LISTEK. Goreče gališke vasi zaznamujejo bojno črto. (Dr. Andrcj Veble, praporščak piše državnemu poslancu dr. Ivanu Benkoviču naslednje zaI nimivo in od vojaške oblasti uradno pregledano pismo,.) , dne 5. novembra 1914. Velecenjem gospod doktor! Kakor sem Vam v svojih zadnjih pismih pisal, se je zgodilo. Levo nemško krilo se je umaknilo (Hindenburg), tudi naša prva armada (Dankl), Rusom se je pcsrečilo prodreti v centrumu in pretrgati1 zvezo naših armad z Nemci. Ako bi ostala naša armada (nadvojvoda Ferdinand) ob Sanu, bi nam bili Rnsi lahko padli v bok ali v hrbet. Vsled tega smo so zopet uraaknili od Sana. Naše desno krilo ; )¦ stoji zel i dobro in trdno. Vsled novo nastalih zapletljajev pa se bo vojna 6rta zopet spremenila. — Pravzaprav b še ni poraz. Morda je celo boljše za nas, da pridep Rusi preko Visle in Sana, ker imajo tako velike roke za svojim hrbtom, kar je lajiko za nje usodepolno, Kolikor sem mogel izvedeti, so imeli Rnsi na desnom bregu Visle in Sana silno mo6ne, utrjene postojanke. Delonia tudi naravne. Desni breg Sana je namreč mestoma višji kot levi. Vsled tega je obvladala ruska artilerija vse prehode, tako, da je bilo absolutno nemogoče, priti preko Sana. Vai naši poskusi, prlti preko Sana, so bili odbiti in so se izjalovili. imanio, hvala Bogu, izredno ugodno vreme. Postalo je toplo. Krasni so vefteri in čarobn© mesečne nofii. Predvčeraj zveSer smo šli nad volke, Korakal, oziroma vozili smo se celo noč do drugega dne. Pred kakimi tremi tedni smo dobili slučajno v roke rnski list ,,Utroje Slovo". Rusi saani pišcjo, da imajo do sedaj okrog 800.000 mrtvih in ranjenih, ujetih Rusov je 73.000, ne vštevši ujete in ranjene k zadnjega časa in rnske vietnike, ki so v Nomčiji. Ogromne izignbe! Žalostni so mnogi prizori. Cele vrste izseljenoev in begunoev je videt'., večinoma gredo peS, stari in mladi, kajti vse boljSe konje je vzela vojna uprava za vojaške namene. Le tu pa tam je ostalo še kako nadušljivo kljjuse, si katerimi se potem. peliejo ti begunci na visoko naloženih vozovih, Domovi so zapuščeni. Samo najrevnejši sloji ostanejo in pa k a toliško potj^ko prebivalstv.o. Kmečko Ijudstvo ostane, ono se drži svoje zemlje na vse kriplje, kakor da je prikovano na njo z žele-ztjimi verigami. Zrastlo je s to zemljo popolnoma, saj }e ta zemlja n.iih edina krušna mati. Od 6esa bodo živeli ti ostall poljski junaki? Krompirja je morda komaj za par mesecev. Pridejo pa še kozaki in jim vzamejo še ta živež. Potem nastane lakota. Soli seveda ni. Ljudje jedo samo nesoljen krompir. Jnnaško so vedejo nekateri poljski domačini. Ostanejo v domovini — do sknaijnosti. Neki gozdar izpod Rudnika ob Sanu mi je pravil, da so v njegovo liišo kar deževale krogle. Prva granata je vrgla raz streho — dimnik, druga je prevrtaja stcne. :Ob njegovi hiši so bili postavljeni naši topovi, na nasprotni strani ruski, ki so sipali iz SA-ojih žrel ogenj na naše postojanke. Gozdar je ostal do zadnjegai v svo.ii hiši. Vsak večer gorijo vasi in naznanjajo, kje so nahajajo bojne 6rte — naša in sovražna —, krvavordef:e nebo je razsvetljeno kakor po dnevi. Navadno se vršijo napadi tudi le po noči. To je japonski nafin bojevanja, katerega smo s« oprijeli tuidi mi, 'Sevieda smo se ga morab prej učiti od — Rusov. Židie so v Galici.ji, kaikor zna-^o, skoro edini trgovci. Trgovina je z maliTni bolfišimi izjemami izključno v židovskih rokah. Kako sev^eda židje to mo& izrabljajo, je znano. Cene živil so silno visoke. Goljufa se kar na debelo, Včeraj je^prišel k nam žid, ki je prinesel vina za poskušnjo,. Vino je bilo dobro, Ko odpremo sod, je bil pa v njem mesto pogojenega vina — sam fuzel. Žid je dobil za plačilo 25 batin na goli neimenovani del telesa, da se je kar zvijal vsled bolečin, — Vino kupujemo tu po 2—4 K litsr, buteljke pa oelo po 5—6 K. Še eno zanimivost Viaan moram sporočiti. Iz trgov in mest se je navadno izselila tud: vsa inteligenca (izobraženci), tudi katoliško-poljska. Ko so pa po tem begu zopet nastale redne razmere in so kozaki zafietkom oktobra odnesli pete, smo v vseh krajih, kamor smo prišii, videli na okiiih pralznih domov — nabožne liste, sliko Kristusovo ali Matere božje čenstohovske. In čudno! Ti idomovi, na katerih so visele te slike, so bili čisto dobro obranieni. Pa6 pa so^ bile oropane vse židovske hiše l(n trgovine. Rusi so imeli vendar spoštovanje pred temi znamenji verske misli. Danes stanujem v boljši hiši. Na oknih cvetejo cvetlice. Soba je krasno opremljena. To je hiša uboge udove-Poljakinje. Pred par leti ji je urarl mož. Zapust 1 je ženo in 5 otrok, med temi 2 odrasli h&erki. Ko se je raznesla novica, da pridejo v Kolbuszovo zopet Rusi, so se starejše hčerke lofiile od matere in se podale na pot — na Moravsko. Mlacte deklice in žene se iz umljivih razlogov selijo, ker se bojijo kozaških zverin, samo starejši ljudje ostanejo, ljudie, kateri stoje z eno nogo že takorekoč v grobu, ne pa, kakor sem gori omenil, kmečko prebivalstvo. Na Balkanu se je zopet vnel požar! Bog daj, da bi se razun Tnrka zganili tudi Rtimuni.ia in Bolgarija ter se priklopili nam. Zdi se rai, da bo Bolgarija kmalu primorana k temu odloftilnemu koraku, Samo Italije se bojimo. Morda brez vzroka. Toda zaupanja ni. Ravnokar sem izvedel zanimiv dogodek iz seda,'ijih bojev ob Sanu, dogodek, ki je jako značilen za naše in ruske vojake. rOb Sanu so bili pred r.ekaj tedni prodrli Rusi z eno oelo divizijo na levi breg. Vsi naši poskusi, jih pregaati, so se izjalovili. Bojna črta naših in ruskih vojakov je bila 6isto blizu. V sredi med obema se je nahajal studenec. Ze cele dneve so ležali naši in ruski vojaki v prvi bojni vrsti. Oboje je mučila žeja. Kar naenkrat se n-a ruski strani dvigne en mož za drugim in priliajajo posamezno v nresledkih k studencu — po vodo. Potem se zopet povrnejo nazaj. — Za njimi pa pridejo naši, posamezno, drug za drugim. In ne od naše kakor ne od ruske strani ni padel noben strel, To je bilo nazadnje že čisto običajno. Samo, ako je prišlo po ve6 naših sktipaj k studencu, so Rusi streljali na nje. Ta dogodek uam je pripo'redoval našnadporoSnik, ki je sain to doživel. — Vojaki torej vendar uiso same zverine. Iskreno pozdravljam Vas, celo pisarniško osob^,;e, kakor tudi vse gospode, ki se udeležujeio torkoveua \ne2era. Pri priliki jim lahko sporočite vsebiao moiih zadnjih pisem. Konfino izročam tudi Vaši milostivi svoj pozdrav in poklon. Kako se godi vojnim njetnikom. Marsikoga pač skrbi, kako se godi ujetnikom, ki so prišli v sovražnikove roke. Marsikoga strese mraz, 6e sliši ime Sibirija. V pomirjenje ob&instva in zlasti sitariišev in sorodnikov ujetih vojakov naj bo novedano v sobotni ..Arbeiter Zeitung" priobCeno pismo nemškega častnika, ki je dne 26. avgiista prišel v rusko ujetniStvo. Ta 5astnik piše svojim starišem iz Bijska v Sibiriji: ,,Znano vam je, da sem bil zvečer, dne 26. pret. meseca (avgusta) n.iet. Zgodilo se je to, ko sem reveža-tovariša na bojišču obvezoval, ko sem bil že prej trem ruskim vojakom tako storiL Ruski vojaki, ki so me ujeli, so bili dobri dečki. Dali so rai pijače in kruha m jaz sem jim daroval svoje zadnje cigarete. Ne boste mogli verjeti, da so ti vojaki sredi med ranjenci in mrliči delali z menoj, kakor da sem eden izmed njiliovih, ki so ga našli vsega utrujenega in r.apol izstradanegat Se po noči sem bil pripeljan pred nekega divizijskega šefa. On in njegovi olicirji so se vedli z najpopolnejšo uljudnostjo, Dd 27. do 29. sem kot edini fiastnik marširal z oddelkom ujetnikov v Holm, od koder sem vam pisal. Tam je čakalo kakih 20 oficirjev, da jih popeljejo. Koderkoli smo srečali ruske 5ete, povsod so ruski vojaki dajali našim cigaiiete, jesti in pit:, Nobene sovražne besede, iiobenc neprijazne kretnje. Vsi ti ljudje, odhajajoči v boj, so nas smaCrali za ljudi, ki so ravno tako pošte:io izpolnili svojo dolžnost, kakor jo hočejo oni. V Avstrijise ni verjelo, da bi bilo na Ruskem točenje žganja res prepovedano. Od trenutka, ko je moj polk prekoraoil rusko me.io, nisem videl ne ene čaše alkohola več, ne vina., ne žganja. Ruski vojaki pijejo samo čaj; alkohol se nikjer ne prodaja, Dne 1. septembra smo šli od Holma dalje. Bilo nas .ie kakih 20 (v>ast:iikov v jako lepem vagonu II. razreda. Vožnja je b;la prav prijetna. Dne 21. septembra smo prispeli v Bijsk, Z vozom smo se odpeljali v hišo, kjer nam bo ostati v 6asu našega ujetništva. Svojo sobo delim s štirimi drugimi ujetimi gospodi, Enkrat na dan smemo ;z hiše; kot nadzorovalec nas spremlja nek.i oficir. Bijsk je sred:š8e trgovine z žitom in maslom. Zdi se, da so tu bogati ljudje. Sli smo ktipovat v veliko skladišfie, kjer se dobi vse, kar potrebuje izobražen Evropejec. Rnska vlada nam daje na mesec 50 rubljev. Seveda jemovsi skupaj in plačujemo za hrav>o 30 rubIjev. Tudi moramo vsak izdatek dohro preudariti. Vzeli so mi moj nahrbtnik in nakupiti si moram počasi perila ter vse tiste malenkosti, ki so potrebne za življenje.