Poltni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurf 2	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurl	Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 šilingov	P. b. b.
Letnik XX.	Celovec, petek, 15. januar 1965	Štev. 3 (1181)
»Zastaranje nacističnih zločinov bi bilo nov zločin proti človeštvu«
Odkar je zahodnonemška vlada sprejela sklep, da po 8. maju letos ne bo več zasledovala nacističnih zločinov, se mednarodna javnost z redko katerim drugim vprašanjem bavi tako zavzeto kot ravno z vprašanjem zastaranja nacističnih vojnih zločinov. To vprašanje danes ni najbolj aktualno le za tiste, ki so kot neposredne žrtve preživeli nacistično nasilje, marveč tudi za vse druge plasti prebivalstva v vsaki državi. Z njim se bavijo tudi politiki m pravniki, ki problem osvetljujejo v politični in pravni luči. In pri tem je treba ugotoviti, da močno prevladujejo glasovi, ki pra--M da zločini, kot jih je zagrešil nacizem, sploh ne morejo in ne smejo stastarati.
Med razpravo o tem vprašanju je nedvomno posebno ^zanimivo stališče, ki ga zavzema dunajski inženir Simon Wiesenthal, vodja židovskega dokumentacijskega centra in eden izmed glavnih »lovcev na nacistične zločin-ceJ- Pred nedavnim ga je obiskal jugoslovanski novinar Branko Senica in se z njim dve uri razgovarjal o njegovem delu v dokumentacijskem centru in posebej seveda tudi o vprašanju zastaranja nacističnih zločinov. Iz tega dolgega razgovora povzemamo le nekaj kratkih odlomkov, vprašanj in odgovorov, ki so posebno zanimivi.
Koliko rtvari bi vas radi vpraiall,
P® ne vemo kje lačell. . .
® Najbolje bo, če začnemo pri meni, saj y° to bralce zanimalo. Rodil sem se pred 55 leti v Lvovu, ki je med obema vojnama pripadal Poljski, danes pa je del Sovjetske zveze. Po diplomi sem delal nekaj let kot arhitekt na Poljskem, dve leti tudi v Sovjetski zvezi. Prišla je vojna. Šest mesecev sem bil v partizanih na Poljskem, nato pa v trinajstih kon-oentracijskih taboriščih. Ko je bilo vojne ko-nec In sem prišel iz taborišča, sem bil popol-T}°!rta sam. Vše sorodnike, vse prijatelje so po-byl* Nemci. Tedaj sem se odločil: grozotni zločini, ki so jih zagrešili nacisti, ne smejo ostati nekaznovani. Noben nacistični zločinec n? sme uiti roki pravice. Vse življenje bom posvetil tej nalogi.
SliloH Je bilo, da sle v taboriltu skupaj z nekaterimi ta-borilčitiki prisegli, da bo Usti, ki bo vojno preživel, po-•vetil vse svoje življenje preganjanju nacistov;
®li je to res!
® Ne, ni bilo tako. Poslušajte: ko so prišli Nemci v Lvov, je živelo v tem mestu več ka-•/ .150.000 ^Židovi po odhodu nacistov jih ]e bilo živih še — 470. Že samo to dejstvo obvezuje^preživele, da store vse za kaznovanje nacističnih zločincev. Ko je bilo vojne konec m ko nisem imel nikogar, sem si dejal: »Nikogar živega nimaš, da bi zanj živel, živi to-re.j za mrtve...« In zdaj delam. Tudi deset ali celo vec ur na dan. Pri svojem delu sem srečen, čeprav bi kot arhitekt morda ogromno zasluzil saj so me v stroki zelo cenili in mi obetali lepo bodočnost. S svojim delom plačujem svojo osvoboditev, svoje življenje.
Mudje na sploino menijo, da val .dokumentacijski cen-er ar plava v denarju. FlnanCno na) bi vas podpirali '»oel In mnoge organizocije.
• /•	^e> to ni res. Od Izraela še nismo pr e
)eli niti groša, čeprav bi, seveda, lahko. Tud f”8 or8umzacija, nobena stranka nas n, po pira, kajti »dokumentacijski center« koč mora ostati politično povsem neodvisen i ■	^vimo samo zločince, ki so po
l ,alL2‘dc- Poleg milijonov Zidov je bilo v ta Poriscih pobitih se mnogo več milijonov Rn sov Poljakov, Jugoslovanov, Francozov in dru gib. Ah bomo potem delali razliko in pustil tiste zločince, ki so ubijali arijce, svobodni živet,? Ne, še na misel nam kaj takega n
*o svetu se mnogo govori in pile, da naj bi nacistični
* 0iinl P° *• maju 196J v Zahodni Nemčiji In Avstriji zastarali.
® Jaz sem trdno prepričan, da tudi v Zahodni Nemčiji in Avstriji tak zakon ne bo sprejet. Zastaranje nacističnih zločinov bi pomenilo nov in velik zločin proti vsemu človeštvu. Le kako naj bi to pustili, da bi se ljudje, ki so pobili na deset in stotisoče ljudi, svobodno in mirno sprehajali po svetuI Morda sem se celo napačno izrazil, ko sem dejal »ljudje, ki so pobili ...«•; to namreč sploh niso bili ljudje. Bile so pošasti, ki so imele le povsem slučajno človeško podobo, sicer pa niso z ljudmi imele nič skupnega. Ne pozabimo, da Je na prostosti še nekaj tisoč zločincev. Samo
Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni
ki bo v soboto, dne 16. januarja 1965 s pričetkom ob 20. uri v veliki dvorani
in stranskih prostorih Delavske zbornice v Celovcu

Sodelujejo:
SLOVENSKI OKTET, mednarodno znani pevski ansambel iz Ljubljane
KVINTET BRATOV PETRIČ s pevskimi solisti iz Maribora
TRIO BARDORFER s pevskimi solisti iz Kranja
sL,
Vstopnice po 25 šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v knjigarni .Naša knjiga’ v Celovcu, Wuliengasse.
Slovenska prosvetna zveza
Zaupanje v delo in vlogo OZN
pred drugim delom zasedanja njene Generalne skupščine
Čeprav se je OZN zaradi finančne krize znašla v kočljivem položaju in jo je demonstrativni izstop Indonezije spravil v velike neprijetnosti, v svetu prevladuje zaupanje v njeno delo in vlogo pri reševanju važnih mednarodnih problemov. Tudi v Sovjetski zvezi so to zaupanje znova poudarili, ko je sovjetski tisk v posebnih člankih povzel dosedanje uspehe svetovne organizacije, opozoril na težave, ki jih preživlja, ter potrdil upanje, da bo OZN še naprej uspešno delovala v prid miru in napredka.
Sovjetski listi poudarjajo, da se bo drugi del zasedanja Generalne skupščine začel v precej zapletenem položaju. OZN čakajo zelo odgovorne naloge: okrepitev miru, dblažitev mednarodne napetosti in iztrebljenje kolonializma. Spremembe, ki so nastale na svetu in ki so vplivale tudi na organizacijo samo, ustvarjajo OZN velike možnosti, vendar pri tem ne bi smeli podcenjevati težav, ki jih je treba prebroditi. „Če razvoj v sodobnem svetu prinaša razočaranja nekaterim članom OZN, pa druge,
V lenih ipo drugi svetovni vojni se je v zahodnih državah razvila posebna vrsta politike, to je politika s tako imenovanimi »političnimi« begunci, ki pa se je že ponovno izkazala kot pravi bumerang. Drži, po mednarodnem pravu je vsaka država obvezana, da nudi zatočišče osebam, ki so izpostavljene političnemu zasledovanju; toda številni primeri iz zadnjih let dovolj jasno dokazujejo, da se to samo po sebi nedvomno humano načelo vse preveč zlorablja za brezvestno politično igro in umazano hujskaško gonjo.
Ni treba znova opozarjati na delovanje posameznikov in celih organizacij, ki načrtno snubijo »politične« begunce v vzhodnih državah in jih ilegalno spravljajo čez mejo v »obljubljeno deželo«; ni treba spominjati na neštete človeške tragedije, ki so se dogajale in se še vedno dogajajo na račun lahkovernih ljudi; prav tako pa tudi ni treba navajati množečih, se primerov, ko se izkaže, da se pretežna večina »političnih« beguncev sploh ne more sklicevati na politično ozadje.
Ravno iz tega pa sledi druga plat tega vprašanja, ko se taka politika z begunci spreminja v bumerang: namreč da udari nazaj po tistemu, ki jo je izzval. V dolkaz bi na primer lahko navedli celo vrsto primerov, ko so se »politični« begunci izkazali kot navadni kri-
v Oswieczimu se je v letih obstoja tega grozotnega taborišča izmenjalo več kakor 6000 SS-ovcev, od tega pa jih je bilo doslej poimensko ^znanih le 900! Podobnih primerov je
kajpak še več. Nedolgo tega sem v Pragi videl vojni dnevnik SS-ovske divizije »Das Reich«. Na 6000 straneh so med drugim opisani zločini, za katere velik del javnosti sploh ni vedel. In vsi ti zločinci naj ostanejo nekaznovani?
ki so v ogromni večini, nasprotno navdaja z optimizmom. Preko kriz in uspehov, burnih političnih zapletov in mučnega iskanja pametnih rešitev je OZN prišla na prag svoje 20-lefnice. Danes OZN ni samo letopis našega neponovljivega časa, ampak postaja tudi kraj, kjer se razpletajo ostri boji za mednarodno varnost in neodvisnost majhnih in velikih narodov."
Glede bodočih nalog in predvsem glede tega, kaj je pričakovati od sedanjega zasedanja, moskovska .Pravda" poudarja, da čaka OZN zdaj naloga, jasno odgovoriti na vprašanje: zakaj ne OZN, ne njeni odbori, ne druga mednarodna pogajanja, kljub doseženemu zmanjšanju mednarodne napetosti in nekaterim konkretnim pozitivnim korakom, vse do danes ne morejo zaustaviti nevarne oboroževalne tekme in rešili vsaj nekatera razoražilvena vprašanja. .Naloga OZN je, da s praktičnimi Ukrepi prežene hudo zaskrbljenost vsega sveta zaradi provokacij imperialistov in njihovih poskusov, da ohranijo in razširijo žarišča vojne nevarnosti na svetu.”
miinalci, da o notoričnih delomranežih ali mladostnih pustolovcih niti ne govorimo. Kam vse to končno lahko privede, pa kaže najnovejši primer v Avstriji, ko je policija odkrila vohunsko mrežo, katere člani — skoraj brez izjeme »politični begunci! — so baje delali za vzhodnonemško obveščevalno službo itn so njihove zveze segale do najvišjih mest v državi.
Morda bo to odkritje odprlo oči tudi tistim, ki so doslej iz političnih beguncev kovali svoj lastni politični kapital.
Ameriška politika
v Južnem Vietnamu doživela polom
Tudi za ameriške kroge postaja vedno bolj očitno, da je vojna v Južnem Vietnamu, ki jo je Washington skozi leta podpiral s težkimi milijoni, kratko pred polomom. Kljub izdatni ameriški pomoči v ljudeh, materialu in predvsem v denarju južnovietnamskemu režimu ni uspelo, da bi zaustavil napredovanje osvobodilnega gibanja Vietkong. Nasprotno so sile Vietkonga ob začetku tega leta prešle k odločilnemu napadu in je v Južnem Vietnamu ozemlje, ki ga še nadzorujejo sile sajgonske vlade, vedno manjše; poleg tega pa so uporniki sklenili železen obroč tudi okoli Sajgona samega.
Da bo lepega dne prišlo do poloma, bi morali v Washingtonu vedeti že prej, pravzaprav že takrat, ko so se odločili za podporo južnovietnamskemu režimu. Takrat se namreč niso oprli na režim, ki bi užival podporo ljudstva, marveč na kliko vojaških in političnih oseb, katerim nikdar ni šlo za koristi države in njenega prebivalstva, temveč samo za osebne ambicije. Leta vietnamske vojne so zato v glavnem potekala tudi le v znamenju medsebojnega rivalstva med sajgonskimi oblastniki in se je v Južnem Vietnamu v zadnjem času zvrstilo že toliko »državnih udarov«, da njihovega točnega števila verjetno nihče ne pozna; še manj pa je možno danes povedati, kdo bo jutri na oblasti v Sajgonu.
Osvobodilno gibanje Vietkong sajgonske razprtije seveda ni gledalo prekrižanih rok, marveč je edinstveno priložnost dobro izkoristilo in ob široki podpori ljudstva doseglo uspehe, v katerih se kažejo znamenja popolnega poloma zgrešene ameriške politike v Južnem Vietnamu.
V
Sirjenje atomskega orožja
največja nevarnost za svetovni mir
Vodil v 'c*-ne. Iški lisi „New Yc k Tirna** jo kot največji neposredni svetovni problem imenoval zaustavitev širjenja jedrskega oboroževanja in se v tej zvezi izrekel za sklicanje konference vodilnih predstavnikov petih atomskih držav — Amerike, Sovjetske zveze, Francije, Velike Britanije in LR Kitajske — ki inaj bi poiskal sporazum, s katerim bi preprečili širjenje atomskega orožja.
Podobnih pobud je bilo v zadnjem času slišati že celo vrsto, v bistvu pa sodi v ta okvir tudi predlog LR Kitajske, ki je predlagala, naj bi sklicali veliko mednarodno konferenco, na kateri bi vse države sveta sklenile sporazum o prepovedi jedrskega orožja. Njenemu predlogu so se medtem pridružile tudi že nekatere druge države, vendar trenutno še ni nobenega izgleda, da bi bil uresničen eden ali drugi tozadevni predlog, ker je vprašanje pač v odločilni meri odvisno od tega, kakšno stališče bosta zavzeli Amerika in Sovjetska zveza.
V posebno neprijetnem položaju je seveda Amerika, ki se s svojim načrtom za ustanovitev multilateralnih jedrskih sil NATO očitno zavzema za širjenje atomskega orožja. Vendar s svojim načrtom nima sreče, saj so se proti njemu izrekle že Skoraj vse članice NATO razen Zahodne Nemčije.
Italijanske oblasti pripravljajo nov proces proti južnotirolskim teroristom
Sodišču v Milanu, pred katerim je že lani potekal proces proti skupini južnotirol-sklh teroristov, je bila predložena nova obtožnica, ki se nanaša na 78 južnotirolskih, avstrijskih in zahodnonemških teroristov. Od teh jih je trenutno v zaporu le deset, 32 so jih začasno pustili na svobodi, medtem ko bodo 36 obtožencem morali soditi v odsotnosti.
Glavne točke obtožbe se nanašajo na napad na ozemeljsko nedotakljivost italijanske države, na politično zaroto in ilegalno združevanje, na prepovedano posest razstreliva, da bi z njim ogrožali javno varnost, na ustanavljanje oboroženih tolp, na umor in poskus umora ter na atentate na elektrarne, železnice in ceste.
Na seznamu obtožencev je tudi deset avstrijskih državljanov, med katerimi zavzema prvo mesto profesor innsbruškega konservatorija in salzburškega Mozarteuma Gunther Andergassen, katerega italijanske oblasti smatrajo za vodjo tako imenovanega »Osvobodilnega odbora Južne Tirolske", ilegalne organizacije, ki je bila vpletena že v celo vrsto atentatov na Južnem Tirolskem. Nadalje spada med »prominent-ne” obtožence Alois Oberhammer, bivši predsednik tirolskega „Berg-lsel-Bunda" In funkcionar tirolske dVP. Prav tako pa sta na seznamu tudi dva inšpektorja avstrijske državne policije, ki sta obtožena, da sta teroriste podpirala s tem, da sta jim dajala na razpolago orožje in osebne dokumente.
Nekaj obtožencev pa je Iz Zahodne Nemčije, kjer je — kakor postaja vedno bolj očitno — baje tudi centrala, ki načrtno pripravlja in dirigira teroristično dejavnost na Južnem Tirolskem.
Nevaren bumerang politike z begunci

V desetem letu odprte meje med Jugoslavijo in Italijo:
vijo in Italijo:	VLADNI STRANKI PRED KOČLJIVIMI VPRAŠANJI:	^
Pozitivna bilanca fl^tna nevarnost pred novim valom podražitev f
J 1 VI 1J 1	//jf	« n rf /
Letos bo minulo deset let, odkar je stopil v veljavo poseben sporazum o maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo. Po mestu, kjer je bil ta sporazum podpisan, je dobil ime Videmski sporazum.
Če gledamo pred to obletnico nazaj na prakso razvoja tega sporazuma, potem lahko rečemo, da je bil le malokateri mednarodni akt te vrste deležen tako močnega odziva med prebivalstvom, kot prav Videmski sporazum. Po italijanskih poročilih so lani samo na tržaškem področju našteli rekordno 'število 7 milijonov 522.000 obmejnih prehodov po določilih tega sporazuma. Od teh prehodov v obe smeri odpade na italijanske državljane 4 milijone 515.000, na jugoslovanske državljane pa 3,207.000 prehodov. V teh številkah pa še niso všteti prehodi na goriškem in videmskem področju.
Ob tej pozitivni bilanci maloobmejnega prometa med Jugoslavijo in Italijo v letu 1964 pa je v desetem letu veljavnosti sporazuma tudi zelo pomebno mnenje, ki ga je s tem v zvezi v sredo minulega tedna objavil italijanski krščansko-demokratski list »II Gazzetinot. List med drugim ugotavlja, da podatki obmejnih oblasti o lanskoletnem, podobno kot podatki o vsakoletnem številu obmejnih prehodov s propustnicami, vnovič dokazujejo vrednost in pomembnost tega sporazuma. Časopis zlasti poudarja dejstvo, da se vsako leto veča število državljanov z obeh strani meje, ki izkoriščajo ugodnosti, ki jih nudi sporazum. To pa samo po sebi najbolj dokazuje koristnost sporazuma.
Pred 10 leti, preden je bil podpisan sporazum, piše nadalje »ll Gazzetino«, so se stiki prebivalcev z obeh strani meje omejevali zgolj na redke posamične medsebojne obiske s potnimi listi. Danes po 10 letih pa lahko ugotovimo, pravi člankar, da so ti stiki v tako močno povečanem obsegu odločilno prispevali k izboljšanju splošnih odnosov med obema državama.
Tudi sporazum sam se je iz leta v leto spo-polnjeval in s tem se je hkrati zboljšala njegova vsebina. Postopki na obmejnih prehodih so se poenostavili do take mere, da so postali skoraj gola formalnost in da so odpravljene razne ovire valutnega značaja. V takem položaju, pravi avtor, je moč zaključiti, da je sporazum že do kraja spopolnjen. Vendar so z ene in druge strani očitne težnje po nadaljnjih olajšavah. Obstojajo predlogi, da bi področje na obeh straneh meje še razširili in da bi se podaljšal čas bivanja v drugi državi. Vendar so vse te pobude po sodbi časopisa zgolj podrobnosti. Kar je poglavitno in najbolj važno, pravi, je vsekakor dejstvo, da je Videmski sporazum od trenutka, ko je stopil v veljavo, kljub pesimizmu nekaterih postal nenadomestljivo sredstvo za stike med prebivalstvom z obeh strani meje. Važno je ob tem poudariti, nadaljuje »ll Gazzetino*, da njegovo izvajanje ni bilo povod za kakršenkoli incidente, marveč je nasprotno močno prispevalo k poglabljanju prijateljskih vezi med prebivalstvom z obeh strani meje.
Letos 89 sejmov in razstav
Kaikor poroča Gospodarska korespondenca, bo letos v Avstriji skupno 89 sejmov in razstav. Na prvem mestu teh vrst gospodarskih prireditev stojita Dunaj in gospodarsko najbolj razvita zvezna dežela, Zgornja Avstrijska. Na Dunaj bo letos odpadlo 28 sejmov in razstav, na Zgornjo Avstrijsko pa 27. Daleč za njima stojita zvezni deželi Nižja Avstrijska z 11 in Tirolska z 10 sejmi in razstavami, medtem ko bo imela Salzburška 4, Koroška in Štajerska skupno 3, Predarlska 2 in Gradiščanska 1 tovrstno prireditev.
j
Podražitev električnega toka, ki je stopila z novim letom v veljavo, ne bo ostala brez posledic. Številna industrijska podjetja zlasti podjetja kovinske in kemične industrije, ki porabijo na leto stomilijonske enote električne energije, so že te dni pričele govoriti o nujnosti podražitve svojih izdelkov. Tako stoji vlada sedaj pred kočljivim vprašanjem, kako preprečiti grozeči val podražitev, ki lahko sproži tudi val novih zahtev po zvišanju osebnih dohodkov delojemalcev, ko je pristala na podražitev električnega toka in s tem pomagala upravam elektrarn, da bodo spet lažje investirale in Iz svojega financirale gradnjo novih elektrarn, ki so že na sedanji stopnji potrošnje električne energije nujno potrebne.
Toda fo niso edine skrbi, ki tarejo vlado in vladni stranki. V istem času kmetje upravičeno zahtevajo zvišanje proizvodne cene mleka za 30 grošev, zadnji teden pa so se znova oglasili državni uslužbenci z zahtevami po zvišanju svojih plač.
Novi rekordi v inozemskem turizmu
Minulo turistično leto v Avstriji, ki obsega obdobje november 1963 — oktober 1964, je v inozemskem turizmu privedlo do novih rekordov. Število inozemskih turistov se je povečalo za 6,6 °/o, število njihovih nočitev pa je naraslo za 2,5 milijona na 40,4 milijona nočitev.
Porast števila turistov Iz inozemstva In njihovih nočitev je vidno povečal tudi devizni dotok v Avstrjo. Inozemski turisti so v tem letu pustili v Avstriji deviz v vrednosti 12,85 milijarde šilingov. Tudi v tem letu so med turisti prevladovali državljani Zahodne Nemčije; skoraj 77 % vseh turistov Je prišlo iz Zahodne Nemčije. Med preostalimi inozemskimi turisti sledijo na prvih mestih turisti iz beneluških držav in iz Velike Britanije.
Vsi ti problemi in še nekateri drugi stopajo sedaj pred vlado in vladni stranki, ko sta se komaj spet lotili poskusa reševanja odprtih vprašanj, ki jih v minulem letu nista bili v stanju rešiti. Med ta vprašanja sodijo zlasti demokratizacija upravljanja in financiranje radia in televizije, vprašanje nadaljnje poti v reorganizaciji upravljanja podržavljene industrije, gradnja stanovanj in modernizacija visokih šol.
Medtem ko je odbor vladnih strank za reorganizacijo upravljanja in financiranje radia in televizije pričel z delom že v četrtek minulega tedna, se je v torek sestal koalicijski odbor, ki je imel v pretresu vprašanje nadaljnje poti v reorganizaciji upravljanja podržavljene industrije. To vprašanje je postalo odprto z eksodusom članov ljudske stranke, ki so pred kratkim zapustili sejo petnajstčlanskega odbora za podržavljeno industrijo, vsled česar je dosedanji predsednik tega odbora, predsednik parlamenta dr. Maletta, podal ostavko in je prišlo zaradi tega do krize vznofraj 'OVP. Na torkovi seji pa je koalicijski odbor obravnaval tudi gradnjo stanovanj pri čemer obstojajo tudi velike razlike med gledišči obeh strank. Slej ko prej ostane tudi modernizacija visokih šol vroče železo med obema strankama.
Oskrba z mesom se bo zboljšala
Kritični položaj na domačem trgu z mesom se bo tekom leta 1965 nekoliko zboljšal. Do tega zaključka prihajajo predstavniki kmetijstva po splošnem štetju živine lani 3. decembra. Pri tem štetju so namreč po začasnih podatkih ugotovili, da lani število goveje živine v državi ni več nazadovalo, marveč je naraslo za 1,7 odstotka.
z mesom je
Lanski napeti položaj na trgu povzročil občuten padec števila goveje živine v letu 1963 in izredno visok izvoz mesa v prvem polletju 1964. V letu 1963 je število goveje živine nazadovalo za 5,2 odstotka, medtem ko -se je število prašičev povečalo le za 2,3 odstotka. Lanski zopetni porast števila goveje živine vendar nikakor ni tako pomirljiv, kot na prvi pogled izgleda, kajti porast števila krav nikakor ni držal koraka s splošnim porastom. V državi je narasel le za četrt odstotka, na Nižjem Avstrijskem pa je celo nazadoval za pol odstotka. V istem času se ie število goveje živine na Koroškem povečalo za dobre 4 odstotke, število krav pa za 1,2 odstotka. Ker je bilo jeseni v državi danih 10 odstotkov živali več na pitanje kot jeseni 1963, je pričakovati, da se bo od marca naprej pričela ponudba govejega mesa večati. S pogledom na splošne tendence na evropskem trgu z mesom problem oskrbe z mesom tudi v Avstriji s tem še ni rešen. Očitno znamenje za to je nadaljnje nazadovanje števila krav na Nižjem Avstrijskem In v drugih predelih države.
Temu nasproti bo letos na trgu dovolj svinjskega mesa. Število prašičev, ki je lani že vse ileto naraščalo, je naraščalo tudi še koncem leta, ko so našteli za 7 odstotkov več prašičev kot decembra 1963. Dovolj bo na trgu tudi piščancev, ker se je njihovo pitanje lani po-
Proizvodnja jekla naglo narašča
Jeklo velja povsod v svetu za blago, za koferim je veliko povpraševanje, zato tudi njegova proizvodnja stalno narašča. V naši državi je proizvodnja jekla med letom 1959 in 1963 narasla za 17 odstotkov na 2,9 milijona ton. Od tega ga gre letno okoli 1,1 milijona ton v izvoz, uvozili pa smo ga letno 105.000 ton.
Bolj kot pri nas je narasla svetovna proizvodnja jekla. V istem razdobju je namreč narasla za 24 odstotkov na 380 milijonov ton. Med države, ki producirajo največ jekla, sodijo Združene države Amerike, ki so leta 1963 producirale 99 milijonov ton jekla, Sovjetska zveza z 80 milijoni ton, Zahodna Nemčija z 31,5 milijona ton, Japonska z 31,5 milijona ton in Velika Britanija z 22,8 milijona ton. Najbolj je v tem času proizvodnja jekla narasla na Japonskem in sicer za 90 odstotkov. Njej sledijo od imenovanih držav Sovjetska zveza s po-
rastom za 34 odstotkov, ZDA 17 odstotkov, Velika Britanija 11 odstotkov in Zahodna Nemčija 7 odstotkov.
Evropa je bila na skupni svetovni proizvodnji jelkla udeležena z 213 milijoni ton, njena proizvodnja pa je narasla za 23 odstotkov. Po evropskih integracijskih združenjih stoji v proizvodnji jekla na prvem mestu vzhodnoevropski Svet za medsebojno gospodarsko pomoč (SEV). Njegova proizvodnja je med letom 1959 in 1963 narasla za 32 odstotkov na 104,7 milijona ton in je bila s tem enaka proizvodnji EGS in EFTA skupaj. Na drugem mestu stoji EGS s 73,2 milijona ton (porast za 16 odstotkov), medtem ko je proizvodnja v EFTA narasla za 17 odstotkov na 31,2 milijona ton. V SEV odpadejo štiri petine proizvodnje na Sovjetsko zvezo, v EGS tri sedmine na Zahodno Nemčijo, v EFTA pa dve tretjini na Veliko Britanijo.
večalo za eno tretjino. Oskrba z jajci bo ostala na isti višini kot lani, ker se Število nesnic ni bistveno spremenilo.
Jugoslavija je pomagala zgraditi elektrarno na Nilu
Pred kratkim je v prisotnosti etiopskega cesarja Haile Selasija pričela obratovati druga velika etiopska elektrarna, to je elektrarna Tis Abbai na Modrem Nilu. Zaenkrat obratujeta dva agregata. Ko bo montiran tretji agregat, bo elektrarna lahko proizvajala 72 milijonov kWh na leto.
Projekte za elektrarno je izdelal zagrebški „Elektroprojekt”, opremo za elektrarno pa so izdelali „Metalna" v Mariboru, „Lito-stroj” v Ljubljani in „Rade Končar" v Zagrebu. Elektrarno so pričeli graditi leta 1961 po posojilni pogodbi med jugoslovansko in etiopsko vlado. Gradnja elektrarn v Etiopiji je težka reč, ker veliko deževje med junijem in oktobrom onemogoča vsako tovrstno delo.
Zunanja trgovina:
Povpraševanje za polizdelki pada
V	prvih treh četrtletjih je Avstrija izvozila blaga v vrednosti 27,3 milijarde šilingov in uvozila blaga v vrednosti 35,1 milijarde šilingov. Pasivni saldo je bil s 7,8 milijarde šilingov za 18 % višji kot v prvih treh Četrtletjih 1963.
V	tem času je na strani uvoza nazadoval uvoz živil za 54 milijonov na 3,843 milijarde šilingov, medtem ko je uvoz gotovih izdelkov narasel za 1,785 milijarde šilingov na 17,098 milijarde šilingov. Tudi na strani izvoza je povpraševanje za gotovimi izdelki naraslo. Izvoženih je bilo v vrednosti 14,662 milijarde šilingov ali za 1,65 milijarde šilingov več kot v istem razdobju leta 1963. Lani je nazadoval tudi izvoz živil.
Lani je blagovna izmenjava Avstrije /. EFTA naprej naraščala. Porast importov iz držav EFTA je bil v prvih treh četrtletjih s 640 milijoni šilingov za eno tretjino večji, kot je bil porast importov v EGS, porast avstrijskih eksportov v države EFTA pa je bil celo za polovico večji od porasta eksportov <v EGS. V blagovni izmenjavi z vzhodnoevropskimi državami je avstrijski izvoz porasel za 4,4 odstotka, medtem ko je avstrijski uvoz nazadoval za 5,4 odstotka.
osi ROKecp svetu
BERLIN. — Vzhodnonemška pravosodna ministrica dr. Hilde Benjamin je izjavila, da pomeni namen bonske vlade, da preneha preganjati vse nacistične zločince, resnično provokacijo proti ljudstvu. Sklep o zastaranju vojnih zločinov je v polnem nasprotju s ustavo Zahodne Nemčije — pravi dr. Hilde Benjamin — kajti njen člen 25 določa, da so modalitefe mednarodnega prava sestavni del notranjega prava Zahodne Nemčije. Zakoni mednarodnega prava so odločilni za kaznovanje nacističnih zločinov — tako je določeno v ustavi — ne pa kazenski zakonik iz leta 1871, na katerega se zdaj sklicuje bonska vlada.
NIKOZIJA. — Voditelj turSke skupnosti na Cipru, podpredsednik ciprSke vlade Kucuk, je izjavil, da bi OZN ali velesile lahko zagotovile ustanovitev federativne ciprSke republike, s čimer bi odpadla unija Cipra z Grčijo kakor tudi razdelitev otoka. Dodal pa je, da bi bilo treba prej obe ciprski skupnosti .fizično razdeliti".
BEOGRAD. — Na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta bosta predsednik ministrskega sveta Grčije Georgis Papandreu in zunanji minister Stavros Kostopulos uradno obiskala Jugoslavijo, in sicer v času od 1. do 4. februarja letos. Obisk bo dal priložnost za neposredne stike in Izmenjavo mnenj med predstavniki vlad obeh držav.
N Al ROBI. — Organizacija afriSke enotnosti je sklenila, da bo nabirala prostovoljce iz afriških držav, ki bi se skupaj s kongoškimi patrioti borili proti Čombejevim četam. Pravijo, da je to akcijo narekovala .agresija evropskih fašistov proti afrilkim nacionalistom". Prav tako ugotavljajo, da je v Kongu vedno več tujih plačancev, ki jih Čombe snubi predvsem v Južni Afriki in tudi nekaterih evropskih deželah. Zunanji minister vlade nacionalne osvoboditve v Kongu pa je izrazil upanje, da bo Zahod sprevidel nujnost politične ureditve kongoške krize. Če pa bosta Amerika in Belgija Se naprej vojaSko pomagali Čombeju, potem bodo zaprosili za pomoč afriikih držav v ljudeh in orožju.
PARIZ. — Francija in Albanija sta se sporazumeli, da bosta svoji diplomatski predstavništvi dvignili na raven veleposlaništev. Albanski predstavnik v Parizu je dobil rang veleposlanika že 3. januarja. Prav tako se francoska vlada prizadeva za poglobitev stikov tudi z Romunijo in Madžarsko ter sta v teh dneh bivala v Parizu zunanja ministra obeh držav.
WASHlNGTON. — Mednarodna agencija za razvoj (AID) bo poslala v Tunizijo okrog 30 ton oblek, odej in drugih potrebščin kot nujno pomoč prebivalstvu, ki so ga prizadele nedavne povodnji. Cenijo, da Je ostalo v Tuniziji brez strehe nad 40.000 ljudi.
RIO DE JANEIRO. — Peronističnemu gibanju v Argentini so dovolili, da lahko sodeluje na parlamentarnih volitvah, ki bodo 4. marca. PeronistJ lahko sodelujejo pri volitvah pod istimi pogoji kat druge politične stranke, le Peron sam ne sme kandidirati. Ta odločitev je izvala hud odpor protiperonističnih krogov posebno zato, ker je prav tedaj voditelj peronističnega gibanja na zborovanju v Buenos Airesu prebral Peronovo poslanico Argentincem, v kateri napoveduje, da se bo po nasilni poti vrnil v deželo, obenem pa svoje gibanje poziva, naj ostane združeno, .kajti čaka nas neizogibna vojna”.
STANLEVVILLE. — Pripadniki Čombejeve vojske so v zadnjih tednih umorili nad 500 ljudi, osumljenih, da so pripadali osvobodilnemu gibanju. Osumljene osebe so eno za drugo pripeljali v stadion, kjer so uprizorili .sodbo". Vse obsojence so nato odpeljali na kamionih na neko samotno cesto blizu Sfanleyvilla, kjer so jim ukazali, naj poskačejo z avtomobilov, pri tem pa so jih pokosili s strojnicami. Za zadržanje .kulturnega” in .civiliziranega" Zahoda je vsekakor značilno, da teh množičnih umorov sploh ni obsodil, medtem ko je prej vedel poročati o .strelnih grozodejstvih” osvobodilnega gibanja, da bi opravičil oboroženo intervencijo Belgije In Amerike.
AMSTERDAM. — V Amsterdamu je demonstriralo okoli 6000 ljudi proti načrtom o ustanovitvi multilateralnih jedrskih sil NATO. S protestnega zborovanja so poslali nizozemski vladi poziv, naj odpove sodelovanje Nizozemske v teh silah. Ustanovitev multilateralnih jedrskih sil — Je rečeno v protestu — bi omogočila, da se Zahodna Nemčija oboroži z atomskim orožjem, kar pa je v nasprotju s sklepom zahodnoevropske unije iz leta 1954, po katerem Zahodna Nemčija ne sme imeti atomskega orožja.
MOSKVA. — Sovjetska zveza bo v času do 1. marca izstrelila vrsto poskusnih vesoljskih raket v okviru .raziskovanja vesolja in zbiranja ustreznih podatkov". Rakete bodo izstreljevali kakih 1000 km severozahodno od Salomonovih otokov na Tihem oceanu.
NEW DELHI. — Na kongresu indijske vladne stranke so potrdili odločenost, da bo Indija nadaljevala politiko neangažiranja in miroljubnega sodelovanja med narodi. Resolucija o mednarodnem položajo poziva OZN in atomske države, naj dosežejo prepoved nadaljnjega Sirjenja jedrskega orožja in sporazum o sploini in popolni rozorožitvi.
CHICAGO. — Pri prometnih nesrečah v Ameriki se je lani smrtno ponesrečilo okoli 48.000 ljudi, poldrag milijon Američanov pa je bilo pri prometnih nesrečah poškodovanih. Letos Število prometnih nesreč v Ameriki Se hitreje narašča.
RIM. — Nedavne volitve novega predsednika italijanske republike so pokazale, da sedanji volilni zakon lahko privede do resne politične krize. Zato so v teku prizadevanja za spremembo volilnega zakona In je obrambni minister Andreotti predlagal, naj bi volitve v poslanski zbornici obsegale le tri glasovanja, nato pa bi — Če v zbornki noben kandidat ne bi prejel potrebne dvotretjinske večine — predsednika volili vsi volilni upravičenci, kjer bi — kakor je urejeno tudi v Avstriji — zodostoval en glas večine nad polovico skupnih oddanih glasov. Ce pa tudi te večine ne bi dobil noben kandidat, bi pri novih volitvah teden kasneje nastopUa le lista dva kandidata, ki bi prej dobila največ glasov.
WASHINGTON. — V čosu od 13. do 18. septembra letos bo v Washingfonu mednarodna konferenca • sredstvih za obvarovanje miru brez uporabe sile. Pričakujejo, da se bo konference udeležilo okoli 2000 predstovnikov iz 120 detel.
/rujR
Pred sto leti je začel izhajati
celovški „Slovenec“
prvi slovenski politični časnik na Koroškem
Včeraj je minilo sto let od tistega zgodovinskega 14. januarja 1865, ko je v Celovcu za£el Izhajati Einspielerjev .Slovenec”, prvi slovenski politični časnik na Koro-Ikem. Ob tej priložnosti ponatiskujemo odlomek iz Študije dr. Frana Votovca .Celovec, prvo žarilče slovenske publicistike*.
Pojav prvega slovenskega političnega časnika na Koroškem predstavlja nedvomno pomemben dogodek za usodo slovenstva. Tesno je povezan z realnimi pogoji, ki jih je imel Celovec za razvoj in razmah slovenske publicistike na Koroškem. Pred 100 leti je bil namreč narodno kulturni zvok Celovca zelo spodbuden. 19 let pred rojstvom »Slovenca* je živelo (po prof. B. Grafenauerju) na Koroškem v območju slovensko nemške narodnostne meje 118.171 Slovencev in le 14.000 Nemcev. Na celotnem ozemlju Korovske pa je živelo tedaj 120.000 Slovencev in 198.000 Nemcev. Celovec sam je bil sicer najštevilnejše nemško mesto na Koroškem, toda z večino slovenskega prebivalstva. Značilno in poučno: Ljubljana je bila sredi XIX. stoletja (po Stanku Škerlju) označena v avstrijskih uradnih statistikah kot manj slovensko mesto kakor Celovec. Tedaj, pred sto leti, je bilo to ozemlje od Osojskega jezera do Karavank in nato dalje v severno vzhodni smeri proti Svinski planini čisto slovensko: 90 odstotkov prebivalcev je govorilo slovenščino. Tudi če upoštevamo Celovec.
Tu v glavnem mestu Koroške se je na taki populacijski osnovi lahko razmahnilo plodišče mlade slovenske literature, mlade slovenske kulturne publicistike: krepko naslonjeno predvsem na kulturno slovenstvo sploh in tisto realno zaledje, ki ga je predstavljala južna Koroška s prevladujočim kmetskim ter delavskim življem.
Razen tega še razgibana tradicija slovenske, zlasti kulturne publicistike. Leta 1848 in tudi naslednja desetletja se je namreč preves-nilo v celovško smer tudi slovensko kulturno in publicistično težišče. Ob izhodišču naše publicistike na Koroškem naletimo na Urbana Jarnika. »Koroški Vodnik* so mu rekli. Glava in srce celovškega slovenskega kulturnega in publicističnega kroga: pesnik, slovenski kulturni delavec, zgodovinar, jezikoslovec, na-rodopisec, publicist. Sonosilec vzajemnostnega vzdušja slovenskih ter nemških literatov in piscev, ki sodijo v publicistični krog periodnih tiskov »Carinthia* in »Karntner Zeit-schrifta*, Jarniku in njegovim sta pomemla Isto, kar sta bila »Illyrisches Blatt* (Prešeren!) ter »Carniolia* slovenskim pesnikom, pisateljem in publicistom na Kranjskem.
Dragoceno dediščino kulturne publicistične ustvarjalnosti ter izpovednosti U. Jarnika m njegovega kroga je pogumno prevzela svetla trojka: Anton Janežič, Andrej Einspieler in Matija Majar-Ziljski. Koroško publicistično vzporedje dolenjskemu mladoslovenskemu tri-umviratu: Fran Levstik, Josip Jurčič in Josip Stritar.
»Slovenčev* notranji obraz oblikuje predvsem njegove programske izpovedi. Značilno je že Einspielerjevo geslo na naslovni strani: »Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!* Tako se zavzema »Slovenec* za federalistično urejeno Avstrijo in v skladu s tem za zedinjenje Slovencev na osnovi zgodovinskih skupin. Sicer pa odpira svoje stolpce na stežaj
Tudi letošnji,Jadranski koledar"
je pestra slika zgodovine in življenja Slovencev v Italiji
Jadranski koledar 1965, ki ga je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze v Trstu izdalo Založništvo tržaškega tiska, je mnogo več kot navaden letopis. To je bogat zbornik najrazličnejših prispevkov iz zgodovine in življenja Slovencev v Italiji; to je obsežna knjiga, ki na 242 straneh prinaša zanimive članke s posameznih področij dela in borbe naših bratov v sosedni državi, kateri se prav tako kot Slovenci v Avstriji prizadevajo za enakopravno in mirno sožitje z narodom sosedom.
Ko listamo po Jadranskem koledarju, nas najprej iznenadi izredno veliko število sodelavcev: nad trideset jih je in vsak je prispeval s svojega področja, da bi bil koledar čim bolj pester, da bi bila slika njihovega ustvarjanja in njihove ožje domovine čim bolj popolna. Da jim je to v veliki meri tudi uspelo, vidimo že ob bežnem pregledu vsebine koledarja. Vseh posameznih sodelavcev in njihovih prispevkov seveda ne moremo navajati, zato hočemo omeniti le najvažnejše članke.
različnim ureditvenim konceptom: od notra-nje-avstrijskega in mariborskega programa do ilirske namestnije za slovenske pokrajine in celo do jugoslovanske skupine. Zavrača dualizem in se ogreva za dekalizem (deset narodov, deset gospodarjev). Bori se za enakopravnost vseh avstrijskih narodov z geslom: enake butare, enake pravice. Kritizira duhovno in svetno gosposko. Zagovarja ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Zagrebu. Napada imperialistično germanizacijo. Odklanja pojav nemčurstva. Terja veljavo slovenščine v šolah in pisarnah (tudi škofijskih). Značilna je »Slovenčeva* beseda v prid slovenskim umetnikom. Le zanje nimajo slovenski časniki besed. Naš narod ima tudi sposobnosti za umetniško oblikovanje. Dokaz: naši slikarji, podobarji, skladatelji. Verjetno prvi kulturni uvodnik v slovenskem časniškem tisku.
Boris Race v uvodnem članku .Ali nam je leto 1964 res prineslo kaj novega?" kritično ocenjuje dosedanje prizadevanje Slovencev v Italiji za dosego pravic, ki so jim zajamčene z ustavo in zlasti s posebnim statutom londonskega sporazuma. O novem slovenskem Kulturnem domu v Trstu poroča Mitja Race, medtem ko piše Filiberl Bene-detič o gledališču kot priči kulturne zrelosti. Stane Renko je nanizal dokumente borbe za narodne pravice Slovencev pod Italijo, Milan Bolčič podaja pregled razvoja mednarodne politike, Rado Rauber pa je prispeval seznam tržaškega in goriškega tiska v letih 1963 in 1964. O boju Slovencev v Italiji za narodno enakopravnost govorita tudi članka .Obnova slovenskega šolstva na Tržaškem' (Drago Pahor) in .Dvajset let .Primorskega dnevnika" (Jože Koren), Slavko Štoka pa poroča o nastanku avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine.
Nadaljnji prispevki so posvečeni kulturnemu prizadevanju, spominom na boj in zatiranje v dobi fašizma ter rožnim pomembnim dogodkom iz zgodovine in posameznim krajem, kjer žive Slovenci. V koledarju je bogato zastopano tudi leposlovje, vmes pa je posejano veliko število lepih slik ter vinjet slovenskega tržaškega slikarja Avrelija Lulkežiča, medlem ko naslovno stran krasi slika novega slovenskega Kulturnega doma v Trstu.
Lani v Sloveniji:
Skoraj osem milijard
za višje, posebno in manjšinsko šolstvo
Lanskoletni proračun SR Slovenije je za šolstvo predvideval sredstva v skupni višini 6.267,000.000 dinarjev, po novem načrtu pa so bila ta sredstva za lansko leto povečana za 665 milijonov na skupno 7.942,000.000 dinarjev.
Sredstva za visoke in višje šole so se povečala od 684 na 795 milijonov, visoki šoli za politične vede in za telesno kulturo sta namesto predvidenih 1 +4 milijonov dobili 178 milijonov, akademije namesto 188 milijonov 193, ljubljanska univerza, za katero je prvotni načrt predvideval 3.279,545.000 dinarjev, pa je dobila 3.751,960.000 dinarjev. Sredstva za posebno šolstvo so se povečala od 18 na 36 milijonov, za manjšinsko šolstvo pa od 120 na 165 milijonov dinarjev.
KULT VRNE DROBTINE m
#	Predsednik državnega komiteja za kulturne zveze s tujino je povedal, da je Sovjetska zveza v letu 1954 imela kulturne in znanstvene stike s 106 državami z vseh kontinentov. Predvsem je Sovjetska zveza v minulem lete okrepila svoje sodelovanje z mladimi državami Afrike in Azije.
#	Doslej najmanjia knjiga na svetu — 5X5 mm velika biblija v Gutenbergovem muzeju — je dobila novega tekmeca. Na Japonskem je izila .kniga”, katere .velikost” obsega 2,8X4 mm, debela je 1 mm In tehta man) kot 1 gram. Kljub temu pa obsega 24 strani, na katerih je natisnjneih 100 starih japonskih pesmi. Branje je seveda možno le z močnim povečevalnim steklom.
Med novimi knjigami
SLOVENSKI ETNOGRAF
letnik XVI—XVII, 1963—1964
Najnovejša številka »Slovenskega etnografa«, ki obsega letnika 1963 in 1964, je posvečena pokojnemu ravnatelju Etnografskega muzeja v Ljubljani Borisu Orlu, katerega življenje in delo opisuje Marija Makarovič v daljšem članku in mu dodaja tudi obsežno bibliografijo tega mednarodno znanega strokovnjaka na področju zbiranja in proučevanja spomenikov ljudske kulture.
Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze
za leto 1965 obsega naslednje knjige:
B KOROŠKI KOLEDAR za leto 1965, 120 strani pestre vsebine in lepih ilustracij
B France Planina: SLOVENIJA IN NJENI KRAJI, apis pokrajinskih značilnosti, zgodovinskega razvoja in kulturnega življenja 256 strani besedila, 32 strani slikovnih prilog in zemljevid
D France Bevk: IZ ISKRE POŽAR, zgodovinska povest za mlade bralce, ilustracije Toneta Kralja, 112 strani
| Viktor Nekrasov: V RODNEM MESTU, roman sodobnega sovjetskega pisatelja,
236 strani
H Ciril Cvetko: POGLED V GLASBENO UMETNOST, poljuden prikaz zgodovine in razvoja glasbene umetnosti, 128 strani, vinjete Vladimira Lakoviča in 16 strani slikovnih prilog.
Celotna zbirka petih knjig samo 30 šilingov pri krajevnih prosvetnih društvih ali v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu, Wu!fengasse.
V dvojni številki (letnik XVI in XVII) prinaša »Slovenski etnograf« na 412 straneh 33 razprav in člankov 31 avtorjev. Poleg razprave o Borisu Orlu je spominskega značaja tudi uvodni članek Borisa Kuharja ob štiridesetletnici Slovenskega etnografskega muzeja, medtem ko so v ostalih prispevkih obdelana razna zanimiva vprašanja ljudske kulture na Slovenskem in v nekaterih drugih državah. Da omenimo le nekaj najvažnejših: Obuvala na Slovenskem v 15. in 16. stoletju (Angelos Baš), Funkcija ornamenta in naš čas (Jože Karlovšek), O nosilcih slovenskih šamdkih običajev (Niko Kuret), Antično v ljudskem verovanju (Dušan Ludvik), Panjske končnice štajerske ljudske slikarske delavnice (Gorazd Makarovič), Domače tkalstvo v gornjesavski dolini (Anna Novak), O nastanku žitnega kozolca (Ivo Pirkovič), Problemi raziskovanja slovenske ljudske arhitekture (Ivan Sedej). Še en pustni lik: Šember-Schembart (Lovrenc Sušnik), Vrste ognjišč na Slovenskem in njih današnje stanje (Fanči Šarf) ter Poljedelstvo na Slovenskem (Sergij Vilfan). Posebej Koroški je posvečen prispevek Angele Piskernik, ki je zbrala narodopisne paberke iz Lobnika pri Železni Kapli.
Poleg člankov vsebuje knjiga še 16 slikovnih prilog, 2 karti, 31 notnih primerkov in 99 slik v tekstu.
Dr. Janko Pleterski:	6
Progresivne težnje med Slovenci na Koroškem
Vsebina teh letakov je verjetno ustrezala vsebini članka »Pro-letarijatu plebiscitnega ozemlja na Koroškem«, ki ga je Lovro Kuhar napisal pod psevdonimom »Koroški delavec« avgusta 1920 za »Rdeči prapor«.27 V tem članku je Prežih utemeljeval inter-nacionalizem revolucionarnega delavstva, odklanjal vsako nacionalistično hujskanje, obsodil nacionalistično politiko koroškega socialdemokratskega vodstva, mevžasto politiko jugoslovanske socialne demokracije in poklical zavedne proletarce in komuniste, naj na dan glasovanja osta-
27) .Rdeči prapor", 18. avgusla 1920, Sl. 23. Primerjaj fud i D. K. (Duian Kermavner), Prežihov zbornik, Nekaj memoarskih in historio-grafskih pripomb, ziasii oddelek Prezrti .Rdeči prapor", slovensko glasilo Komunistične »Iranke leta 1920, .Nall razgledi", 14. december 1957, it. 23 in naslednje. Glej tudi: Marja Borinik, Prežihov med prvimi slovenskimi komunisti in pa Ponatisi iz Rdečega prapora, Jezik in slovstvo, V, 1959/60, It. 2—3. — Glasilo KPA .Die role Fahne" je ob desetletnici plebiscita omenilo sežig letakov KPJ na meji plebiscitnega ozemlja In takole reproduciralo njihovo vsebino: .Proletariat Koro-ikel Boj nacionalizmu in kapitalizmul Nobenega plebiscita z glasovnicami I Boj nacionalnemu zatiranju, proti Intervenciji, za proletarsko diktaturol" — Die Rote Fahne, 10. ok-•ober 1930, it. 240, str. 5.
nejo doma In s tem pokažejo, da ne priznavajo odločb Pariza. »To, kar nam predpisujejo, ni samoodločba narodov, to je uspavanje nas v stari režim medsebojnega zatiranja ... Delavstvo, ne prepiraj se, pod katero kapitalistično državo hočeš pasti, okleni se komunistične stranke, ki bo vise narodnostne prepire rešila boljše kot Pariz in ententa ...«
Iz članka tudi izvemo, da je enako stališče glede plebiscita zavzemala tudi komunistična stranka v Avstriji in njena voditelja Kerže in To-masch v Celovcu. Koroška deželna organizacija KPA je bila ustanovljena decembra 1919. Njen vpliv se je omejeval v glavnem na vojašnice »Volikswehra« v Celovcu in Beljaku.28 Delovanje KPA so ovirali tudi v nemškem delu dežele, kjer so socialdemokrati razbijali komunistične shode.
Geslo, da se naj delavci ne udeležujejo plebiscitnega boja, je po stanju stvari na Koroškem pomenilo v
prvi vrsti poziv tisti veliki večini, ki je bila pod vplivom nemškega socialdemokratskega nacionalističnega vodstva. Bilo je edino, ki je imelo izglede na uspeh in če bi res prodrlo med ljudi, bi imelo dvojni učinek: do veljave bi spet prišla razredna osnova delavske politike, nemško meščanstvo bi v plebiscitnem boju ostalo osamljeno, čeprav bi z orožjem svojega zgodovinskega političnega, gospodarskega in kulturnega vpliva pomenilo še vedno hudega nasprotnika.
Slovensko meščanstvo, posebej še SLS, pa se je komunističnega vpliva balo bolj kot vsega drugega. Iz svojih razrednih pobud je zapravilo za tedaj zadnjo možnost, da bi samoodločba slovenskega naroda prišla do veljave tudi na Koroškem. Slovensko industrijsko in kmečko delavstvo na koroškem plebiscitnem ozemlju se je ravnalo po geslih nemške socialne demokracije, doma je ostalo le majhno število. S tem je nagnilo
tehtnico v korist ohranitve oblasti nemškega meščanstva. Anton Falle, koroški socialni demokrat slovenskega rodu, po poklicu učitelj, je ob 10-letnici plebiscita analiziral politične in gospodarske pogoje koroškega plebiscita in na osnovi rezultatov prvih političnih volitev po plebiscitu (volitve za državni in deželni zbor 19. junija 1921) prišel do zaključka: »Več kot polovica glasov oddanih za Nemško Avstrijo so bili socialdemokratski glasovi, kot to dokazuje omenjeno razmerje sil med strankami. Socialna demokracija je imela pri plebiscitu prav tako kot pri obrambnem boju odločilni pomen.«29
Izid plebiscita je v narodnem oziru pomenil za Slovence na Koroškem pravo katastrofo. Posikus podložnega ljudstva postati gospodar na lastni zemlji je izpodletel in napočili so dnevi maščevanja nemško nacionalnega meščanstva, ki mu je še tičala v kosteh groza pred tem, da bi svojo oblast izgubilo. »Zmago v nemški noči« je imenoval ta zmagoslavni trenutek v času po porazu nemškega imperializma v prvi svetovni vojni vodja koroškega »Heimatdiensta« Hans Steinacher.30 Organizirani nemški nacionalizem je sklenil izkoristiti
29)	Lagger, str. 7—15.
30)	Hans Steinacher, Sieg in deutscher
Nacht, Wien 1943.
28) Josef Tschofenig, Kommunlsten In Kam- nacionalnih buržoazij v obeh državah, v pralen, v zborniku Aus der Vergangenheit der vilnem spoznanju, da ne moreta ne kapita-KPD, Wien 1961, str. 115—'119. Stališče KPA listična republika in ne kapitalistična modo plebiscita Je bilo takole izraženo: ,V pra- narhija izpolniti zahtev proletariata, je ko-vilnem spoznanju, da takoimenovani plebi- munistična stranka (Avstrije) proglasila glaso-scit, ki ga prirejajo antantni kapitalisti, služi valno abstinenco.” (Die Rote Fahne, 12. av-somo temu, da bi se utrdilo gospodovanje gusta 1920, it. 380).
svojo zmago za to, da narodno vprašanje na Koroškem enkrat za vselej črta z dnevnega reda. Predstavnik nemškega meščanstva, deželni upravnik dr. Arthur Lemisch, je v deželnem zboru razvil program germanizacije koroških Slovencev najpozneje v življenjskem obdobju enega rodu.31 Vsa zgodovina prizadevanji koroških Slovencev v prvi republiki za narodni obstanek stoji pod znamenjem izvajanja tega programa.
Nemško nacionalna jeza se je seveda zlivala v prvi vrati proti tistim Slovencem, ki so se v plebiscitnem boju zavzemali za priključitev k Jugoslaviji. A tudi tisti Slovenci, v svoji veliki večini socialdemokratskega mišljenja, ki so svojo narodno pripadnost tedaj potisnili v ozadje in se odločili za Avstrijo iz drugih razlogov, priznanja narodnih pravic v državi, za katero so se potegovali, niso bili deležni. Dokler so v narodnem pogledu ostali popolnoma pasivni, so lahko računali na »bratovsko ljubezen« nemških nacionalistov, kakor hitro pa so zahtevali kako pravico za svojo narodnost, nemški nacionalizem ni več delal razločka med njimi in tistimi, ki so prelomili zvestobo podložništva nemštvu.
(Dalje prihodnjič)
31)	Karntner Landsmannschaft”, 15. december 1920, It. 85.

Našim naročnikom
7. današnjo številko Slovenskega vestnika ste prejeli tudi poštno položnico za plačilo naročnine. S položnico vas želi uprava našega lista opozoriti na obvezo, da poravnate naročnino za leto 1964, v kolikor ste z njo v zaostanku. Kakor veste, znaša naročnina mesečno 5 šilingov, letno pa 60 šilingov. Vse, ki te naročnine v letu 1964 še niste poravnali, prosimo, da jo potom poštne položnice poravnate čim prej. S tem si boste zagotovili dostavo Slovenskega vestnika, z njim pa potrebno, koristno in prijetno branje za konec tedna.
Vsem, ki ste medtem zaostalo naročnino že drugače poravnali, se ob tej priložnosti zahvaljujemo za uvidevnost naših obojestranskih obveznosti. Svojo zahvalo pa povezujemo s prošnjo, da kljub temu priloženo položnico ne vržete stran, marveč jo uporabite za plačilo naročnine v naprej za leto 1965 ali pa za vplačilo prostovoljnega prispevka za naš tiskovni sklad. V tem primeru prosimo, da zadaj na srednjem delu položnice pripišete pripombo, za kaj ste namenili vplačilo, za naročnino 1965 ali za tiskovni sklad.
V naši kartoteki pa smo, žal, tudi ugotovili, da nekateri naročniki zaostajajo z naročnino še za leto 1963. Če ste slučajno med njimi, prosimo, da porabite položnico tudi za plačilo tega zaostanka.
Uredništvo in uprava
Sele-Kot
Kdkor že nekaj let zaporedoma so tudi pred minulim božičem šolarji naše šole obiškali dva bolnika, ki svoje življenje že dalj časa preživljata priklenjena na posteljo ali na izbo. Obiskali so Repovcevo mamo in Spičjakovega očeta. Osemdesetletna Repovceva mama je zbolela že pred 10 leti in se od takrat ne more več dvigniti iz postelje, vsled česar dušeno zelo trpi. Stari Špičjdk, Gregor Matk, 'ki bo v kratkem stopil v 90. leto starosti, pa je zbolel pred tremi leti, vendar si je toliko opomogel, da lahko zapusti svoje ležišče in se vsede h kmečki peči.
Za oba so naši šolarji nabrali nekoliko denarja, s 'katerim so 'kupili primerna darila. S svojimi darili so se zadnji dan pouka pred božičem napotili najprej k Repovcu, nato pa še k špiejaku. Bolntkoma so zapeli božične pesmi in jima izrekli voščila za praznike. Po prijetnem 'kramljanju, ki je bolnika vidno razveselilo, so se spoštljivo poslovili. Bolnika sta s solzami v očeh prisluhnila otroškemu petju in se iskreno zahvalila za obisk. V otroška srca pa je ta obisk vlil novega 'spoštovanja in 'ljubezni do starih ljudi in do bolnikov.
VABILO
Slovensko prosvetno društvo „Donlca" Iz Št. Vida v Podjuni ponovi igro
Veriga
v nedeljo, 17. januarja 196S in sicer ob 14.30 uri
pri Rutarju v ŽITARI VASI ob 19.30 uri
pri Pušniku v CRABALJI VASI
Nastopa tudi TRIO KOROTAN s pevci. Po Igri v Grabalji vasi prosta zabava s plesom.
Smrt je kosila na cestah
V minulem letu je na Koroškem pri prometnih nezgodah na cesti smrt doletela 168 oseb. V tej številki vendar niso zapopadene osebe, ki so na posledicah prometnih nezgod pozneje umrle, niti ne osebe, ki so postale v Celovcu ali Beljaku smrtna žrtev prometne nezgode. V Celovcu je lani obležalo na cesti mrtvih 9 oseb, v Beljaku pa 5.
Skupno so torej lani prometne nezgode na koroških cestah zahtevale 182 neposrednih smrtnih žrtev, medtem ko so jih leta 1963 zahtevale 180.
Odseljevanje
pereč problem naših krajev
V zadnji številki smo lahko brali poročilo o lanskem razvoju števila prebivalstva v bilčovski občini. Videli smo, da se je v tej občini lani rodilo 29 otrok in da je umrlo 8 oseb. Naravni prirastek prebivalstva je to;ej znašal 21 oseb. Žal poročilo ni povedalo, koliko oseb se je lani v Bilčovsu priselilo in koliko se jih je odselilo, kar bi šele dalo jasno sliko o dejanskem razvoju prebivalstva.
Tako sliko razvoja prebivalstva po naših krajih je dalo ljudsko štetje leta 1961. Iz njega lahko razberemo, da je n. pr. v občini Bilčovs število prebivalstva med letom 1951 in 1960 naraslo samo za 76 prebivalcev, čeprav se je v tem času v občini rodilo 350 otrok in je umrlo le 139 oseb, kar pomeni, da je v tem času naravni prirastek prebivalstva znašal 211 oseb. Razlika med naravnim in dejanskim prirastkom prebivalstva kaže, da se je iz občine izselilo veliko število ljudi, ker manjka v njej tako gospodarskih impulzov turizma kot močnejše obrtniške in industrijske dejavnosti v okolici. Podatki štetja prebivalstva leta 1961 kažejo, da se je v tem času iz občine odselilo 167 oseb več kot se jih je v občino priselilo.
Odseljevanje prebivalstva zaradi gospodarske nerazvitosti in zaostalosti je splošen problem našega podeželja. O njem bomo še podrobneje spregovorili, med drugim tudi zaradi tega, ker plačujemo s tem odseljevanjem državi in družbi nezapisan davek, ki je morebiti večji od drugih, kajti mi vzgajamo in šolamo otroke, da se z njihovim znanjem in delom okoriščajo drugi.
Trije novi grobovi po naših krajih
V prvih desetih dneh novega leta je smrt iztrgala iz naše srede kar tri osebe, ki niso bile ipoznane le v ožji okolici, marveč so imele znance in prijatelje daleč naokoli po koroški in slovenski zemlji. Prvi, ki je v tem letu zapustil naše vrste, je bil
Pavel Krušic pd. Žlajher na Sodraževi
zgleden mož in skrben oče svoji družini, v javnosti pa prava slovenska korenina in zgleden kristjan. Po daljšem bolehanju je umrl v 83. letu starosti. Njegova zibelka je stekla pri Rupiju v Velinji vasi, kjer je preživljal mlada leta in si osvajal izročila staršev, ki jim je ostal zvest do smrti. Ker je od mladosti živel v ljubezni do knjige, se je kot samouk usposobil za odgovorne naloge v svoji občini. Dolga leta je bil odbornik bilčovške občine ter odbornik krajevne hranilnice in posojilnice in slovenskega prosvetnega društva »Bilka«, krajevno gasilsko društvo v Velinji vasi pa je dolga leta vodil kot načelnik.
Rajni Žlajher pa je bil tudi dober gospodar Na malem posestvu pri Nartiču v Velinji vasi je prigospodaril v mladih letih toliko, da si je kupil obsežno Žlajharjevo posestvo na Sodraževi in ga za svoje čase vzorno uredil. V svoji ljubezni do narave je bil tudi velik ljubitelj čebel in lova. Nad 30 let je bil lovski nadzornik in je v tem svojstvu posvečal največjo pozornost gojitvi divjadi. Da je bil kot človek, ki je stal sredi narave in življenja, tudi dober prijatelj in svetovalec svojih soobčanov, je večkrat spoznala bližnja in širša okolica.
Kakor drugim s podobnimi ideali tudi njemu ni ostalo prihranjeno trpljenje v nacističnem času. Tudi njega je nacistični režim pognal s svoje grude in ga izselil v mrzlo tujino.
Na njegovi zadnji poti na pokopališče v rodnem kraju Velinja vas v nedeljo, 5. januarja ga je spremljala dolga vrsta žalnih gostov od blizu in daleč. S tem se mu je oddolžila za vse, kar je Bilčovščanom dobrega napravil. Pogrebne obrede sta opravila župnika Stih in Safran, na domu in ob odprtem grobu pa mu je v slovo zapel domači pevski zbor.
V istem tednu, dva dni navrh se je po Celovcu, Železni Kapli in Radišah razširila žalostna vest, da je umrla
Apolonija Metljak
doma iz Karunove družine v Lobniku, ki je po truda in težav polnem življenju nenadoma preminula v Celovcu pri svoji hčerki Hildi in zetu Franju Ogrisu v 82. letu starosti. Na poti svojega življenja je bivala v Trstu in Ma-
Rekorden promet
Območje Grofjglocknerja je ena najpri-vlačnejših točk za domače prebivalstvo, še bolj pa za turiste, ki potujejo s severa proti jugu in obratno. Odkar se človeštvo vedno bolj poslužuje avtomobila kot družinskega in osebnega prometnega sredstva, promet na cesti skozi območje Grofjglodknerja vsako leto nagleje narašča. Lani je bil v tem pogledu dosežen nov rekord, čeprav je bila cesta odprta le 206 dni ali za celih 40 dni manj kot v letu 1963.
Leta 1963 se je po cesti skozi območje Grof>glodknerja peljalo 1,219.000 oseb, lani pa je to število naraslo na 1,255.000. Na cesti so Ioni razumljivo prevladovali osebni avtomdbili, katerih so našteli kar 333.856. V povprečju je bilo na tej cesti dnevno
riboru, med vojno pa se je z družino svoje hčerke preselila na Radiše, kjer je živo spremljala trpljenje našega ljudstva pod nacističnim jarmom in po svojih močeh podpirala njegove borce za osvoboditev izpod tega režima.
Povojna leta je preživljala po raznih celovških stanovanjih, dokler se ni z družino svoje hčerke koncem leta 1963 preselila v lastno udobno stanovanje in končno na stara leta zaživela mirno družinsko življenje. Kljub trdi življenjski poti in težkim preizkušnjam, ki jih je prestala, je do zadnjega ohranila svojo zgledno vedrino in dobrohotno srce skrbne matere, s katerim je pridobivala vedno nova prijateljstva in izraze spoštovanja. Veliko število žalnih gostov je tudi njo spremljalo na zadnji poti na pokopališče v Annabichlnu.
Dan za njeno smrtjo pa je zvedelo prebivalstvo Borovelj in Roža, da je v 65. letu starosti umrl slikarski mojster
Mihej Valentin na Strugi
ki ga je takorelkoč še sredi življenja zadela srčna kap. Kdor ga je poznal — In takih je širom Roža, Gur in Celovca na tisoče — je poznal v njem podjetnega, natančnega ter socialno pravičnega obrtnika in delodajalca, kateremu prebivalstvo ni le rado dajalo naročila, marveč so delavci pri njem tudi radi delali.
Kdor ga je poznal, pa je poznal v njem tudi zavestnega in zvestega sina slovenskega naroda, ki je bil kljub težkim časom, ko je prevzel obrt od svojega očeta in se moral neumorno truditi za delo in zaslužek, skrbni in dobrotljivi pokrovitelj tamburaškega zbora slovenskega prosvetnega društva v Kapli na Dravi, ki ga je pomagal ustanoviti po letu 1930. Že dolgo prej pa je bil vnet pevec krajevnega slovenskega pevskega zlbora, v katerega krogu je stal dolga desetletja.
Nenadna smrt je pretrgala nit njegovega prizadevnega in uspešnega življenja. Ko se je od njegovega doma na Strugi vila nepregledna množica pogrebcev proti pokopališču v Kapli, je bila najlepši odraz spoštovanja in prijateljstva, ki ga je rajni užival, istočasno pa iskrenega sožalja prebivalstva Roža in Gur njegovi družini in sorodnikom. Pogrebne svečanosti je ob asistenci osmih duhovnikov opravil domači župnik Kanauf, ki se je skupno s poveljnikom okoliških požarnih bramb Smrekarjem poslovil od rajnega ob odprtem grobu. Od njega tpa so se poslovili tudi njegovi pevski tovariši z ganljivimi žalostimkami.
Vsem žalujočim svojcem velja naše iskreno sožalje!
čez GroGglockner
1621 osebnih avtomobilov. Poleg osebnih avtomobilov je trekventiralo cesto še 8545 avtobusov, 7256 motornih koles in 695 kolesarjev. Močno se je lani povečalo tudi število tovornih avtomobilov, ki so vozili po tej cesti.
KOLEDAR
Polok, 15. januar: Pavel
Sobota, 16. januar: Morcel
Nedelja, 17. januar: Anion
Ponedeljek, 18. januar: Pri&ka
Torek, 19. januar: Marij
Sreda, 20. januar: Fabijan in Sebastijan
Četrtek, 21. januar: Neža
Objava
Zveza koroških partizanov sporoča, da so kot doslej tudi za naprej uradne ure v njeni pisarni vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 13. ure.
Obenem opozarjamo vse osebne vojaške invalide, katere upravlja Invalidska komisija pri Zvezi koroških partizanov, da takoj pošljejo ali osebno oddajo invalidske izkaznice za zamenjavo novih. Osebni vojaški invalidi, ki invalidskih izkaznic morebiti še nimajo, naj pošljejo po dve doprsni fotografiji, da jim Invalidska komisija preskrbi invalidske izkaznice.
Zveza koroških partizanov Celovec, Gasometergasse 10
00<XXXXXX>0<XXX>0<>0<><X><>000<X><>0<>0-
š	VABILO	|
Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu vabi na igro
Navaden človek
v nedeljo, 24. januarja 1965 ob pol tretji uri popoldne in ob pol osmi uri zvečer v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu.
Vsi prisrčno vabljeni. Odbor
OOOOOOC-OOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOČ-
Deželnozborske volitve
PREGLED VOLILNIH IMENIKOV
Za volitve deželnega zbora 14. 3. 1965 bodo občine v kratkem zaključile volilne imenike. Od 22. do 31. januarja bodo ti volilni imeniki po vseh občinah na razpolago za javni vpogled in za kontrolo volilne pravice in upravičenosti.
Po dosedanjih podatkih bo pri teh volitvah v deželi okoli 318.000 volilnih upravičencev ali okoli 15.000 več kot pri zadnjih deželnozborskih volitvah leta 1960. Rok za vlaganje kandidatnih list poteče 21. februarja.
Po teh volitvah bodo 25. in 26. aprila volitve v zbornico obrtnega gospodarstva.
TO IN ONO
© d. Smohora d. © Cabotu
PODKLOŠTER. — Občina je lani opravila veliko delo za gospodarski napredek. V lastni režiji je asfaltirala 26.700 m2 občinskih cest in izdala za občinske ceste, pota in mostove 1,1 milijona šilingov. Ceste skozi naselja so bile opremljene z razsvetljavo in kupljenih je bilo 2 ha zemljišč za nova stanovanja in za 'kopališče. Zgrajena sta bila stanovanjsko poslopje z 20 'stanovanji in šola v Št. Lenartu pri sedmih studencih. Za opremo šole ima občina pripravljenih 1,8 milijona šilingov.
BELJAK. — Kakor je razvidno iz raznih poročil, je lani težišče v razvoju turizma od Klopinjskega in MilŠtatskega je-jera prešlo na trikot v območju med Baškim, Osojskim in Vrbskim jezerom. V tem območju so lani našteli 817 turističnih hotelov in penzionov. Nasproti letu 1962 je njihovo število naraslo iza 158, nasproti letu 1959 pa za 324.
VRBA. — Po večletnem čakanju je dobila Vrba v petek minulega tedna novo osemrazredno ljudsko šolo z 2 delavnicami, telovadnico in umivalnico s prhami. Poslopje, ki 'je stalo 4,5 milijona šilingov, je bilo zgrajeno v rekordnem času poldrugega leta.
ST. JAKOB V ROŽU. — Skoraj 'neverjeten vzpon je napravil turizem v občini Št. Jakob v 'Rožu v zadnjih 4 'letih. Število nočitev je od 4500 v letu 1960 poskočilo na 34.000 v letu 1964. Na zadnji seji je občinski svet Sklenil nadaljnje ukrepe za njegovo pospeševanje. Med drugim je vzel v načrt tudi gradnjo občinskega 'kopališča.
CELOVEC. — V četrtek minulega tedna je deželni glavar Wedonig priredil svoj novoletni sprejem, katerega se 'je udeležilo več sto predstavnikov koroškega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Deželni glavar, ki 'bo z volitvami marca stopil iz političnega življenja, se je ob tej priložnosti poslovil od povabljenih gostov.
ŽIT AR A VAS. — V ponedeljek je bila cesta med Dobrlo vasjo in Železno Kaplo pri Vinogradih več ur zaprta, ker se je prevrnil težak tovornjak s priklopnim vozom. Iz istega vzroka je bil nekaj ur prekinjen tudi promet na ozkotirni železnici v Železno Kaplo.
Osleparjeni slepar
Že dolgo je minilo od takrat in marsikaj se je med tem že pozabilo. Toda te zgodbe se tudi dandanes spominjajo še vsi prebivalci Julijana. Pradedje so jo povedali dedom, dedje očetom očetje otrokom — mi pa jo bomo povedali vam.
Takrat je prišel v Junjan menjalec denarja in odprl menjalnico. Kupčija mu je dobro cvetela. Vsak dan je bil bolj debel in bolj foogat. No, nič čudnega. Saj so vsi odhajali iz njegove menjalnice opeharjeni: tega je osleparil pri tehtanju, drugega pri obrestih. V bližini menjalnice je živel delavec. In sklenil je izplačati nepoštenega menjalca. Dolgo je premišljeval, kako naj oslepari oderuha, in se nazadnje domislil.
Takole je bilo:
Menjalec je sedel v trgovini in izračunaval svoj dobiček. Pa je zazvonil zvonček na vratih. Mož, ki je vstopil, se je gospodarju priklonil v pozdrav, potegnil iz žepa zvitek in ga razvezal. V rokah mu je zasijala zlata palica.
»Koliko hočeš za zlato?« je vprašal sleparski menjalec. Oči so mu žarele. Pohlepnega pogleda kar ni mogel odvrniti od palice.
»Ne bom zahteval veliko — samo sto lan.« Menjalec je zgrabil zlato palico in jo vrgel na tehtnico.
»Palica tehta petdeset unč. Dobil boš zanjo petdeset lan.«
»Ne šalite se, gospod!« je dejal delavec, ki je bil prinesel kepo. »Palica tehta šestdeset nnč in zanjo hočem sto lan.«
»Uh, ti ničvrednež!« je tedaj zavpil sleparski menjalec. »Ti si zlato ukradel! Petdeset unč tehta. Vzemi petdeset lan in poberi se z denarjem, če ne, pokličem policaje!«
»Zlato ni moje,« je dejal delavec. »Bolni Prijatelj me je prosil, naj ga prodam. Naj mi torej gospod napiše na listek, da palica tehta petdeset unč in zadovoljen bom z vsoto petdesetih lan.«
Vesel kupčije in lahke prevare je menjalec napisal to potrdilo na listek in ga dal delavcu.
'Komaj so se za njim zaprla vrata, se je motal menjalec od smeha prijeti za trebuh. Kako se ne bi smejal neumnemu, zabitemu tepcu! “?J je palica zares tehtala šestdeset unč in je bila vredna še veliko več kakor sto, kaj šele Petdeset lan!
. Da bi se še malo poigral z ljubim zlatom, Je menjalec še enkrat vzel palico v roke, si nataknil naočnike in si jo prav od blizu ogle-» •. Roke so mu zadrhtele, obrvi nasršile, na-?cniki so padli z nosa in se razbili na tleh. Pa ?! zato! Saj je menjalec tudi brez naočnikov ldek da je zlato ponarejeno.
J°j) kako se je razjezil! Saj bi vsak slepar najraje iz kože skočil, če ga kdo prelisiči. Ste-. el je iz menjalnice in ulovil odhajajočega de-avca. Prijel ga je za rokav in začel terjati denar nazaj. Delavec še besede ni hotel ®nsati in je odšel na svoj dom. Še dolgo je menjalec razbijal po njegovih vratih, ga zmer-
V revni koči pod Blegošem je živel oglar, ki je imel tri sinove. Ker je bila doma revščina, so vsi trije bratje odšli po svetu, da bi obogateli in na stare dni brezskrbno živeli v očetovi koči.
Prvi ije zapustil dom in se napotil v svet najstarejši brat, ki je bil plah ko zajec; zato mu je oča pred odhodom dejal:
»Pogumen bodi, pa se ne boš pogubil!"
Sin je pokimal, objel očeta in odšel. Pot ga je vodila skozi blegoške hoste. A še preden je dosegel vrh Blegoša, je v gozdu srečal škrata, ki je vekal, da bi šel rad domov, a da se ne upa, ker se boji lisice, ki bi ga požrla, če bi ga zagledala.
»Kaj naj storim s teboj?” je vprašal prvi brat.
»Dvigni me in odnesi, kamor ti bom kazal pot!" ije zaželel gozdni škrat.
Prvi brat je dvignil škrata na rame, potlej pa ije hodil in hodil, kamor mu ije škrat kazal pot. Ko ipa je prišel do brezna, ki se trnu dna ni videlo, je pedenj možiček spregovoril:
»Oj, prvi brat, zdaj ipa kar z menoj vred skoči v prepad! Na dnu prepada je moj grad. Tamkaj te bom obdaril, da boš do konca živih dni bogat.”
iPlašljivi prvi brat pa je vrgel Skrateljna
jal in rotil, prosil in grozil — vse zastonj. Svojega denarja ni dobil nazaj.
Zato je stekel pred sodnika in vložil tožbo zoper delavca.
Že naslednje jutro je stal delavec pred jeznim sodnikom.
»Kako si se upal oslepariti poštenjaka?« se je sodnik zadrl nad reveža. »Kaj si se naveličal nositi glavo na vratu, a?«
»Modri gospod,« je odgovoril delavec, »ta palica ni moja. Tista, ki sem jo jaz prodal menjalcu, je bila zlata, vi pa držite v rokah košček medi.«
»Uh, ti pasji sin!« se je togoti! sodnik. »Sto udarcev po podplatih ti bomo našteli, če takoj ne dokažeš, da si govoril resnico.«
Sodnik je že pomahal služabnikom s pripravljenimi palicami, ko je delavec pohitel z besedo:
»Pravični gospod, to zares lahko dokažem. Ukaži, naj stehtajo palico iz medi, pa boš spoznal, da je slepar menjalec in da sem jaz poštenjak!«
Sodnik je položil kepo na tehtnico.
»Šestdeset unč,« je ugotovil.
»Moja palica pa je tehtala samo petdeset unč, gospod sodnik. Menjalec sam je tako s svojo roiko zapisal na tale papir. Kaj še zdaj ne vidite, da vam je menjalec prinesel povsem drugo palico, ne pa tisto, katero je kupil od mene?«
In sodnik je moral poslati delavca domov. Menjalec pa se je kmalu zatem odselil iz Jun-jana, saj so se mu poslej vsi meščani smejali v obraz, otroci pa so še tekali za njim in vpili:
»Osleparjeni slepar! Osleparjeni slepar!«
(Kitajska pripovedka)
Zaklad pod Blegošem
v prepad, sam pa je nadaljeval pot. A nikoli več ga niso videli ne oča ne dva brata. V temni noči je zašel v prepad in se ubil.
Drugi je šel drugi brat v tuiji svet srečo iskat. Ker je bil tudi ta plašljiv ko jagnje, mu je oča pred odhodom rekel:
»Bodi pogumen, da te na poti ne bo doletela zla usoda, ki je pogubila tvojega brata!"
Sin je pokimal, objel očeta in brata ter odšel. Pot ga je vodila skozi blegoške hoste. A ko je prišel navkreber, je pod vrhom Blegoša srečal gozdnega škrata, ki je jokal, da ne more oditi sam domov, Iker ga je strah pred volkom.
»Če me odneseš po poti, ki ti jo bom kazal, te bom doma bogato nagradil,” je gozdni škrat obljubil drugemu bratu.
Drugi brat je dvignil pedenj možička na rame in ga nosil in nosil, dokler nista prispela do globokega brezna, ki se mu ni videlo dna.
»Oj drugi brat, zdaj pa z menoj vred skoči v prepad, kajti na njegovem dnu je moj grad!" je relke'1 škrat. »Tamkaj te bom obdaril, da boš bogat do konca svojih živih dni.”
Drugi brat pa se je ustrašil globočine, zato je pedenj možička vrgel v prepad, sam pa je odšel dalje. Še danes pa nihče ne ve, kam je zašel in kje je preminil, ker se nikoli več ni vrnil v očetovo kočo.
Nazadnje Ije šel na pot še tretji brat, ki je bil molčeč in Skromen človek, pogumen pa tako, da se ni bal ne volka ne medveda. Pred odhodom je objel starega očeta in del:
»Oj, oče, če bom v tujem svetu zoboga-tel, se bom vrnil domov pod vaš krov in bova srečno živela.”
»Le pojdi sinko in zdrav se vrni!” se je oče poslovil od njega.
Tudi tretji brat je v blegoških hostah srečal pedenj možička, ki je vekal, da se ne upa oditi sam domov, ker se boji medveda.
Tretji brat je pobral pedenj možička s tal 'm ga na rokah odnesel do globokega brezna, kjer ga je gozdni škrat zaustavil in dejal:
»Če skočiš z menoj vred v prepad, kjer na njegovi dnjači stoji moj grad, te bom bogato nagradil."
Tretji brat, ki je bil pogumnega srca, si je mislil: Če se pedenj možiček ne boji, da bi se ubil, se tudi jaz ne bom ubil. — In se je pognal v brezno.
A glejte! Namesto da bi zgrmel v globino, je lahek ko peresce lahno, lahno plaval po zraku, dokler ni pristal na dnu prepada,
kjer je gozdni škrat zares imel svoj grad, ki ni imel ne oken ne vrat... Zdaj mu je pedenj možiček velel:
»Vzemi brezovo metlo in pometi stezico okrog gradu!"
Tretji bral je storil, kar mu je ukazal gozdni škrat. Ko pa je vse smeti pometel na kup, mu je škrat dejal, naj smeti pobere v klobuk. »To smetje ti darujem, ker si me prinesel domov!" je končal škratelj in za-brlizgal na prste, da je priklical ogromnega orla, ki je ponesel tretjega brata iz prepada.
»Slabo plačilo je to," je domov grede godrnjal tretji brat. »Oče se mi bo smejal, ker sem v tujem svetu prislužil zvrhan klobuk peska in smeti."
Doma pa 'je stari oča zatarnal:
»Le 'kje si, sinko, hodil tako dolgo, da te ni in ni bilo domov?"
»Saj sem bil z doma komaj en dan," je odgovoril tretji brat, ki ni vedel, da je minilo že sedem let, odkar je zapustil domači svet. In še je povedal očetu, kod je hodil in 'kaj je dela! v podzemskem svetu. »Tole imi je pa gozdni škrat daroval," je končal pripovedovanje in iztresel iz klobuka na mizo pesek in smeti. A kako se je začudil, ko je videl, da je iz klobuka iztresel samo zlato!
Talko je tretji brat v podzemskem svetu zabogatel. In dokler ije živel, je bil bogat ko medved kosmat...
Lojze Zupanc
Zima je prišla
Sneg zemljo pokriva, narava že spi, drevesa ledeno že ivje krasi.
Zemlja je zmrzla, na mlakah je led; ves svet je v meglo zimsko objet.
Vse v hiši se stiska in kuri peči: še muca se zime, mraza boji.
Le Janez veselo vzklika ko ptič, se drsa na ledu, ne zebe ga nič.
Sedaj se spotakne, razbije si nos, pogleda podplate: že skoraj je bos.
Pri peči zdaj revež se kislo drži, se luknja na nosu in v podplatu reži.
Oo^<><x><xx><><xxx><><>o<x>o<>oo<>o<x><>o<>o<xx>oooo<><xx><x>o<x>oooo<x><><><x>o<x>oo<><xxx><x>o<x>o<x>o<>oo<>oo<><>o<xx><><><>o<x><>oo<>o<><>o^x>o<><>o<>o<><><><x>o<>o<x>oo<x^
Okameneli
smehljaj
J02E CIUHA
»Your name is Joseph Ciuha?" je začel.
Moj priimek je v izgovorjavi čurro spakedral, na kar PQ sem že navajen. Spakedrali so ga Francozi, Nemci in ^gleži, čemu ga ne bi še Šanec z indijskimi predniki. .Da," s©m odgovoril.
»V San ste prišli danes?”
■ Da."
.Ste prileteli z letalom?"
•	Da."
»In od Heha naprej z avtobusom?"
»Da.”
•	Kdo vas pošilja?"
■Nihče."
•Katko nihče?"
.Simply like I said: nihče. Nihče me ne pošilja. ^Obody."
•	In počemu prihajate torej?"
Ne morem reči, da bi bil vsiljiv, vendar je takih šanj človeku hitro zadosti. Zato sem uprl pogled v liti u°V6 temne oči, v črne punčice na orumenelih be-in ne da bi bil odgovoril na vprašanje, vprašal: »Me zaslišujete? Sem sumljiv?’
»Oh, no, sir. Ne, ne gre za zasliševanje. Oprostite, če sem nekoliko neroden. Ne gre za zasliševanje. Zares ne sir."
Povedal je, da gre zgolj za skrb in pozornost, ki jo lokalna vlada posveča vsakemu tujcu, ki pride v mesto:
»Veste, pred nedavnim se je zgodilo, da so uporniki nedaleč od mesta ubili nekega Avstrijca, ki je bil vrh vsega še vladni gost. Saj razumete, da je ta neljubi dogodek zelo neprijetno odjeknil in zadal vladi velike skrbi. Verjemite, gospod, da se trudimo po svojih naj-najboljših sposobnostih."
Poslej sem odgovarjal, kolikor sem pač mogel. Nisem vladni gost in nimam vnaprej odrejenega programa. Zato mu nisem mogel povedati, kam vse bom šel, kako dolgo se bom kje zadržal, s kom bom popotoval itd. Sprejel pa sem njegov nasvet, ki je bil prav tak, kot so mi ga dali študentje v Rangunu: naj se tolpam, če jim slučajno pridem v roke, ne upiram in naj se rajši, če tako zahtevajo, slečem do golega. Kajti gosta iz Avstrije, ki je 'bil prišel v San kot uradnik neke ekonomske organizacije Združenih narodov (tako je rekel oficir), so bržkone ubili predvsem zato, ker se je uprl, da bi napadalcem izročil denar. Sanski uporniki in roparji seveda ne vedo, da nekje v Srednji Evropi živijo ljudje na dokaj tesnem prostoru, da so delovni in sledljivi, da je to povezano z njihovo vzgojo in njihovim življenjem in da jim gre denar, po čeprav niso vselej skopi, le težko od rok.
*
Ob 7.30 me je iz postelje dvignil Ko Ko Dži. Prišel je z avtomobilom, k'i ga je najel zame, kot sem ga bil prosil. K vozniku in Ko Ko Dži ju sem prisedel v star predvojni »studebalker" z uro in še dvema številčnicama,
katerih kazalci so že dolgo negibni. Odpeljali smo se skozi mesto na tržnico, potem pa po serpentinah v nižino. Jutro je bilo izmifo z rosno svežino in ptičjim cvr-kotanjem. Razovela drevesa z belimi in rožnatimi cvetovi so bila v zlatorumeni krajini taka, kot če bi pri nas križal pomlad z jesenjo. Lepa kombinacija: mehka v barvah in nežna v občutju.
Ko Ko Dži in voznik sta klepetala. Nisem ju razumel. Če smo klepetali vsi trije, smo govorili angleško. Voznik je bil nekdaj študent na univerzi, a je moral obesiti študije na klin. Umrl mu je bil oče in skrb za brate in sestre je padla nanj. Nad usodo se ni pritoževal. Rekel je, da mu šoferski poklic ugaja in da bi verjetno ne šel več v Rangun, tudi če bi se mu ponudila možnost, da bi s študijem nadaljeval.
Na cesti v nižini smo srečavali ljudi, oblečene v črna in rumenkasto rjava oblačila. Tako kot Kačinci, tudi Šanci nosijo hlače in kratke jopiče. Na glavah imajo po navadi turbane. V njih kretnjah je dosti okorne tršcrtosti: kot pri Kačimcih in drugih gorskih ljudstvih. Višji so od Burman-cev in v povprečju bolj skladno raščeni. Nekateri so hodili peš, drugi pa so se počasi peljali na volovskih dvo-vpregah.
Po ravnini smo hiteli k Inle jezeru, ki slovi po svoji naravni lepoti, bogastvu rib, lovu na divje race, čolnarjih, k'i veslajo z nogami, In čudoviti sanski svili, ki jo tkejo v vaseh okoli jezera. Vasi in hiše, mimo katerih smo se peljali, so bile lesene. Bolj ko smo se bližali jezeru, bolj se je cesta utapljala v visoki rumenkasti travi. Nekje nas je z obcestnega drevesa radovedno opazoval droban ptič s smešno velikim kljunom: kljun je bil skoraj večji od ptice. Tudi med visoko travo smo večkrat opazili ptice: imele so dolge, sive kljune, Sicer pa so bile precej podobne štorkljam.
Razvedrimo malega bolnika
V hiši imamo malega bolnika. Vzrokov za to je v otroški dobi dovolj: lahko je influenca, angina, osepnice, reakcija po cepljenju, izpah uda — otrok je za nekaj dni priklenjen na posteljo, zato moramo poskrbeti, da ga v teh dneh ne bo preveč mučilo dolgočasje. Posebno pri živahnejših porednežih je hudo: postelja se spremeni v skakalnico za smuške polete ali najmanj v plavalni bazen, podzglavniki postanejo vreče za trening boksa, predmeti za obmetavanje sovražnika ali oboje hkrati.
Najprej bomo za to neljubo priložnost uredili sobo in posteljo. Če mora biti bolnik zaradi morebitnega okuženja ločen od ostalih otrok, bomo zanj odbrali tudi nekaj igrač in delovnega orodja, ki je bilo do zdaj »skupna lastnina*. Če otrok lahko v postelji sedi, bo naslonilo iz platna bolj primemo in praktično kot podloženi podzglavnik. Potrebna bo tudi »mizica*, ki jo bo moč postaviti na posteljo: to naj bo preprosta lesena plošča (velika približno 40X60 cm), ki lahko ima v najboljšem primeru pritrjene ob strani prav kratke nožiče. Če je otroška postelja ozka, lahko priredimo to mizico tudi tako, da na naslonili dveh stolov, ki stojita ob sranicah postelje, postavimo gladko in široko desko.
Dnevna svetloba kot tudi umetna luč naj ne sveti otroku naravnost v oči, postelja pa naj bo vseeno postavljena tako, da vidi otrok skozi okno vsaj delček okolice.
Otrokove bolezni ne smemo napihniti v katastrofo, zato se izogibajmo neposrednih pogovorov o diagnozi, posledicah, okrevanju in podobnem. Če je otrok že po naravi boječ in nesamostojen, bodimo še bolj previdni. Tudi nekatere radijske ali TV-oddaje bomo v tem primeru črtali z dnevnega reda.
IGRE. Z najmlajšimi je največ težav. Pri otrocih do tretjega leta starosti bodo prišli v poštev barvasti svinčniki in slikanice. Najbolj bodo dobrodošle seveda tiste iz živalskega sveta.
3—10 let: risanje in lepljenje. Iz starih revij izrezane naslove ali fotografije prav radi lepijo v stare zvezke. Tudi barvasti papirnati listi sodijo zraven. Iz kartona in škatel jih naučimo izdelovati hiše, drevesa, mostove. Starejši bodo poskušali izdelovati pravcate makete. Iz zamaškov, zobotrebcev, vrvic in krp blaga bodo dekleta izdelovala figurice in cvetje vseh mogočih vrst in oblik.
ZELO VAŽNO: vsako igro morate z otrokom začeti, mu pokazati vse možnosti in igro ob prvih znakih utrujenosti prekiniti.
MAJHNA DARILA: Ne pozabimo, posebno če traja bolezen dalj časa, razveseliti bolnika z majhnim darilom. Pomladansko cvetje je sicer zelo lepo, pa ga otrok kljub temu ne bo ravno najbolj vesel. Zato mu darilo izberimo rajši med cenenimi igračami ali knjigami. Preveč knjig in slikanic naenkrat pa se malček ne razveseli najbolj.
KONČNO: poskušajmo razumeti, da sta za igre, kot so »Črni Peter*, »Dama* ali »Človek, ne jezi se!*, potrebna vsaj dva, zato ne odklanjajmo dosledno prošenj in povabil, ki prihajajo včasih bolj včasih manj glasno iz ust navihanca, ki je priklenjen na bolniško posteljo.
fOmt eaj, fimsjm!
Kadar nas zelo zebe ali nas začenja praskati po grlu, si najprej zaželimo skodelico vročega čaja. Pri nas ga popijemo razmeroma malo. Pravi ali ruški čaj, kot ga imenujemo, kuhamo le tu in tam, če ga ponudimo gostom ali ga serviramo ob prazničnih dneh, včasih pa ga kuhamo le kot zdravilo. Bolj kot pravi čaj poznamo čaje raznih domačih rastlin, ki so cenejši in tudi bolj zdravi.
Drugi narodi »obrajtajo« čaj vse leto. Five
Japoncem in Kitajcem pa je čaj narodna pi-
JavP'
jaca
Kitajski čajevec je zimzelen do 1 m visok grm. Njegovi listi vsebujejo 3—4,5 °/o teina, kofeinu sorodnega alkoloida, ki deluje poživljajoče. Aromo dajejo čaju majhne količine čajevega eteričnega olja, trpek okus pa povzroča neka čreslovina.
jejo še samo Japonci in Rusi. Mongoli ga osolijo, dodajajo d šave in maslo, nekateri pa ga še poleg naštetih dodatkov popoprajo, tako da ostane od čaja prav malo.
Pravi gurmani spoznajo po požirku nesladkanega čaja ali samo po duhu, kakšne vrste je in od kod izvira. Na svetu je namreč veČ vrst čaja ali čajnih mešanic, ki vsako odlikuie svojstvena aroma.
Angleži pripravljajo čaj zelo temen, po naše bi rekli »gost«, oni pa ga imenujejo »strong tea«, kar pač lahko razumemo, če pomislimo, da odmerijo na skodelico vode žličko čaja, medtem ko pri nas pripravimo iz take količine 5 skodelic. Ker je tak čaj zelo močan, ga pogosto mešajo z mlekom.
Za obvezen vsakdanji čaj imajo celo posebne posode s filtri in vložki, kamor ga natresejo in prelijejo s kropom.
Mi pripravljamo čaj kar po naše, tako, da stresemo v krop čaj, pokrijemo s pokrovko in pustimo stati 5 minut. Če stoji čaj dalj časa, dobi grenak okus, ker se izloči preveč čreslovin. Če pripravimo malo temnejši čaj, ga ponudimo samo s sladkorjem, svetlejšemu pa dodamo limonin sok, vino, sadne sokove, slivovko ali rum.
Kje hranimo čaj?
Kakor kavo, ga zapremo v stekleno, porcelanasto ali pločevinasto posodo in hranimo na suhem, nikoli skupaj z drugimi močno dišečimi živili ali aromatičnimi dišavami.
Poskusite!
OCVRTI MOŽGANI
Možgane Iz dveh telečjih glav preplaknl v vodi In pre> vri. Poberi jim kožice, razreži na prst debele kosce, potresi s soljo in poprom, povaljaj v moki, jajcu in drobtinah ter ocvri v vroči masti. Da se koSčki ne lomijo, si pomagaj z lopatico, ne z vilicami. Lahko pa ocvrel tudi surove.
KRVAVICA
1 kg slanine, 2 I sveže prašičje krvi, pol litra svežega mleka, 4 jajca, malo česna In popra ter sol.
Kuhano ohlajeno slanino zreži na kocke, primeža) kri, mleko, jajca in ostale pridevke ter s to zmesjo napolni čista goveja čreva, naredi dolge ali okrogle klobase, konce dobro zaveži z vrvico in jih v slani vodi počasi kuhaj 1 uro. Ohlajene nareži na kolesce In servira) s oljem in kisom ali limono.
^Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllfg
Kako odstranimo bradavice?
i	i
| Bradavice odstranimo s solifmo, § | mravljično, ocetno kislino ali pa z la- = = pisarn. Kožo okoli bradavice namaže- 3 | mo s cinkovim mazilom ali pa z vaze- 3 | linom. Mazati pa moramo z leseno 3 I palčico, ki smo jo namočili v eno iz- 3 | med omenjenih kislin. Pri odstranje- 3 | vartju bradavic moramo biti zelo pre- 3
= vidni, sicer lahko nastopijo posledice. 3 3	31
3 Bradavice pa lahko odstranimo tu- §
= di, če jih večkrat na dan .namažemo § 3 s suhim milom ali s [kredo.
1	I
ttlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinUIIIIIIB
<xxxxxxxxxxkx><>o<xx><xxxxx><x><><><><x><xxxxx><xxxkxx>ckx><><>o<><><><xx> <XXX><XXX><X><X><X><><XXXK><>(XX>CKXX><X><><X><XXXX><>C><X><><><><><>0<><><><>0<><><>0<><X><X><C><X><><><X><>
Drobni nasveti
■	Potemnelo perilo postane spet belo, če denemo v kotel, kjer ga kuhamo, zavezano vrečico zdrobljenih jajčnih lupin.
■	Z obleke očistimo madež od piva s čistim špiritom. Če je blago občutljive barve, pridenemo špiritu še malo vode.
■	Osmojene madeže odstranimo z mešanico 100 gramov klorovega apna na 1 liter vode. Čez nekaj časa zmes precedimo in v raztopino pomočimo belo krpico, s katero drgnemo porumenele madeže. Nazadnje madeže izplak-nemo s čisto vodo. Če niso nitke blaga prežgane, madeži popolnoma izginejo.
■	Oljnate madeže (od šivalnega stroja) odstranimo iz perila s krpico, namočeno v amonijaku. Nato jih izperemo še s toplo vodo in z milom. Iz svile pa odstranimo te madeže tako, da jih zbrišemo z vato, pomočeno v krompirjev škrob.
Čajevčevim grmom do trikrat na leto osmukajo mlade liste, jih pustijo oveneti, nato jih zvijejo, nakar se začne fermentacijski proces, ki da listom značilno temno barvo. Zadnja faza predelave je sušenje.
KJE SO NAJPREJ PILI ČAJ IN KAKO SE JE RAZŠIRIL PO SVETU?
Čaj prvič omenja Italijan Giovanni Botero leta 1590, ko je zapisal, da Kitajci gojijo nekakšno rastlino, iz katere pridelujejo posebno pijačo, ki jim nadomešča vino. Iz Kitajske se je čaj počasi razširil v vse sosednje dežele.
Zadnja raziskovanja pa kažejo, da domovina čajevca ni Kitajska, kot so dolgo časa mislili, ampak pokrajina Assam, ki leži med Kitajsko in Indijo in kjer ga še danes na ogromnih plantažah pridelajo največ na svetu. Tam je namreč, pod južnimi obronki Himalaje pa vse ob Rumeni reki, za gojenje čajevca najprimernejša klima. Rastlina ljubi toploto, dobro prenaša tudi manjši mraz, potrebuje pa veliko vlage.
Na Kitajskem so začeli čajevec gojiti nekako v začetku našega štetja, na Japonskem pa se je razširil šele v 9. stoletju. Sprva so ga pili samo izbranci, med ljudstvom je postal popularen šele v 17. stoletju. Skoraj istočasno je postal znan tudi Evropejcem in si je utiral pot skupaj s kavo. V Evropo so ga prinesli Holandci, kmalu pa so ga vzljubili tudi Angleži. Ker so ga prevažali po morju, so ljudje trdili da ga kvari morski zrak. Zato so ga začeli pošiljati po kopnem — preko Rusije, kjer se je tudi močno razširil in dobil, ker so nekateri mislili, da prihaja od tam, napačno ime »ruski« čaj.
V začetku preteklega stoletja so začeli čaj načrtno gojiti Angleži najprej v Assamu in nato v Bengaliji, Holandci pa na Javi. Na Cejlonu so iztrebili prekrasne gozdove, da so napravili prostor čajevim nasadom. Zelo ugodno podnebje ima tudi Batum ob južnih pobočjih Karpatov, kjer Rusi gojijo nasade.
KAKO ČAJ PRAVILNO PRIPRAVIMO?
Čaj pijemo praviloma brez vseh dodatkov. Tako ga uživajo Kitajci, po »kitajsko« ga pi-
Modrostni zob ne zasluži imena
Bolečina se običajno pojavi nenadoma, ko da bi se nekaj zadrlo v dlesen. Nato oslabi in narašča postopoma, postaja spet bolj ostra in po nekaj minutah čisto nevzdržna. Razširi se na veliko področje čeljusti, lice oteče in otekli požiralnik le z največjo težavo dovoli požiranje sline, da o hrani sploh ne govorimo. Vse teže odpiramo usta. In vendar ni noben zob prizadet — kaj se le dogaja! Zobozdravnik bo brez pomisleka odgovoril na vaše vprašanje: „Nič posebnega, le modrostni zobl"
Odraslemu človeku Je pravzaprav težko verjeti, da mu raste nov zob, kar~je sicer pojav pri otrocih. Res pa je, da modrostni zobje rastejo normalno med petnajstim In tridesetim letom, včasih pa počakajo celo do pozne starosti! Štirje zrastejo v naši čeljusti in v osemdesetih odstotkih primerov je njihova rast zvezana s komplikacijami (n težavami. Vnamejo se dlesni, razdražijo živce, vnamejo se celo bezgavke, povzročijo infekcijo, absces, gnojenje ganglijev, ki se lahko spremeni v resno vnetje kostnega mozga in odmiranje tkiva. Najučinkovitejše zdravilo proti bolečinam je seveda izdret-je grešnega zoba. Bolečine pa olajšajo tudi tablete (antipirin, piramidon, aspirin). Izplakovanje ust s čajem iz ajbiševih korenin ali maka (slednji vsebuje opij). Na deželi sl pomagajo tudi z listom trpotca, ki ga položijo na boleči zob.
Cilj smo dosegli v vasi, v katero se zajeda kanal. Ob njem so prodajalne, skladišča in čolnarne, pred njimi v vodi pa dolgi, plitki čolni. Ko Ko Dri je poskrbel, da smo dobili čolnorja. Iz hiše na bregu je privlekel velik motor — rdeče obarvanega „Johlsona", ki je kmalu zatem zabrnel.
Precej časa smo se prebijali skozi kanale. Bili so kanali v močvirju, kjer je voda izginjala pod gosto preprogo zelenega rastlinja s plavajočimi ploščatimi listi. Ob straneh se je visoko dvigala močvirska trava. Preden smo dosegli jezero, smo šli mimo prave mostiščorske vasi. Tu so mnogi koti izginjali pod gladino. V vodi so se z veliko naslado kopali bivoli.
Na jezeru so se rargledi razširili: motor je zarohnel in dosegli smo veliko hitrost. Za nami je ostala bela, penasta brazda. Zeblo me je, čeprav se je sonce že precej dvignilo. Voda je bila prosojna in obarvana z algami, ki pokrivajo plitvo dno: Inle v povprečju ne preseže globine treh do štirih metrov. Nizko nad mirno gladino so se spreletavale jate divjih rac.
Jezero je prostrano. Če bi bili veslali, bi ga bili zlepa ne preveslali. Na sredi vode smo obšli otoček, na katerem je skromen bungalov. Njegova površina je nekajkrat manjša od Blejskega, jezero samo pa dosti večje.
Ko smo dosegli nasprotno nabrežje, smo znova za-peljoli v kanale. Po nljih smo se med gostim zelenjem počasi prebijali do vasi. Na prvi že, smo zavozili na veliko plavajočo tržnico. Tako pestra in živa kot v Bangkoku ni bila, zato pa je bila za skromno število hiš v vasi nenovodno velika. Nemara smo prišli ravno na se-monji dan. Tudi tu so, kot v Bangkoku, čolne upravljale v glavnem ženske. Glave so jim pred soncem varovali veliki slamniki, ki pa niso zgoraj ploščati kot v Tajski, temveč se v sredini zožijo v kratko, triogelno konico.
Na nekakšnem ribniku, ki služi za tržnico, je bilo veliko čolnov, zato smo vozili previdno. V gneči so vsi veslali sede 'in z rokami.
Posebnost tukajšnjega načina veslanja, ki je menda edinstveno na svetu, sem opazil pri čolnih, ki so prihajali iz kanalov, stekajočih se na tržnico. Veslač stoji na skrajnem zadnljem robu čolna, potiska veslo z rokami daleč naprej, za rokami iztegne nogo, tako da stoji na eni somi, potem pa se z njo upre ob lesen drog in na ta način potisne veslo nazaj. Gibi so hitri in se spretno ponavljajo. Ko Ko Dži mi je povedal, da veslači nikoli ne izgubijo ravnotežja.
Mimo tržnice smo zapeljali v pristan ob pagodi. Ko Ko Dži je rekel, da je znamenita, meni pa se je bolj od kamenja, lesa in okraskov vtisnil v spomin Budov kip, ki je bil že tolikokrat prevlečen z zlatimi lističi, da so njegove roke, noge, trup in glava dobile neprijetne želvaste oblike. Predzgodovinska IMillendorfska Venera je v primerjavi z njim primerek klasične lepote.
Pred svetiščem nas je počakal trgovec z malhami, kakršne nosijo domačini na širokem, črnem traku čez ramo in so značilne za vso Burmo. Te malhe namreč nadomeščajo žepe, ki jih burmanska oblačila ne poznajo. Kupil sem eno: bila je poceni.
Preden smo zapustili vas, smo obiskali eno od velikih lesenih hiš, v katerih se tke znamenita svila z Inle jezera. V temačnem prostoru so ženske rokovale s primitivnimi statvami. Tiste, ki jih je bil na slikah revščine upodobil Van Gogh, so dosti bolj izpopolnjene in komplicirane. Zato pa so izdelki toliko lepši. Odlikuje jih izredno prefinjen barvni sklad in svojevrsten vzorec, ki mehko prepleta posamezne ploskve.
Med hišami, kolibami, tržnico in pod visoko dvignjenimi, pravljično delujočimi mostički smo zapeljali nazaj
v kanale. Srečali smo se z mnogimi čolni. Naijveč smo jih prehiteli: plitvi in otovorjeni so se vračali s semnja, do roba potopljeni v vodo. Srečali smo tudi nekaj čolnov z otroki. Peljali so se v šolo. Otroci in odrasli so stoli na koncih čolnov 'in z nogami potiskali vesla.
Na jezeru smo se mimogrede ustavili na otočku z bungalovom, kjer smo srečali nekega zdravnika in stotnika burmanske vojske: z lovom sta si krajšala čas. V čolnu sta imela puške, pasove z naboji in kakih dvajset odstrelov.
Bilo je vroče, ko 'smo se izkrcali. Na vodi nas je pred vročino varoval veter. Poslej smo se dolgo vozili domov. Na (poti smo obiskali prostorno, enonadstropno leseno palačo nekdanjih šanskih vladarjev. Poslopje je dokaj zanemarjeno. V zgornjem nadstropju smo si ogledali muzej, ki priča o ponosu tega hribovskega naroda in o hitro minljivi slavi, v tem ko smo v pritličju naleteli na delavce, ki preurejajo prostore v tkalnice.
Obiskali smo tudi nekaj pagod, živih in mrtvih, ki pa bodo, ‘kot je dejal voznik, znova oživele. In samostan, ki je bil na koleh dosti bolj nagnjen kot znameniti stolp v Pizi in bi se bal stopiti vanj, če bi pred mano ne bila tega storila voznik in Ko Ko Dži. Res je, da ni visok in da stavba ne bi globoko zgrmela, če bi se sesula, toda bila je videti tako krhka, stara (in slabotna, da bi ji bil na videz lahko preštel ure.
Zato me je tembolj presenetila njena notranjost. Učinkovala je trdno in sigurno ter bila vsa osmojena s čadom dogorelih sveč in spominov, pa z rumeno voščenostjo, ki je brezzoba molčala v minulosti. Tik je zares čudovit les. Če je na površju razjeden in načet od dežja, sonca in viharjev, da je videti reven in suh kot vsak drug les, ostaja pod površjem še vedno gost, trden in kljubovalen.
(Nadaljevanje)
ROZMAN SMILJAN
Preprosta zgodba
Nekdo ji je rekel, da se hodi vsak dan smučat na pobočje hriba za mestom. Ona se ni znala dobro smučati, zdelo se ji je, da je tisti hrib za rrjo prestrm in da bi bilo bolje, če bi ostala na svojem starem griču 2a hišo. Nekdo ji je rekel. R^kel ji je, ne da bi vedel, kako se je tega razveselila, ne da bi vedel, kako si je želela, da bi se z njim smučala.
Ves dan je padal sneg. Padal je počasi v velikih krpastih snežinkah, ki so se igrale in lovile pred oknom. Tiste dni ni bilo pouka in zato je sedela pri oknu in gledala snežinke in želela, da bi čimiprej nehal padati sneg. Želela je, da bi čimprej nehal padati čeprav je rada opazovala snežinke. Želela je zato, da bi se lahko šla smučat in da bi videla njega. V sobi je bilo prijetno toplo, v peči je poigraval ogenj, zunaj pa 'je bil sneg. Odprla je radio in zoprt sedla k oknu. Velika snežinka se je prijela za šipo in obvisela. Odprla je notranje okno in primaknila usta k zunanji šipi in dahnila. Snežinka je počasi odplesala proti vrtu; Zaprla je okno, potem je šla k radiu in ga ugasnila. Potem je vzela „Pisma iz mojega mlina’ in začela čitati. Potem je opazila, da je prebrala že celo stran, ne da bi vedela kaj bere. Potem je zopet gledala v snežin-
111 AFORIZMI lili
® Če mišljenje menjaš pogosteje kot srajco, potem imaš čisto samo srajco.
® Če iz žene delaš boginjo, se potem ne čudi, če bo kaznovala vsak tvoj dozdevni greh.
•	Nikoli ne prebijaj zidu s svojo glavo!
•	Na meji obupa bi morala stati ograja.
•	Bil Je kot fotografski aparat — nekaznovan se Je eksponiral v času vsakega režima.
•	Veliko ljudi smatra vladavino nad samim seboj za največji teror.
•	Mnogim ljudem je važnejša njihova oseba kot njihova osebnost.
•	Več glav več zna in ... pokvari.
•	Znal je govoriti popolnoma odkrito. Toda samo za zaprtimi vrati.
ke, ki so se sprehajale pred oknom in zdelo se ji je, da je hudo hudo sama.
Drugi dan je bilo sonce. Vzela je smuči in odšla na grič za hišo. Smučala se je ves dopoldan in pazila na to, da bi čim manj padala. Skušala je voziti v zavojih, kar pa se ji ni posrečilo. Bila je jezna na smuči, na novo zapadli sneg in na sebe. Da bi se le malo bolje znala smučati, le malo bolje, potem bi jo ne bilo sram iti na hrib za mestom. Tako pa se ji bo smejal, tako ji bo nerodno in vse skupaj bo pokvarila.
Pa je kljub temu šla.
Hrib se ji je zdel visdk, strm in ko je prišla na vrh, je bila močno upehana. Vrgla je smuči na sneg in globoko dihala, oprta na palice. Potem je nekdo zaklical; „Halo!"
Obrnila se je in ga zagledala niže pri gozdu, kako ji maha s palico. Potem je tudi ona zavpila: »Halo!”
Opazovala ga je, kako prihaja k njej in bila zelo vesela, da ga je našla na hribu in bila je v hudi stiski, ker se je zopet spomnila, da slabo smuča. Potem se ji je zazdelo, da je prav vseeno, če slabo smuča, da se bo že naučila in da se tudi druga dekleta ne znajo kdo ve kako smučati.
Ko je prišel k njej, mu je rekla: »Čisto upehana sem."
Nasmejal se ji je in rekel: »Tudi jaz sem upehan. Kje si bila te dni?"
»Doma," je rekla. »Doma, na griču."
»Zakaj pa nisi prišla sem?"
»Prestrmo je. Slabo smučam."
»Saj te bom jaz učil. Boš videla, čez nekaj dni se boš dobro smučala.”
»Ne vem," je rekla in si pripenjala smuči. »Kaj bi mi jih zapel, ne morem sama."
»Seveda.”
Zapel ji je smuči, pri tem mu je spodrsnilo in Skoraj je padel. Oba sta se zasmejala.
»No, pojdi," ji je rekel.
»Kar ddj. Malo bom še počakala."
Gledala je za njim, kako je vozil po po-
bočju v velikih lepih zavojih, kako je potem zavil v sadovnjak med drevesa in kako se je vlekel za 'njim rep snežnega prahu. Ustavil se je čisto v dolini pri gozdu in ji pomahal in tudi ona mu je pomahala. Potem je tudi ona vozila počasi v zavojih in pri tretjem zavoju je padla. Pogledala je proti sadovnjaku in bila je zadovoljna, ko je videla, da je ni mogel videti, ko je padla. Stepla je s puloverja sneg in se počasi vračala na vrh. Obrnila se je in ga zopet videla, kako se vzpenja skozi sodovnjak. Potem se je še enkrat spustila in zopet je pri tretjem zavoju padla. Se vedno je ni mogel videti. Zopet si je stepla sneg in se vrnila na vrh. Potem ga je počakala.
Ko je prišel do nje, jo je vprašal: »Kako gre?"
Hotela je reči: »Dobro,” potem pa je rekla: »Ze dvakra sem padla."
»Saj to ni nič. Tudi jaz padam."
»Kaj res?" je rekla in mu ni verjela.
»Res. No, pelji se."
Vozila je počasi in že pri drugem zavoju je bila na tleh.
»Vidiš, zopet."
»Nič ne de. Malo bolj naprej se drži."
»Bom," je rekla im si stepla sneg.
Vozil je tik ob njej in potem zavil v sadovnjak. Občudovala ga je in bilo ji je hudo žal, da me zna vsaj polovico tako smučati. Potem se je pri vožnji držala malo bolj naprej in šlo je bolje. Padla je šele pri četrtem zavoju. Ko je prišel nazaj na vrh, ji je pokazal, kako mora zavijati. Potem ji je bilo laže. Ni več vozil doli v sadovnjak. Učil jo je pri vrhu im ko sta se vračala na vrh, sta se pogovarjala o knjigah, katere sta prečitala, o filmu, ki je igral in o šoli.
Tisti dan je že vozila polovico hriba, ne da bi padla. Popoldan je tako hitro minil in zvečer je bila zelo zelo utrujena.
Drugi dan sta se zopet smučala. Šla sta tudi k skakalnici, kjer sta gledala, kako skačejo. Potem sta se vrnila in zopet smu-
čala. Prevozila je že tričetrt hriba, ne da bi padla. To se ji je 'le enkrat posrečilo, drugače je še vedno stepala sneg. Ce je padla, je privozil k njej in ji pomagal vstati.
»Še 'bolj naprej se drži," ji je rekel.
Drugi dan ji je rekel, da bo še dobro smučala in da mu zato ugaja. Ona mu je rekla, da je tudi on njej všeč, zato ker se dobro smuča. Potem je mislila o tem in zdelo se ji je, da bi ji bil tudi drugače všeč, čeprav bi se ne znal tako dobro smučati.
Tretji dan je prevozila že ves breg. Le redkokdaj je padla. Sedaj sta hodila do vrha dalj časa in več sta si imela za povedat. Potem je zgubila pri padcu krog in komaj sta ga našla, potem je padla tik ob gozdu in ko ji je pomagal vstati, jo je poljubil. Potem sta šla domov im bilo jima je nerodno in o ničemer nista mogla začeti govoriti.
Četrti dan je zopet padal sneg. Sedela je pri oknu in opazovala snežinke. Bila je zadovoljna, zdelo se ji je, da se bo še dobro smučala, zdelo se ji je, da ni več tako sama, vedela je, da ne bo več dolgo padal sneg in da ga trna rada.
Zbodljaji
V Marsikdo, ki se širokega meča ne boji, se zgane pred drobno buciko.
ooo
® Vse, kar se ve o hitrosti svetlobe, Je, da pride zjutraj prezgodaj.
OOO
0 Domišljija je zmožnost domišljave možnosti si predstavljati resnične. Najcenejši nadomestek za domišljijo pa je laž.
OOO
® Kadar modrijan umolkne, misli bedak, da ima on prav.
OOO
® Možem je mlada žena le toliko časa srčna kraljica, dokler ne začne vladati.
OOO
* Na parketu življenja je več komedijantov, kot na gledališkem odru.
y-(j0t Je oblil široko čelo že rahlo osiveleg; o,|. ,aT!a’ ko je pri vratih svojega kupej; gled slroko postavo carinika. Zapičil je po okU -T °8romne carinikove roke, ki so i 2a nl‘e.kljuke na kupejskih vratih. Toda ka vrl! trenutkov. Počasi je pogledal carin nj obraz. Zdelo se mu je, kot da je carini nr;fov 'nerr*ir opazil, toda o tem ni bil pri
la za
'Pričan.
. * aijj° mirno kri in malodušen videz,« se je Vozn*1 V k0Se<^ svojega šefa, ko mu je izročal v nr,'°rLrt0‘ Spomnil se je tega napotka in ga im, 15 a ponavljal ko je carinik zahteval, naj 51111 Pokaže prtljago.
jjj 0nuckj mu je svoj mali ročni kovček in sle-no carimkovim prstom, ki so spretno in vaje-Pf^tavali skromno vsebino: copate, piza-"o. toaletni pribor in še nekaj drobnarij. For
. tlOStl SO bile kmalu iDri kratil in rarinik c t
je sestanka v Spet je videl
ie r>nOStr Sj 'kmalu pri kraju in carinik se Dc£V1,udnem Poz<^ravu napotil iskat drugih p V ^ °V Y s.'cer skoraj praznem ekspresu. mici-t1 S1 ie oddahnil. Počasi je sedel in v j ... Pletel dogodke, ki jih je doživel ~ , njiih. 24 urah. Spomnil se
. azmjeni sobi svojega šefa. x ,	____
kurm"10 ne8ovane rolke, ki so mu predale do-ku ente z vozovnico. Potem je sedal v prazen Ibriž niednatodnega ekspresa in na videz ibrez-o i .° .opazoval hitro se spreminjajočo okoli-’ 1 1® drvela prek meter širokega ekrana — itudi ^ -a • °kna> skozi katero se je zagledal koi V 'Prkli*no ®tavbo postajnega poslopja ta-Žel ] a drugi strani maje. Vlak je namreč preda! ,1 n. a) kilometrov ravnice tuje dežele, se-stajo*3 * '*>°^‘val na obrabljenih tirih pred po-
co,
V;
čel.n^rejet?’* )e naučeno zdrdral postajni na-skim ’11102 kakih 35 let s poudarjenim orlov-N; nosom, in odložil telefonsko slušalko.
obist«111 t> 1 y° ipraY’ da je policija najavila svoj »g0 v rvačunal je, da bo šlo tudi brez tega. SDen- 26 Tkai izvohali,« je pomislil besno in vilk ^rakd za slušalko. Zavrtel je nekaj šte-m se 'Pr‘ tem Skrbno oziral po mračni, ab° razsvetljeni sobi.
^°na^a,)' ifpet ^ožeS?! se je oglasil glas iz itele-’ ,tak° spremenjen, da je načelnik komaj še 2llaI, s kom govori.
Vlak°licija!* odgovoril. »Policija pride, ne sme naprej. O tej zadevi tudi carina
verjetno nima pojma. Tu bo lahko še zelo vroče!«
»Storil bom, kot želiš, saj si šef!« je načelnik končal svoj razgovor in tiho zažvižgal. Skrbel ga je dragoceni zlati tovor, vedel je, da je v zagati, da vsi, ki so vpleteni v to zadevo, v ta veliki posel, niso tako varni, kot je trdil šef. Pobegniti? Ne, ne bi imelo pravega smisla. Policija ne bo rok držala križem. Kaj torej? Na njegovih ramenih je bil sedaj uspen vse operacije, saj na tistega tipa Vidana ne sme računati.
Čudil se je, da se možje s policije tokrat niso najavili s takim hrupom kot sicer. Ni bilo presunljivega zavijanja siren niti cviljenja zavor, ko sta se pred postajo ustavili dve limuzini. Še bolj presenečen pa je bil, ko so vstopili trije bledični možje v visoko zapetih vetrnih plaščih. »Inšpektorji!« je pomislil.
V nekaj minutah so redke potnike zbrali v ozki čakalnici in inšpektorjeva vprašanja so pričela deževati: »Ime, starost, poklic, kam potujete, zakaj?«
In potniki so po vrsti odgovarjali, zmedeno, odločno, zasmehujoče, toda vsi z malce užaljenim glasom. Pripomb na račun zamude, iz-
tudi režim strogega zapora mu ni bil neznan. Toda vedno se je izvlekel z nekaj meseci, največ s tremi leti.
»In vi?« se je nanj obrnil inšpektor, ko je opravil že z vsemi potniki. Vidanu je skorajda postalo žal, da je ostal zadnji. »Zlata sredina mi je ušla,« je pomislil, »saj mi je doslej vedno pomagala.« Potem ie ubogljivo spregovoril: »Pavel Vidan, 50 let, manager.«
»Le kakšen,« si je dejal postajni načelnik, ko je zaslišal ime in izmišljen poklic svojega pajdaša, ki mu ga je najavil »šef« po telefonu. Ves čas je namreč prisostvoval zaslišanjem in čakal, kdaj bo zaslišal to ime.
»In zakaj potujete, gospod Vidan?«
»Oh — saj veste, to pač sodi v naš poklic. Nenehna potovanja, obisk direktorjem varietejev in boljših restavracij. Našim varovancem je pač treba zagotoviti življenjski obstoj, uspeh in slavo.«
»Rekli ste boljših restavracij?«
»Da.«
»In kdo so vaši varovanci?«
»Akrobati, plesalke in ljudje podobnih zvrsti, ki pač sodijo v to okolje.«
F. H A U C
Vagon na slepem tiru
gubljenega časa in tudi denarja je bilo precej. Toda niČ jim niso pomagale. Inšpektor je vestno opravljal svoje delo.
Vidan je trepetal. Uspelo mu ije, da se je počasi zrinil v kot sobe. V desnici je krčevito stiskal ročaj svojega kovčka in pričakoval najhujše. Ali bo vzdržal? Kot potapljajočemu so se mu skozi možgane vrstile slike njegovega življenja. Očeta ni poznal, materino sliko je videl le bežno, zamegljeno, zato pa so se mu tembolj jasno pokazali njegovi prvi podvigi, prestopki, na videz skoraj nedolžni, kot dejanja norčave mladosti, »ki pa so naredili iz mene to, kar sem,« je še v mislih dodal. Spoznal je notranjost marsikatere poboljševalnice, pa
»Aha,« je dejal nato inšpektor. »In zakaj držite kovček še vedno v roki? Odložite ga. Mar prenašate kaj dragocenega?«
Vidan se je zdrznil. Ali inšpektor ve? Toda ta ni prenehal:
»Čemu ste tako vznemirjeni? Zakaj se potite? Je mar vaša misija tako težka? Ali pa vas teži kovček, ki ga še vedno niste odložili?
Vidan ni odgovoril. Zdelo se mu je, da je zaslišal močan, votel udarec, ko so se razklenili prsti njegove desnice in ko je kovček obležal na tleh. Nastal je trenutek moreče tišine, potem pa je planil k vratom in se vanje zaletel. Bila so zaklenjena. Obrnil se je z grozo v Izbuljenih očeh pogledal okrog sebe. Po-
gnal se je proti oknu, toda bil je prepozen. Dva para močnih rok sta zgrabila njegove rame. Divje je otepal okrog sebe, toda kljub temu je kmalu zatem čepel na sedežu ene od limuzin.
Drhtel je in počasi dojemal inšpektorjevo besedno igro, ki pa ji ni bil kos. »Prestar sem,« si je dejal, »potovanja so me utrudila. Toda kje in kako so izvedeli, da sem prav jaz spremljevalec zlatega tovora? Ne bi smel tako neumno reagirati!«
Polastil se ga je strah, zdelo se mu je, kot da mu kri poganja strah v zadnji delček njegovega izmučenega telesa. Mislil je, da bo 'kmalu končal, da mu bodo odpovedali živci. Ničesar več ne bo skrival, ne bo molčal.
Medtem je postajni načelnik še nekajkrat prijel za telefonsko slušalko, previdno vrtel številčnico telefona in s pridušenim glasom poročal. Komaj opazen nasmeh pa je spreletel njegov obraz, ko mu je vozovni preglednik sporočil, da je ležaj kolesa enega od vagonov popolnoma suh in od trenja med potjo ves razžarjen.
Načelnik je oživel. S spremenjenim, svetlim obrazom je potnikom dopovedal, da se morajo iz tega vagona preseliti v kupeje ostalih voz vlalka. To se je na negodovanje potnikov, ki so se le malo prej spet udobno namestili v svojih sedežih, tudi zgodilo.
Poškodovani vagon so postavili na slepi tir, ekspres pa je odpeljal, seveda brez Vidana, saj razen njegovega čudnega obnašanja inšpektor ni odkril ničesar več.
Postaja se je umirila. Spet je dobila svoj vsakdanji videz. Toda le čez noč.
Drugo jutro sta se pred postajo spet ustavili dve limuzini. Možje s policije so se pognali proti vagonu, stoječemu na slepem tiru, in ko so se povzpeli vanj, so uvideli, da so prišli še ob pravem času: postajnega načelnika so zalotili pri snemanju iz zlata vlitih kljuk vseh kupejev v tem vagonu.
Vidan je torej na zaslišanju le govoril resnico. Zdaj je policija verjela njegovemu pripovedovanju o pripravah tihotapske druščine, o vlivanju zlata v kokile, podobne kljukam na vagonih, in o dobro pripravljenem načrtu, ki je ležaju vagonskega kolesa med vožnjo do postaje na oni strani meje odvzel vso maščobo.
Pet let gradbenih del
v Asuanu
in prizadevanja za ohranitev kulturnih spomenikov ob Nilu
V Združeni arabski republiki so te dni obhajali peto obletnico, odkar so se začela dela na velikem jezu in hidrocentrali pri Asuanu. Računajo, da bo leto 1965 leto prvih sadov velikega projekta, ki ga Z AR uresničuje s pomočjo Sovjetske zveze. Delna preusmeritev toka reke Nil in zgraditev pomožnih jezov že zdaj omogoča, da preide ves zgornji Egipt na irigacijski sistem, ki bo omogočil namesto ene same kar dve do tri žetve na leto. Prihodnji mesec se bo v rezervarju nad gradbiščem velikega jezu nabralo 5 milijard kubičnih metrov vode, kar je dovolj za namakanje 200.000 ha zemlje. Ob peti obletnici začetka del pa so začeli napeljevati električno omrežje po katerem bodo od Asuana do Kaira dobivali električni tok z velikega jezu.
Gradnja jezu pa je postavila v ospredje mednarodnega zanimanja tudi vprašanje, kako ohraniti pomembne kulturne spomenike, ko bo obširna področja ob Nilu preplavilo veliko umetno jezero. Med temi spomeniki zavzemata posebno mesto znana templja v Abu Simbelu, posvečena Ramzesu II. in njegovi ženi Nefertari. Toda s pomočjo UNESCO bosta templja ohranjena s tem, da ju bodo dvignili na rob umetnega jezera. Dela za ohranitev templjev bodo stala 36 milijonov dolarjev; pri njih so zaposleni egiptovski, francoski, italijanski, nemški in švedski strokovnjaki, ki računajo, da bodo dela dokončana do leta 1970.
Ogromna in draga dela se vsekakor izplačajo, kajti omenjena templja ponazarjata življenje pred več tisoč leti in sta zato velike zgodovinske važnosti. Že same stene obeh templjev s svojimi dekoracijami sodijo med ■najlapše, kar jih je v zgodovini likovnih umetnosti kdaj videlo človeško oko. Stene najbolj notranjih sob so dekorirane s podobami iz egipčanskega verskega življenja, v prvih dvo-
ranah pa so stene polne podob o vojnih dogodkih, ki kažejo, da se je »junaška« kariera faraona zaključila s tem, da so ga proglasili z boga. Na eni izmed sten je upodobljen Ramzes, ki tepta nekega Hihita in mu ne pusti, da bi se dvignil, hkrati pa se brani pred nekim drugim Hihitom, ki je prihitel padlemu ina pomoč. Druga podoba kaže Ramzesa, ki je ravno napel lok; gre za sliko iz bitke pri Kadešu med prvim Ramzesovim pohodom v Azijo.
Pri reševanju templjev uporabljajo posebno tehniko. Njihove stene oblagajo s plastičnim materialom ter jih pokrivajo s peskom. Kasneje bodo te spomenike preteklosti razrezali na ogromne kose, katerih vsak bo tehtal 30 ton; pni tem bodo sproti odstranjevali peščeno oblogo. Podobno tehniko so pravzaprav že uporabljali Egipčani v starem veku. Zatem bodo prenesli ogromne kose na nov kraj ter jih spet montirali, tako da bosta templja ostala ohranjena kot važno pričevanje iz davne preteklosti.
Ta teden vam priporočamo:
KNJIGE O ZNANIH OSEBNOSTIH
B lllka Vasletova: ROMAN O PREŠERNU, življenjska pot največjega slovenskega pesnika, 464 str., pl. 78 šil.
| Lion Feuchtvvanger: TRNOVA POT DO SPOZNANJA, roman o velikem slikarju Goyi, 566 str., slik. priloge, ppl. 80 šil. | Kosimir Edschmid: SIMON BOLIVAR, roman o osvoboditelju Južne Amerike, 532 str., pl. 57 šil.
B Gerhart Ellert: ATILLA, roman o hunskem vojskovodji in kralju,
284 str., ppl. 70 šil.
| Leonid Grossman: RULETTENBURG, roman iz življenja ruskega pisatelja
Dostojevskega, 376 str., polusnje 86 šil. £ Zsolt Harsanyi: MADŽARSKA RAPSODIJA, roman o znanemu pianistu in
skladatelju Franzu Lisztu, 386 str. ppl. 58 šil. 0 Hermann Kesten: CASANOVA, roman o nemirnem pustolovcu, 416 str. pl. 105 šil. | Vido Latkovič: PETER PETROVIČ NJEGOŠ, knjiga, o velikem črnogorskem
pesniku, 224 str., ppl. 19 šil. £ Arthur Luther: DEMON, roman o ruskem pesniku Lermontovu, 452 str. pl. 38 šil. ■ Prokopij iz Cezareje: POD JUSTINIJANOV1M ŽEZLOM, knjiga o bizantinskem cesarju Justinijanu, 388 str., slik. priloge, ppl. 60 šil. | Uka Vašte: IZOBČENEC, roman o slovenskem pisatelju Janezu Trdini,
390 str., ppl. 78 šil.
R| Anatolij K. Vinogradov: TRI BARVE ČASA, roman o francoskem pisatelju
Stendhalu, dve knjigi skupaj 596 str., br. 30 šil. | Franc Werfel: VERDI, roman o velikem italijanskem mojstru opere,
450 str., ppl. 115 šil.
0 Emil Ludvvig: NAPOLEON, roman o slavnem vojskovodji,
512 str., slik. priloge, pl. 47 šil.
| Klaus Mann: SYMPHONIE PATHETIOUE, roman o ruskem skladatelju Čaj-
kovskem, 322 str., pl. 39 šil.
H Franc Grivec: Slovenska blagovestnika sv. CIRIL IN METOD,
246 str., slik. priloge, pl. 78 šil.
| Djordje Radenkovič: DRŽAVNIKI NAŠIH DNI, portreti sodobnih politikov
in državnikov, 336 str., ilustr., kart. 24 šil.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
irecevizua
AVSTRIJA
Sobota, 16. 1.: 17.00 Mario, film — 17.20 Mala trmoglavka — 18.33 Kaj vidimo novega? — 19.30 Cas v sliki
—	20.15 Eden bo zmagal, kviz.
Nedeljo, 17. 1.: 17.00 Tajnost pet — 17.30 Svet mladine — 19.00 Družina Leitner — 19.30 Aktualni šport —
20.15	Pridni ljudje z grunta, igra.
Ponedeljek, 18. 1.: 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Svetli momenti — 19.30 čas v sliki — 20.00 Plantaža špi-nota — 20.10 Smeh je dovoljen — 21.00 Ključi, kriminalna štorija.
Torek, 19. 1.: 12.25 Smučarske tekme v Schrunsu — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Polno roko miru — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Zlata vrtnica iz Montreuxa — 21.00 Intervju s časom — 21.50 Smučarske tekme v Schrunsu.
Sreda, 20. 1.: 11.50 Smeh dovoljen — 13.25 Smučarske tekme v Schrunsu — 17.00 Listomo po slikanici — 17.25 Fury — 17.50 Mala športna abeceda — 18.33 Tečaj froncoščine — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki
—	20.05 Višinski zrak — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Ključi, četrtek, 21. 1.: 11.00 Komentor k časovnemu dogajanju
—	18.33 Tečoj angleščine — 19.00 Športni kaleidoskop
—	19.30 Cas v sliki — 20.00 Kariera.
Petek, 22. 1.: 11.00 Kariera — 12.55 Smučarske tekme v Kitzbuhlnu — 13.55 Smučarske tekme v Schrunsu — 18.33 Pogled po deželi — 19.00 Televizijska kuhinja —- 19.30 Cas v sliki — 20.05 Navmesna malica — 21.00 Ključi —
22.15	Smučarske tekme v Kitzbuhlnu — 22.35 Smučarske tekme v Schrunsu.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 16. 1.: 17.05 Nenavadna pravljica — 18.25 Obzornik — 18.45 Tu nekje poleg nas, igra — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Za-
greb 65 — 22.00 Pozdravi z Volge — 22.45 Dick Povzeli vam predstavlja — 23.35 Obzornik.
Nedelja, 17. 1.: 9.30 Gozdni čuvaji — 10.00 Kmetijska oddaja — 19.00 Svetnik, film — 20.00 Dnevnik — 20.45 Da ali ne? — 21.45 Sprehod skozi čas.
Ponedeljek, 18. 1.: 16.40 Ruščina — 17.10 Angleščina •— 18.10 Risanke — 18.25 Obzornik — 18.45 Kuharski nasveti — 19.15 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.30 Koncert — 21.40 Naš teleobjektiv.
Sredo, 20. 1.: 17.40 Film za otroke — 18.00 Slike svela — 18.25 Obzornik — 18.45 Poljudno znanstveni film —
19.15	Glasba in čas — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Lirika — 20.40 Deset zadetkov, kviz — 21.40 Kulturna tribuna.
četrtek, 21. 1.: 11.00 Francozi pri nas doma — 16.40 Ruščina — 17.10 Govorimo angleško — 17.40 Mendov spored — 18.25 Obzornik — 18.45 Reportaža študia Sarajevo — 19.15 Melodije za eno kamero — 19.45 Kaleidoskop —- 20.00 Dnevnik — 20.30 Košarka Jugoslavija — Froncija — 22.00 Ekran na ekranu.
Petek, 22. 1.: 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje — 18.25 Obzornik — 18.45 Tribuna — 19.15 Narodne pesmi —
19.45	Akcija — 20.00 Dnevnik — 20.30 Revijski film —
22.00	Smučarske tekme v KitzbOhlnu.
Izdajatelj, zoložnik ta lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec -Klagenfurt, Casometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Posffach 124.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00 22.00
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže —
11.45	Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldonski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 De želna poročila.
Sobota, 16. 1.: 8.05 Domači vrt — 12.35 Smučarske tekme na Arlbergu — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Križana dekla —■ 16.00 Iz vseh dolin zveni — 17.00 Sanje želja — 18.00 Kulturni razgledi — 18.25 Kjer se poje, tam ostanemo — 19.10 Odmev časa — 20.15 Festival de Namur 1964 — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 17. 1.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 11.15 Dopoldanski koncert — 12.25 Smučarske tekme na Arlbergu — 13.30 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — •16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Ples-
RADIO LJUBLJANA
oddaja no srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90.5 — 97.9 MHi Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10 00, 12.00, <3.00, 14.00, 15.00, 17 00, 18.00. 22.00. 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.00 Dobro jutro —-
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijsko oddaja — 13.15' Obvestilo in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti domo in po svetu — 19.05: Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 16. 1.: 8.05 Poje kvintet Niko Štritof — 9.45 Poje Yma Sumac — 12.30 Pri domačih skladateljih —
14.05	Iz baletnih odrov — 14.35 Voščila — 15.30 Koroški zbori pod vodstvom Pavla Kernjaka in Foltija Hartmana
—	17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.1 S| Odlomki iz opere Lakme — 18.45 S knjižnega trga — j
20.00	V soboto zvečer — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10| Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 17. 1.: 8.00 Sesti razred, mladinska igra —;
9.05	Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14 00 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 17.30 Krona
RADIO PROGRAM
na glasba — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Srečanje z radiom Hessen.
Ponedeljek, 18. 1.: 8.30 Domača književnost — 11.00 Iz planinske koče — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo —
18.35	Mladinska oddaja — 20.15 Vsakdanji problemi pod lečo — 21.15 Veselo pelje, veselo zvenenje.
Torek, 19. 1.: 8.15 Orkestralni koncert — 15.30 Mesec in zvezde svetijo — 15.45 Mladinska oddaja — 18.00 Mesec dni deželne politike — 18.15 Iz prve roke — 19.00 XY ve vse — 20.15 V gostilni pri mostu, slušna igra — 21.30 Pesem za lahko noč.
Sreda, 20. 1.: 8.15 Misli k izobraževanju kmečkih ljudi
—	8.30 Jutranji koncert — 15.30 Rajžanje je mlinarjevo veselje — 18.00 Vedno doma — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Orkestralni koncert.
četrtek, 21. 1.: 8.15 Orkestralni koncert — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 16.00 Jazz-glasba —
17.00	Dunaj ima vedno sezono — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.35 Mladinska oddaja —
19.00	XY ve vse — 20.15 Slišali smo in zapisali — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 22. 1.: 8.15 Jutranji koncert — 12.55 Smučarske fekme v Kitzbuhlnu — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Koroški visokošolski tedni — 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 Iz zaboja za plažo — 21.00 Čajkovskega četrta simfonija.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnovno oddajo (razon nedelje): 5.30 Dobre jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli eb enajstih — 11.45 Za avtemebiliste (razen nedelje) —
13.10	Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer
—	21.55 Športni komentar.
Sobota, 16. 1.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmevi iz Avstrije — 14.00 Koncert na trgu — 14.40 Tehnični razgledi — 15.40 Reporterji med potjo — 16.00 Za delovno ženo — 17.10 Iz parlamenta — 18.30 60 let dunajske univerze — 19j10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hit-parada — 21.45 Svetovni šport.
Nedelja, 17. 1.: 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska —
13.10	Za avtomobiliste — 14.30 Dramatizirana nedeljska pripovedka — 15.30 Kmetje iz Linza — 17.00 Inozemski tisk koncem tedna — 18.00 Mednarodna radijska univerza
—	19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže
—	22.20 Komorni koncerf.
Ponedeljek, 18. 1.: 8,10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Evropske narodne pesmi — 13.30 Za prijatelja opere —
14.35	Mednarodna radijska univerza — 15.30 Dobro zabavo — 16.00 Otroška ura — 17.15 Brali smo za vas
—	17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Pastrina, glasbena legenda — 22.00 Športni komentar.
Torek, 19. 1.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri
—	14.35 Daljni horizonti — 15.30 Zabavni zvoki iz Avstrije — 16.00 Esej v našem času — 17.15 Znanje za vse
—	19.30 Poleti z nami — 20.30 Smučarske tekme v Schrunsu — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.15 Salzburški nočni študio.
Sreda, 20. 1.: 8.10 Prosimo, prov prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere —
14.35	Noč povodni, pripovedka — 15.30 Z glasbo po Evropi — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Popravi, kar so drugi zakrivili.
Četrtek, 21.	1.:	8.10	Dobrodošli v	Avstriji —	9.35 Iz
stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Orkestralni koncert — 13.55 Smučarske tekme v Schrunsu — 15.00 Ritem jazza —■ 15.30 Mali dunajski radijski orkester — 17.15 Raziskovalci v gosteh —	17.40 Oddaja	za ženo — 19.30
Glasba v duru in molu — 21.00 Smrt kol vprašanje do življenja — 22.15 Plesna glasba.
Petek, 22. 1.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 13.55 Smučarske fekme v Schrunsu — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Slušna igra — 21.00 Iz nabiralnika za pritožbe — 21.40 Angleščina v naglici — 22.15 Plesna glasba. SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 16.	1.:	9.00	Od pesmi do	pesmi, od	srca do
srca.
Nedelja, 17. 1.: 8.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek,	18.	1.:	14.15 Poročila, objave,	pregled
sporeda — Za našo vas — 10 minut za športnike —
18.00	Za naše male poslušalce.
Torek, 19. 1.: 14.15 Poročila, objave — Od uglajenosti zunanjih družabnih oblik k notranji uglajenosti mladega človeka — Samospevi.
Sreda, 20. 1.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite zaigramo.
četrtek, 21. 1.: 14.15 Poročila, objave — Za vsakega nekaj — Zdravnikova beležnica.
Petek, 22. 1.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh — Kar po domače — Mala davčna abeceda.
stvarstva, radijska igra — 18.26 Iz romantične solistične glasbe — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 Plesna glasba.
Ponedeljek, 18. 1.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz narodne zakladnice — 10.35 Naš podlistek — 12.15 Pred domačo hišo — 14.05 S poti po Balkanu — 14.35 Voščila — 15.30 Zborovske skladbe — 17.05 Iz opernega sveta — 18.45 Svet tehnike — 20.00 Igrajo veliki zabavni orkestri — 20.30 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu.
Torek, 19. 1.: 8.05 Igra kvintet bratov Avsenik — 9.45 V ritmu madisena — 12.15 Ameriške narodne pesmi —
14.05	O slovenski književnosti po zadnji vojni — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev
—	18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Violinist Rock Klopčič — 20.20 Zlati piskerček, radijska igra — 21.20 Na valovih romantične fantazije — 22.10 Zabavni zvoki.
Sreda, 20. 1.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic ta pripovedk — 9.45 Slovenski pianisti —
10.45	človek in zdravje — 12.15 Igrajo štirje kovači —
14.05	Slavni mojstri, slavne arije — 15.30 Slovenske narodne v priredbi Antona Nageleta — 17.05 Glasba z novega sveta —18.45 Naš razgovor — 20.00 Poje Akademski pevski zbor — 20.40 Marta, opera — 22.10 Nočni akordi.
Četrtek, 21. 1.: 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 9.45 Domače viže in napevi — 12.15 čez hrib in dol — 14.05 Slovenski operni pevci — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — (18.15 Odskočna deska —‘ četrtkov večer — 21.00 Lirika skozi čas —
22.10	S popevkami po kontinentih.
Petek, 22. 1.: 8.05 Pester glasbeni spored — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 12.30 Iz oper italijanskih veristov — 14.35 Igrajo komorni ansambli — 15.30 Narodne pesmi iz Piemonta — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza.
RADIO TRST
Slovenske oddaje
Sobota, 16. 1.: 12.15 Po društvih in krožkih — 15.00 Za avtomobiliste — 15.55 Pesmi in plesi — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 18.00 Radijska univerza
—	18.30 Glasbena oddaja za mladino — 19.15 Društveni obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 20.45 Oktet Planika iz Gorice — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Nedelja, 17. 1.: 9.00 Kmelijska oddaja — 1i1j15 Oddajo za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 15.00 Znani pevci — 15.30 Gospa z morja — 20.30 Iz slovenske folklore — 21.00 Vabilo na ples.
Ponedeljek, 18. 1.: Id .45 Italijanski orkestri in pevci — 17.25 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega	rodu	—	18.30
Koncerfisti naše dežele — 19.15 Plošče	za	vas	—	20.35
Aida, opera.
Torek, 19. 1.: 1.2.15 Pomenek s poslušalkami — 17.25 Italijanščina po radiu — 18.30 Sodobna simfonična glasba — 19.15 Radijska univerza — 20.35 Kulturni odmevi
—	22.00 Slovenske novele 19. stoletja.
Sreda, 20. 1.: 11.55 Neapeljski motivi	—	12.15	V	Trstu
pred 100 leti — 13.30 Prijetna srečanja	—	19.15	Higiena
in zdravje — 20.35 Simfonični koncert — 22.00 Orkester Miramar.
četrtek, 21. 1.: 12.15 Za smeh in dobro voljo — 17.25 Italijanščina po radiu — 18.30 Glasbena oddaja za mladino — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.35 Poslednje zatočišče, drama.
Petek, 22. 1.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.30 Jugoslovanski solisti — 19.15 Italijansko pripovedništvo
—	20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
FRANCOZI SO
PRAZNOVERNI
Kako praznoverni so Francozi, nam pove knjižica »Gnide dcs voyantes« (Vedeževalski vodič), iz katere je razvidno, da se samo v Parizu »udejstvuje« okoli 10.000 astrologov, vedeževalk iz kart, prerokovalcev prihodnosti z dlani, okultistov in podobnih sleparjev. Po en astrolog pride na vsakih 120, zdravnik pa povprečno na 514 prebivalcev francoskega glavnega mesta. V drugih francoskih mestih in po vsej deželi pa »deluje« nadaljnjih 40.000 vedeževalk, jasnovidcev, grafologov in podobnih modrecev, ki baje znajo brati prihodnost iz zvezd.
Čeprav v Franciji že od leta 1895 velja zakon, ki prepoveduje napovedovanje usode in razlago sanj, zaslužijo taki sleparji kar lepe denarje. Francozi plačajo vedeževalkam in podobnim »jasnovidcem« na leto skupno desetkrat več denarja, kot ga je vlada doslej dajala za raziskave in v druge znanstvene namene!