V blUDlianl, dne 24. novembra 1934.	Štev.	47	—	Leto	Iti.	IZHAJA	VSAKO	SOBOTO
Naš narod je izredno močno navezan aa svojo narodno vladarsko rodbino. Vse kulturne in politične pridobitve sedanje-Sa časa, še več, vse to, kar je tekom zadrga stoletja dvignilo naš narod na stop-nJ° svobodne in velike nacije, vse to je yezano z narodno rodbino Karadjordjevi-cyv. Krvavi Karadjordjevi upori in boji, nlegova legendarna desetletna borba za °svobojenje izpod jarma, so pretvorili ?uupano podložniško rajo v vrste pre-lzkušenih borcev za svobodo, vrste, katere So zavedno umirale pred očmi celega Sveta, prerokujoč vstajenje velikega na-ryda, ki se je pričel zavedati sebe in svoje vl«ge.
, Kronal pa je to našo nacionalno zgrad-Kralj Vitez, Uedinitelj in Mučenik, v katerem niso poosebljene samo pravične |nv smele težnje določene dinastije, nego težnje celokupnega naroda, zgodovinske in °rganske težnje velike in edinstvene na-rudne celote, ki je našla svojo zgodovinsko pot. Da je bil bas On tisti, ki je kronal težko ter dolgotrajno delo mnogih in mno-thh^generacij, se je jasno spoznalo v onih Poučnih grozotnih oktoberskih dneh, ko se le vsa država odela v črnino in zlila v en skupen krč, v eno samo neizjokano bolečino, v en sam mučen občutek, ki ne teine in čigar sledovi se bodo še dolgo čutili. Ni se to spoznalo le po globoki na-fodni žalosti, izkazani iz lastnega nagiba M na vse možne načine, temveč tudi po edinstveni, jasno povdarjeni želji naroda, ou Nj. Vel. kralju Petru II., Njegovi vzvišeni materi Nj. V. Kraljici Mariji in Nj. V. Knezu-Namestniku Pavlu ne da samo dokaza svojega sožalja, nego isto tako tudi sPontan in viden dokaz svoje neomejene V(tanosti in zvestobe vladarski rodbini.
V	zgodovini narodov, večjih in močnejših od nas, bomo le težko našli primera ko stoje narod in dinastija v tako Prisrčnih medsebojnih odnošajih. To med-Seboino globoko zaupanje, ta resnična ?kladnost občutkov in želja, bo delovala 111 dosegla, da gre preračunani strahoviti Udarec, izzvan z mučeniško smrtjo Zedi-Uitelja, mimo nas brez škode za naše edin-?*v° in narodno celoto. To pa v toliko prej 111 sigurneje, ker se nahaja državno krmilo v 8igurnih, ljubljenih rokah, v katere ima narod popolno zaupanje.
*
Popolnoma prepričan o neomejeni ydanosti naroda Sebi in Svojim, je zapu-
stil Blagopokojni Viteški Kralj Uedinitelj za seboj naslednika, Nj. V. kralja Petra II., sedaj še vedno otroka, najbolj ljubljenega otroka od Timoka do Jadrana, od Triglava do Šar planine. V njegovem imenu vladajo v smislu ustanovnih določil, a po želji
Vzniknil je med nami in se šolal skupno z onimi generacijami, ki so stvarno pomenile cvet novejše presiolniške inteligence. Visokih osebnih lastnosti in plemenite krvi, učenec pravljičnega Kralja Osvoboditelja in visokih šol v Oxfordu si je po-
Knez-namestnik Pavle KaradJordjeviš
kralja Uedinitelja trije Namestniki, katerim načeljuje Njegov Visoki Sorodnik Nj. Visočanstvo princ Pavle. Enostavnejše rečeno knez Pavle, tisti ponosni narodni knez, čigar ime z dostojanstvom in globokim spoštovanjem izgovarja ves kulturni svet To je član svobodoljubne dinastije Karadjordjevičev, knez, izvirajoč iz lepe narodne tradicije, ki zna izbirati in ustvarjati svoje značaje in sebi drage osebnosti.
Poznamo Ga in cesto smo Ga videli.
stavil kot svoj življenski cilj kulturno in socialno dviganje okolice, ki ga je ustvarila, združujoč v Njem vse ono, kar je mogla po skrbnem izbiranju dati kot izvleček svojih najboljših lastnosti. Res, vzvišena naloga v narodu, čigar osebne žrtve so junaštvo, čigar ambicije sežejo do Velikega, čigar prizadevanja so istovetna z najplemenitejšimi prizadevanji vsega človeštva.	/
A ko je v dneh krvi in narodnega ob-
upa bilo treba braniti in zastopati pravično jugoslovensko stvar, na mestih, ki so težko dosegljiva in komaj dostopna, tam kjer so se krojili zemljevidi nove Evrope, ki se je šele imela pojaviti iz krvi in ognja, takrat je zopet nastopil. Njegov velik osebni ugled, Njegova privrženost narodu, iz katerega je vzniknil, vse to je jamčilo jugoslovenski stvari tisti potrebni prestiž, brez katerega marsikdaj ne bi dosegli to, kar smo želeli. Njemu, Knezu, se imamo v mnogočem zahvaliti, da smo bili vedno, kjer in kadar je bilo treba, primerno zastopani in pravilno razumljeni.
Ljubljen od naroda, globoko in resnično spoštovan od vseh onih, ki so ga imeli priliko od bližje spoznati, je Nj. V. knez Namestnik s pravico vžival največje zaupanje Blagopokojnega Kralja Uedinitelja. V slavnih in težkih dneh, noseč breme, ki je bilo pretežko za vsakega drugega smrtnika, je moral imeti Zedinitelj zveste pomočnike. Nj. V. knez Namestnik Pavle je bil njegova desna roka, Njegov prvi pd» močnik. Dolgo vrsto let je knez Namestnik preživel ob Njegovi strani, skrbno spremljajoč vse Njegovo delo in podpirajoč ga z vsemi svojimi silami. Bil je vedno do potankosti vpeljan v vse načrte Kralja Uedinitelja, kateri mu je često poveril izredno težavne in zaupne naloge. To veliko zaupanje, s katerim Ga je obsipal Kralj Uedinitelj, je sicer zgubalo vedro Knezovo čelo, a obenem ga je vsposobilo za naloge, ki mu jih je določil nepozabljivi Zedinitelj v Svoji oporoki, ki jo je jugoslovenski narod sprejel z onim nerazdeljivim zaupanjem, s katerim je sprejel vse ostale Njegove odloke.
*
Članstvo Narodne Odbrane in vsi zavedni rodoljubi, vsi jugoslovenski državljani, gledajo s polnim zaupanjem v bodočnost. Zbrani okrog prestola Nj. V. kralja Petra II., bolj odločeni nego kadarkoli prej, da čuvajo rodno grudo od vseh in od vsakogar, bodo s svojim odgovarjajočim in dostojanstvenim obnašanjem in izvrševanjem svojih pravilno razumljenih dolžnosti, pomagali knezu Namestniku in Gospodom Kraljevskim Namestnikom, prepričani, da se bodo samo na ta način oddolžili spominu Kralja Viteza in Uedinitelja ter stoletni svobodoljubni tradiciji rodbine Karadjordjevičev, cije sijajne zgodovinske zasluge predstavljajo poosebljenje ponosa jusroslovenskega naroda, njegove preteklosti in bodočnosti.
Odlikovanje
Ko je Gernbeg poslednjič šel v Rim, je ?°ml reidl Sv. Pia IX. Podelil mu ga je Vati-811 oči vidno vsl ed nj egovih velikih zaslug a katoliško vero in cerkev, kajti ta red se P°<ieljuj0 le poglavarjem in vrhovnim predalnikom posameznih držav za izredne za-^ge v službi vere in cerkve. Naši ljudje
0	prvotno neverno zmajevali z glavami, ces ,? "Vendar ni mogoče baš sedaj, ko stoji naša jduba madžarska soseda pod najtežjo obtožbo ^ 'se krčevito trudi), da bi se vsaj nekoliko brala marsejske sramote. Navdušeno pisa-Je avstrijskih in madžarskih listov je moranj, .prepričati te neverne Tomaže, da je bilo 'Khikovanje res dlano. Če pa je bilo dano, Petem pač ne more biti dvoma, da je bilo zasluženo. S čim, kako, to se seveda k trguje poznavanju nas, ki tvorimo le ne-jr1*0 misera plebs, pa tudi ni potrebno, da J. bili o tem poučeni. Je že tako boljše, da drugi za nas in mesto nas, mi pa iatkomato verujemo in občudujemo.
of, ^adžarska in Gembeš! Dva pojma, ki stoo-	..........
i dv
k a
'Otu najpozneje z
se ^zarsKa m	N	v,	i
kv ?°d»totno krijeta. Ce je bilo o tem še vati y°fn.a, 'je za nas Jugoslovane izginit irL dv°m najpozneje z t). 10. 1934. Janka-ortaf i i« sicer postala Buza-puszta, kaj je fU^io iiz Buza-puszis, javnosti se ,m znano.
™ Buaa-puea*-, „	,	,
dvoma je dobila svoj polnovreden na-^mesftek, kajti sicer ne bi mogla naša ljuba ii«* a. b° res natančni in strogi preiskavi Rotov iti, ida j© Buza-puszta nedolžna in da .VS€j Madžarski ni bilo nikdar in tudi sedaj
1	nobenih teroristov. Nič zato, če iz po v e-ujejo aretiranci v Franciji Itočne podrob-
nosti o vežbah z avtomatskimi pištolami in v metanju bomlb, nič zato, če navajajo v zavesti težke usode, ki jih čaka, natančna imena miadžamskih aktivnih častnikov, ki so jih poučevali v tem strogo kulturnem poslu, nič tudi zato, oe so se našle v Berlinu točne slika, ki ine kažejo samo teroristov, marveč tudi madžarske in italijanske kraje, v katerih so bili skrbno čuvani in negovani. Če pripoveduje bivša zaročenka Perčeca, da je sama videla, kako so se teroristi vadili na Janka-puszti v metanju bomb in streljanju na figuro, predstavljajočo jugoslovanskega kralja, je vse to pač izmišljeno. Sicer pravijo, da stvar ni taiko važna, ker ni dal tega reda Gembešu predstavnik katoliške cerkve, marveč je odlikoval predstavnika Madžarske le predstavnik in suveren Vatikanske države. Nismo dovolj fini, da bi se mogli poglobiti do skrajnih potankosti tega razlikovanja, poleg tega pa tudi ne moremo prezreti dejstva, da gre za eno osebo v dveh oblikah. Ena oseba, pa naj zavzema še toliko mest, ne more igrati razr.ih vlog ter govoriti v eni lastnosti, da je nekaj prav, v drugi lastnosti pa, da 'ista stvar ni pravilna.
Po Mairseju je postal naš narod mnogo bolj občutljiv kot je bil prej, in moremo z velikim veseljem ugotoviti, da je ogromen del nalšega naroda brez razlike svetovnega naziranja smatral to odlikovanje Gembeša v tem času kot udarec v svoj obraz. Na tem stališču vztraja še danes in bo pač dolžnost naših cerkvenih hierairhov, Idla preskrbe zadostno pojasnilo. Nikdar nam ni bilo na
tem, da bi vmešavali vero v dnevne dogodke, vedno smo se zavedali, da mora biti Jugoslavija država popolnega verskega ‘miru. Komu naj koristijo dogodki a la odlikovanje Gembeša s tako visokim cerkvenim redom? Na to vprašanje naj odgovore oni, ki nosijo odgovornost za ugled in prospeh katoliške vere v naši zemlji. Saj so thldli oni Jugoslovani im. si tudi oni lahko zaslužijo od nas isto priznanje, ki si ga je zaslužil goriški nadškof Margotti, o katerem piše »Regime fascista« dne 31. oktobra t. 1., da je svečenik dostojen sv-ojega časa, Evropejec, Italijan in fašist«. Ko se nadškof Margotti 28. oktobra t. 1. ni mogel udeležiti proslave 12. obletnice »Pohoda na Rim«, je poslal fašističnemu tajniku opravičilno pismo, kjer pravi: »Zelo mi je žal, da 28. t. m. ne bom mogel
prisostvovati svečani proslavi 12. letnice slavnega »Pohoda na Rim«, ker bom zadržan vsled svečane službe božje, ki ise vrši ob isti uri. Pošiljam iz globine svojega srca najlepše pozdrave in navdušeno žalim!, da triumfira čim višje nacionalna stvar naše Italije.«
Naj slede temu vzgledu naši svečeniki, nqj tudi oni javno idtokumentirajo željo, da triumfira nacionalna stvar naše Jugoslavije in si tudi oni zaslužijo priznanje, da niso le Evropejci in jugoslovanski državljani, marveč tudi jugoslovanski nacionalisti. To bodo storili tem lažje, ker hoče jugoslovanski nacionalizem gojiti in čuvati le to, kar je našega ter ne sega po tujem, kot dela to MaS-janski fašizem.
i. e.
Naši Američani o Adamiču
»Glas Naroda«, list slovenskih delavcev v Ameriki, ki izhaja letos že 42. leto, je priobčil v štev. od 16. oktobra članek »Loj-tu Adlaimiču«, v katerem pravi med drugim tudi sledeče;
»Ko je dospelo v Ameriko poročilo o umoru jugoslovenskega kralja Aleksandra, so Vas uredniki nekaterih newyorških listov vprašali, kaj mislite kot ameriški pisatelj in kot Jugoslovan po rodu o tem dogodku.
Vaš odgovor je zadovoljil, kogar je pač zadovoljil, marsikaterega Jugoslovana je pa močno presenetil. Nas ni presenetil, ker imamo dvomljivo čast, da Vas temeljito poznamo, gospod Adamič.
Poznamo Vaiš značaj in Vaše pojme o hvaležnosti. In tudi odkritosrčni niste, kar sami najbolje veste, kaj ne?
Precej let je že minilo, odkar ste nam dali zadostne dokaze, da smemo imeti takšno mnenje o Vas.
Leta 1916. ste strahopetno pobegnili iz slovenske javnosti ter si poiskali zavetja v veliki armadi, ki je do svojega vstopa v svetovno vojno prostovoljcem dobrohotno odpuščala in pozabljala grehe.
Navzlic temu ste pa morda imeli tedflj še nekoliko vesti, ker ste, kot omenjate v pismu, ki ste ga pisali svojemu sorodniku ~ rotili in prosili vojaško oblast, naj vas pošlje
w cq to vini
.očvč	Cena	1	Oin
Letna naročnina maša Din 40‘—. Uredništva in aprara t Ljubljani, Seienburgora ulica it. 8/1. Račun pri Poštni hranilnici it Ih ih"	r	racamo)	THeton	«t.	2	Hib
Naš cili ie:
IJio-da pcavUt!
in
¥ Francijo sovražniku pred strel, ki bo uničil vaše skaženo življenje.
Zelja Vam se ni uresničila... — Usoda fe pač določila, da postanete pisatelj. Vaša literarna dela so Vam prinesla precejšen sloves.
Predlanskim ste odpotovali v staro domovino, v državo, ki ji je vladal kralj Aleksander. Lepo ste bili sprejeti, kajti domovina nikdar ne pozabi svojega sina.
Po Jugoslaviji ste potovali na državne stroške, in so vam bila odprta vrata vsepovsod. Celo kralj vas je sprejel v avdijenci
—	fe gole prijaznosti in iz nobenih sebičnih nsroenov.
Komaj ste se vrnili v Ameriko, ste pa lopnili po kralju in njegovem državnem ustroju.
lo ni bilo lepo in dostojno. To je vsega obsojanja vredna manira izprijenega in moralno propadlega potepuha, ki skuša iz hudobije zapaliti dom človeku, kateri mu je 4«! prenoči šfb ...
Jugoslovanski kralj je v najhujših časih preprečil razcepljenje Jugoslavije. Tisto, kar ste zvedeli v Jugoslaviji o kralju Aleksan-dru, bi lahko zvedeli v Newyorku na 11. aveniji Vsa resnica in vsa laž, ki bi jo izvedeli
o	njem, bi pa ne mogla ovreči dejstva, da je i»a.š kralj Aleiksamder združil Slovence, Hrvate in Srbe v državno celoto ter je to celoto vzdržal s sredstvi kot jih pač zahtevajo se* klanji časi in razmere.
Zato in nič drugo ni šlo in ne gre: Ali bo Italija pogoltnila še ostanek Slovencev in Brvatsko, ali pa bodo še v bodoče tvorili del Jugoslavije.
Za tako omejenega Vas ne smatramo, da bi tega ne vedeli, toda podla duša je zmožna vsega: gostoljubnost plačuje z nehvaležnostjo, prijaznost pa z natolcevanjem.
Govorite o diktaturah.
Ali slutite, gospod Adamič, kaj bi se zgodilo z Vašimi ljudmi, če bi živeli v Italiji in bi Vi tako pisali o Mussoliniju, kakor 6te pisali o Aleksandru?
Vaš oče, mati, bratje in sestre, tete in strici, bi bili koj prvi dan poslani na Lipar-sko otočje ter bi bili podvrženi mukam, ki si jih more edinole pravi diktator zamisliti.
Ko je bil kralj že mrtev?
Marsikaj si lahko mislimo o Vas, gospod Adamič, tega bi si pa skoro ne mislili, da ste zmožni metati blato na mrtvega človeka.
Sicer je pa ostala Vaša uničujoča sodba le glas upijočega v puščavi.
Možje kakor so Tesla, Pupin in bivši ameriški poslanec v Beogradu, Prince, so izrekli o pokojniku vse drugačno sodbo nego je Vaša. Najbolj razširjen ameriški jutranjik »News« je nastopil proti Vam s pošteno besedo za pokojnika. In vsi razsodni Slovenci. Hrvati in Srbi vedo, kaj je Jugoslaviji izgubila s kraljem Aleksandrom.
Upali smo, da so se v zadnjih sedemnajstih letih Vaši pojmi o poštenosti že vsaj nekoliko izpremenili. Pa se niso čisto nič, gospod Adamič!
Še vedno ste v moralnem pogledu na isti stopnji kot ste bili pred sedemnajstimi leti.
Razlika je menda le ta, da danes jemljete dobro ime mrtvemu človeku.«
Tako piše »Glas Naroda« in s tem je izre-Srna končna obsodba tega človeka ne samo s strani vsakega poštenega Jugoslovena, temveč vsakega poštenega človeka sploh. K sklepu samo še omenimo, da je že pred meseci Adamič javil, naj se mu piše na ime Louis Sande rs. To je namreč dekliško ime njegove žene. In prav je tako, sramuje se svojega poštenega jugoslovanskega imena in prekrstil se je. Saj bi bilo omadeževano to ime, če bi ga še nadalje nosil on. In s tem je žalostna afera Adamič končama.
Dr. B.
Kmečki dolgovi
Prišel je tisti 15. november, o katerem smo že lansko leto toliko pisali in govorili. To je dan ko bi imel v smislu prvotne uredbe
0 odplačevanju kmečkih dolgov naš kmet položiti upniku v roke prvi obrok. A z nanovo, kasneje izdano uredbo oziroma novelizira-iijem prejšnje se je stanje izpremenilo in dospe prvi obrok šele 15. novembra 1934. Letos pa mora kmet plačati samo obresti svojega dolga, kar znaša 3'5 odstotka od dolžne vso-,te, ako je kmet dolžan kakemu zasebniku, oziroma 6 odstotkov, ako je dolžan denarne-
,mu zavodu. Obresti morajo biti plačane najkasneje do 15. decembra (30 dni zamude), ako pa to ni storjeno, ima upnik pravico zapadli znesek od dolžnika prisilno izterjati. Znesek pa, ki bo zapadel kot prvi odplačilni obrok dne 15. decembra 1935, znaša pri dolgovih napram privatnim osebam 6 odstotkov, napram denarnim zavodom pa 7 odstotkov.
S	temi odstotki bo plačal kmet takrat plačljive (dospele) obresti in del glavnice (dolga).
2e lani smo bili v pogledu odplačevanja dolgov, oziroma uspehov takrat izdanih ukrepov .precej črnogledi. Tega svojega naziranja večina tudi danes ni izpremenila. Uredbi sami ni bila dana le naloga, da reši kmeta in mu omogoči obročno odplačevanje dolga ter zniža obrestno mero, temveč je bila izdana tudi v svrho sigurne ozdravitve naših denarnih zavodov. Kot vemo je kmet glavni, bodisi posredni ali neposredni dolžnik naših bank in hranilnic. Z raznimi dogodki v gospodarstvu je bil doveden v stanje, ki mu je onemogočalo, da bi svoj dolg vrnil. Posledica tega je bila, da denarni zavodi niso mogli vrniti vlagateljem zahtevanih vlog, in da so zaprli vrata. Marsikdo je mislil, da svojega denarja ne bo več videl, ker ga kmet ne bo mogel vrniti. Da se pa to stanje popravi je bila izdana uredba, ki natančno določa, kako ,bo kmet vrnil svoje dolgove in na ta način omogočil denarnim zavodom njihovo ponovno redno poslovanje.
Mnogokrat smo že povdarjali, in to danes ponavljamo: kmet ni prezadolžen toliko radi svoje krivde, kot pa vslcd izpremonjene vrednosti dinarja (ki se je v notranjosti zelo dvignila) in pa radi izpremenjenih tržnih razmer. Od kmeta se kot povračilo zahteva danes mnogo vež, nego pa se mu je dalo. Ako hoče krniti Din 1.000-—, mora prodati najmanj dvakrat toliko, kot pa je takrat z izposojenim tisočakom kupil. To je moralna, a obenem tudi stvarna plat položaja, ki se je nobena naša uredba ni dotaknila.
Danes je to že prepozno. Izredno bi bilo tvegano v stanju kakršno vlada, poskušati dovesti vrednost dinarja na domačem tržišču vvkiad z njegovo vrednostjo pred nastopom denarne krize. Zato pa ne preostane drugega nego: Čakati dolgih, nesigurnih 12 let na sadove uredbe o razdolžitvi kmeta, ali pa, da dihava poseže s pomočjo najetega posojila v mehanizem našega tržišča, ki je glavni problem našega gospodarstva. Brez poživljenega prometa In obnovljene kupne moči ne bo rao-jffel’ naš kmet prodati svojih pridelkov in z izkupičkom plačati svojih dolgov. To je tisti »motni krog, v katerem se vrtimo in iz katerega ne najdemo izhoda. Eno je odvisno od drugega.
1 * * *
Poudarili smo naše osnovno stališče in mišljenje. $vojih 40 milijonov, ki jih bodo od doHSnib 800 milijonov naši slovenski kipetje letos v najboljšem slučaju plačali, se denar-tiini zkvodom ne bo preveč poznalo. Istotako d« bo mnogo zalegel prihodnje leto zapadli obrok V iznosu nekaj nad 50 milijonov.
1 Vprašanje pa je, če bodo to naši ljudje sploh lahko storili. Kot javljajo iz Vojvodine, je tem že 60 odstotkov dolžnikov izpolnilo svojo dolžnost. A to ni napravila uredba, niti
druge umetne mere, temveč le narava in slučaj. Kot znano, je žetev po svetu slabo uspela in radi tega Vojvodinci z lahkoto spravljajo svoje pridelke v denar. Pri nas pa je ostalo večinoma pri starem. Živina in les, ki sta glavna vira zaslužkov, se čakata. Tudi izvoz sadja je, kot izgleda, ne po krivdi inozemstva, popolnoma odrekel. Dosedaj se naš kmet še ni odzval svoji dolžnosti v primernem številu. Mnogi so že prosili upnike naj nekoliko po-trpe.
Vsekakor moramo s pozornostjo spremljati razvoj dogodkov. Saj bodo vse te izkušnje merodajne za novo gospodarsko politiko, ki se bo v tem praveu breadvomno morala izpre-meniti, izpremepila pa se bo deloma tudi uredba.
Samo v pod zaščito se nahajajočih zavodih je zmrznjenih nad 6500 milijonov vlog. To je ogromna vsota, pri kateri prvi obrok v približnem iznosu 390 milijonov (po statistiki Agrarne banke znašajo dolgovi približno 6 milijard dinarjev) ne bo imel baš velikega vpliva na ozdravitev in poživljenje našega denarnega tržišča, da o letos idiospelih obrestih sploh ne govorimo. Koliko pa je še zavodov, ki sploh niso pod zaščito, a vendar ne izplačujejo vlog, tega nihče ne ve. Kajti biti pod zaščito je nekako »v modi« in nihče ne zahteva tozadevnih dokazov.
Da z uredbo ne bo položaj rešen se je zavedala tudi vlada, kajti finančni minister je obljubil, da bo dal tekom treh let denarnim zavodom na razpolago tri milijarde, ki se bodo smatrale kot posojila^ za katera jamčijo zavodove neizterjane terjatve napram kmetu. A do danes se to še ni zgodilo. Država ni odločno posegla v tok dogodkov. Morda čaka na prvi sad izdane uredbe in bo potem podvzela potrebne korake.
Naše gospodarstvo je dosedaj izdržalo, pokazalo je svojo življensko sposobnost in zato upravičeno pričakuje, da se mu bo pomagalo.	B. S.
Pravljica
Mrmranje in renčanje se sliši iz dežele Galilejske. Medvedje se prebujajo iz svojega spanja, vsak dan pričakujejo^ da visoko sonce posije na zaspano zemljo m jo prebudi k novemu življenju. Nekateri, najbolj lačni, ki so spali v južnejših krajih, kjer so žarki prej in močneje pritisnili, se že sprehajajo in iščejo hrane za svoje lačne želodce. Ostali pa, še vedno skrbno zariti v kupe listja po svojih brlogih čutijo, da se narava prebuja, čutijo, da sc nekaj dogaja. In iz njihovih ust, otroci, prihaja tisto mrmranje, tisto podzemno renčanje.
Čutijo, da jim je izginila plast maščobe, da se zna pretvoriti nadaljno spanje — v večno spanje. Skoro je že pozabljena njihova strašna moč in oblast. Le ovčice, ki se zbirajo okrog svojih pastirjev si vedo pripovedovati lepe zgodbe. Pripovedujejo o medvedih, ki niso napadali njihovih čred, temveč so so zadovoljili s tem, da so imeli v oblasti lepo drevo, ki so ga ovčice gnojile in čebele oplojale, na čigar vejali se je dalo tako lepo sedeti, s katerega se je s tako lahkoto natreslo obilo zlatorumenih hrušk.
Od teme v brlogih so jim še bolj potemneli kožuhi, od dolgega spanja jim je izginila maščoba. Zato renče, ižele si sonca. Mislijo, da je pomlad. A pri tem so no zavedajo, da so prespali le hladno, deževno poletje, in da je pred durmi trda, ostra, usodepolna zima...
Zato se, otroci, ne bojte tega renčanja. Stvarnik je vse lepo uredil, za jesenjo še nikdar ni sledilo poletje.
—ris.
Kako pa nai bo?
Tako je bilo
»Der Siidtiroler«, v Innsbrucku, izhajajoči štirinajstdnevnik prinaša v svoji 22. številki od 15. novembra 1934 tri zanimive sličice, ki jih v ponatisu objavljamo.
Na prvi, ki nosi naslov: Tako je bilo, je podan del nerazdeljenega nemškega narodnostnega področja v bivši Avstroogrski. Seveda niso pozabili prišteti med nemške pokra-
jine cele bivše Štajerske z Jezerskim vračaš bi že bil, da pošljejo v naše kraje p* znanstvenikov in se prepričajo, kakšen narofl biva v tisti tako »Nemški« Šlajerski. Ra^ par poturic, sami pošteni Slovenci, med Ka' terimi se par v mestih bivajajočih Nemce niti ne opazi.
Tako je sedaj
Druga slika: Tako je, ponazorja današnji položaj. Med tem ko je napram Italiji, v kolikor poznam stanje v južni Tirolski skrajno pravična (zakaj, to itak vemo), pa je napram nam ista kot prej. Vse kar smo od navede-
nega namišljenega nemškega narodnostne.? področja dobili (Južno Štajersko, Mežiško lino, Jezersko) je narisano kot od materin zemlje nasilno odtrgan del.
Tako ne sme biti!
-f„*a JTALItNISCHE
fm
So ftarf ts nieljt ipcrften.
Kakšen cilj pa imajo te sličice, nam pove šele tretja: Tako ne sme biti. Namreč ne sme se dogoditi, da bi pripadla n£$j državi še Koroška. Kaj bi v tem slučaju zahtevala Italija, pa uredništvo ni hotelo tako nazorno pokazati. V levem kotu je lepo nedolžno skrit napis »Italijanske kolonizacijske zahteve v severni Tirolski«, ali z drugimi besedami, ako se dogodi ono prvo, bo Italija »ni kriva ni dužna« morala vzeti svoj del ne da bi to hotela in želela. Njeno dejanje bo samo logična posledica odcepitve Koroške in bo tako vsa kri%'da ležala na dotičniku, ki bo dobil Koroško. Italija pa bo v očeh »pravovernih Avstrijcev« nedolžna. Ravnala bo le v sili.
Ko nam uredništvo že tako lepo in nazo* no podaja svoje misli o tem »kako je bil0.’ »kako je« in »kako ne sme biti« bi nas malo, da nam pove tudi »kako naj bo«.
Tega pa se skrbno izogiblje. Morda ra sosedov na jugu?	•
Zdi se nam le, da se i oni in njihovi Pr jatelji boje pravice in pravičnih zahtev. »™* ko bi moralo biti« lahko rečejo le nam. In ® bi se čudili, ako bi zagledali narisano ^ bivšo Avstroogrsko, seveda brez PrimorsK > Istre in dela Notranjske, brez južne TirolsK6' kajti o tem sme naš ljubi »Siidtiroler« dan® le — molčati.	B.	“•
Domače in tuje zavarovalnice
Stremljenje nas vseh mora iti za tem, da preide vsa proizvodnja v naši državi v zares domače roke. S takim stremljenjem ne izključujemo v vsakem slučaju in brezpogojno prihod tujega kapitala v našo zemljo. Radi pomanjkanja denarja moramo dopuščati, da pride tuji kapital v našo zemljo, toda le v obliki kredita ali posojila, od katerega se plačujejo primerne obresti. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da pride tuji kapital v našo zemljo ko lastnik podjetja, ki nastavlja na najboljših mestih tujce in skuša s krvavimi žulji našega delavca doseči čim večji dobiček, ki ga potem izvaža iz naše zemlje.
To načelo mora veljati glede vseh podjetij brez izjeme in izključena ni zavarovalna stroka, ki v tem pogledu pokazuje naravnost obupne razmere. Poglejmo samo požarno zavarovanje v naši državi, v kateri posluje 23 zavarovalnic, od katerih je 17 tujih in samo
6	domačih. V letu 1932. producirana premija je znašala Din 137 milijonov, od katerih odpade Din 87 milijonov na tuje družbe in samo Din 49 milijonov na domače zavarovalne zavode. Še slabše razmerje je bilo v I. 1933.
V	tem letu se jo produciralo Din 127 milij. premije, od katerih odpade na tuje družbe Din 80 milijonov in na domača zavarovalna podjetja samo 46 milijonov. Tuja podjetja imajo torej dye tretjini celokupne požarne premije in naše domače družbe samo eno trptjino.
To številke nam kažejo dovolj žalostno sliko, ki mora vsakega nacionalno milečega človeka pretresti. Kaj je vzrok tej} žalostnih razmer v našem zavarovalstvu? Ne iščimo vzroka v daljavi, ker leži zelo blizu in sicer v nas samih. Pozabljamo na požig Narodnega
doma v Trstu, pozabljamo na mlade žrtve Bazovici, pozabljamo na brezštevilne krivic ’ ki jih je storil italijanski fašizem našim zflt ' ranim bratom v zasedenem ozemlju — in br? pomisleka zavarujemo celo pri italijan**1 družbah »Riunione Adriatica«, ki se pri imenuje blagodoneče »Jadranska zavaroval" družba« in »Assicurazioni generali« ter br pomisleka zavarujemo pri »Savi«, v kaj'e upravi sede tudi upravni svetniki za5v L označene družbe — torej pripadniki ita’lUa j skega naroda in režima, ki z vsemi sredsj skuša zatre!i v zasedenem ozemlju naš 9 vanski živelj.
Ogromna je škoda, ki jo utrpi naše naC’ nalno gospodarstvo. Krivci smo sami, ker n diino zavarovanja tujim družbam. Tako sme dalje iti! Dolžnost vsakega nacion® mislečega človeka je, da sam zavaruje pr* , mačih družbah in da v tem pogledu dela di v javnosti — odločno povdarjajoč, da J izdajica naših narodnih interesov oni, ki gače postopa.
k svojin*!
Štev. 47.
>POHODc
Stran S.
PO n a $ I ZEMLJI
Tablica
Iveri
Zakaj bi ne pogledali resnici v oči ln ne ugotovili, da so na eni strani ljudje, ki živijo od brezdelja, na drugi strani pa taki, ki ne morejo živeti, ker nimajo dela. Na eni strani so oni, ki izkoriščajo, na drugi pa izkoriščanje.
*
Nacionalno in socialno, to je za nas eno in isto.
*
Naš kmet je osnova države. On nai bo nosilec nacionalne ideje.
*
Mladina je postavila osnove jugo-slovenskemu nacionalizmu in ona ga Mora dovesti do končne zmage.
*
Idealizem, radikalizem in brez-kvnipromisnost, to so odlike jugoslo-v*nskega nacionalizma.
*
Pot nas vodi preko moralne dikta-*Ure jugoslovenskih nacionalistov do **ečne bodočnosti jugoslovenskega
naroda.
Uubtiana
CVETKA
V	roke našega uredništva je dospelo čredno lepo sestavljeno in v najpravilnejši slovenščini napisano pismo, s katerim znana Kočevska tvrdka najavlja obisk svojega zastopnika. V svarilo vsem sličnim grešnikom, a našim čitateljem na vpogled objavljamo to Pismo v ponatisu. Glasi se:
>U8ojamo si Vam obisk našega zastopnika gosp.
Vilibald Sbil Prihodnje dni za naznaniti.
Imenovali ima s seboj vzorce stekla, Porcelana »svetiljk i. t. d.
Ponujali' se bomo, da Vas v "vsakem oziru zadovoljimo in Vas prosimo Vaša cenj. naročila za rezervirati. Vsa naročila bomo radi poznega letnega časa najtočneje izvršili.
Zahvaljujemo se Vam v naprej in beležimo
Z odličnim spoštovanjem Franz Engele.«
Prepričani smo, da ta primer ni osamljen in čas bi bil, da tudi mi, po vzgledu drugih narodov napravimo konec tej »trgovski slovenščini«, ki je nobeden zaveden in izobražen trgovec ne uporablja več.
OTVORITEV LJUDSKE UNIVERZE V LJUBLJANI
. V ponedeljek, dne 19. novembra t. 1. se j® vršila v dvorani Delavske zbornice na Miličevi cesti otvoritev izredno važne usta-
—	Ljudske univerze. Kot prvi javni £ edavatelj je nastopil g. prof. Radojčič iz Tiff re^a’ ^ je na izredno slikovit in objektiven ein podal življenje in delo Kralja-Mučenika. dn x^e moremo pa mimo tega dogodka, ne Obi* ■Se nekoliko dotaknili našega občinstva, več £ Ljubljančanov povsod dovolj, naj-deli0?m’ k^er jih je najmanj potreba. V pone-kaW« Zvečer, pa kot da se niso niti zavedali, tvnr-. Va?en dogodek je prav za prav oživo-da k j	Ljudske univerze. Bojimo se le,
* oodo naši ljudje srečali pamet takrat, ko ze prepozno.
VAL
Emilio Bcrenini je naslov Sel Catinije-ga romana, ki izhaja v prvi slovenski bo-[,iilustrirani tedenski reviji za radio,
taiV ’ film’ modo in sport >NaS val<- Za 2nnl0.: ?Naš val« je edina revija, ki nas se-
etnija ln uvajfl v Pr°gram naše oddajne po-za..i ’ ^ prinaša aktualno radijsko tehniko, umive. beležke o radiofoniji iz vseh delov teli -Slike v radiu nastopajočih predava-k lJev m glasbenikov, lekcije tujih jezikov, , se poučujejo v ljubljanskem radiu in — ar mma nobena naša revija — izčrpen program vseh važnih radijskih postaj v slo-od*	jeziku.	Za	gledališče	in ljudske
Ij./f*. Poročila iz naših narodnih gledališč in Žel t odrov, praktične članke za pode-
• ske odre in izvirno slovensko noviteto —
®ro kmečki teater«, ki bo gotovo v »»ep po vseh naših odrih. Za film: i/ »m , sv^tovne filmske produkcije, slike filmskih ateljejev in filmskih igralcev. Za etalno tedensko modno prilogo z bo-na iv llus]racijami, katero urejuje naš du-refwept Willi Ungar. Poleg tria?5:	Pa prmaSa »Naš val« stalen bele-
Makuu • 8 PrisPevki najboljših slovenskih lel]ev in pripovednikov. Nova Številka
»Našega vala«, ki je danes izšla, prinaša poleg že omenjenih stalnih rubrik načelno besedo o nacionalni uri v našem radiu, katero je napisal ravnatelj dr. Janko Tavzes, odlomek iz romana pisatelja Bogomirja Magajne »Aleksej Milič bi šel rad domov«, črtico Starogor-skega »Zensko srce« in za radijske amaterje posebno aktualen opis dvocevnega sprejemnika za priključek na istosmerno tokovno omrežje. — Zahtevajte še danes brezplačno na ogled eno številko »Našega vala«. Mesečna naročnina znaša Din 12’—. — Pišite na naslov: Radijska tedenska revija »Naš val«, Ljubljana, Velesejem.
Ježica
RDEČI KRIŽ IN VOJNI TOVARIŠI
Imamo primeren spomenik padlih vojakov. Ali ga slabo čuvamo: vse črke so obledele. Tudi krasitev spomenika s strani svojcev padlih žrtev in s strani organizacij, ki so se gnale za ta spomenik, je več ko zanikrna! Tako nastaja vprašanje, čemu sploh ta spomenik? In če ne bi imeli Rdečega križa, ki je 16. septembra ob njem poveličeval avstrijske borce in ignoriral jugoslovenske, bi res mislili, da je spomenik odveč. Toda, tudi Rdeči Križ ne vrši tega češčenja sistematično, saj se na Vseh Svetih naših avstrijskih vojnih tovarišev ni nič spomnil, no morda iz razloga, ker nista bila prisotna odposlanca oblasti in jugoslovenske vojske, da bi njegov govornik prav pred njima razvijal nazor: »da so za našo svobodo naši avstrijski borci spletli enak venec kot so ga spletli junaki na Kajmakča-lanu!« Tako j© namreč trdil, ne da bi kdo ugovarjal, znani avstrijski vojni kurat Bonač. Ne vemo tudi, ali se je ta gospod vedoma pačil, ker je dosledno izgovorjal Kajmačkalan mesto Kajmakčalan?
Koliko lepše in pravičneje bi bilo, če bi g. Bonač prisodil vsakomur svoje: srbskim in j ugaslo v. borcem boj za našo nacionalno svobodo, pokojnim kakor tudi še živim bivšim avstroogrskim kranjskim Janežem, pa čeprav le neprostovoljen boj proti tej svobodi in za korist Avstro-madžarske. In bilo bi za naše Rdečekrižarje tudi bolj spodobno, če bi se v takih pridigah malo spomnili tudi onih mož iz Ježice, ki so se kot prostaki ali oficirji borili za nas na strani Rusije in Srbije. Do danes Ježica tem ljudem še nikoli ni dala priznanje. Tudi govori g. Bonača naj drugič bolj obravnavajo borbo jugoslovanske vojske, kajti slavospev na Avstrijo ne moremo porabiti za jugoslovansko nacionalno vzgojo.
O SPOJITVI Z LJUBLJANO
Mnogo ugibamo, koliko Ježice pride pod Veliko Ljubljano. Oni, ki čutijo v sebi župansko kri, bi dali od Ježice Ljubljani samo toliko, da bi njih hiša še ostala na Ježici. Reflektanta za ježenskega župana pa sta dva, eden blizu Aleša, drugi pa višje gori, zato sta tudi predloga v glavnem dva: da bi šla nova meja pri Ruskem carju, odnosno pri Urbančku. Toda bila bi kaj narobe taka spojitev in bi bilo za občino Ježico iz vseh stvarnih ozirov najboljše tako, da se vsa do Save priključi Ljubljani. •
Laško
Jzredni slučaj je nanesel, da smo se Laščani zbrali v mali dvorani Sokolskega doma dne 13. novembra t. 1., da se odkrito, bratsko poslovimo od našega ljubljenega brata sodnika Frana Ustarja. Ni bil dolgo med nami, a njegova preprostost, ljubeznivost in odkrit narodni značaj je napravil, da smo se ga od-branaši oklenili v delu za nesebično delovanje v blagor naroda in v srečo domovine.
Dragi brat je lahko opazil, da nam je bil zelo ljub in dobrodošel. On dobro ve, da ga bomo težko pogrešali, kajti njegova odsotnost se bo poznala v naših vrstah in to še posebno v odboru krajevne organizacije Narodne Odbrane, kjer je on zavzemal mesto podpredsednika. Uverjen sem, da bode tudi v novem službenem kraju, v Škofji Loki, deloval v smislu NO v procvit in v srečo domovine.
Ker mu j© bilo to mesto podeljeno na lastno željo, zato mu v imenu organizacije čestitamo želeč cenj. gospe kakor tudi njemu obilo sreče in zadovoljstva, a v smislu besed blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitlja, da kjerkoli bomo:
Čuvajmo Jugoslavijo!
Brezie*Mo$nie
V 49. številki našega lista iz 1. 1933. je bil objavljen članek z naslovom Brezje-Mošnje.
V njem je med drugim zapisano tudi sledeče: »Ali ne morda agitacija vprav onih, ki so lansko leto zavedli društvo v pravdo, ki ni bila prav nič potrebna? S tem je naš dopisnik z Brezij postavil trditev, da je tožba, ki jo je Sokolska četa Brezje-Mošnje po sejnem sklepu vložila proti g. Kocijančiču Alojziju za priznanje lastninske pravice, bila nepotrebna. Ker se je ta trditev izrabljala in se še izrablja za agitacijo proti Sokplu in
V ikodp sokolskih funkcijonarjev na Brezjan, je isti naš dopisnik vso zadevo natančno prp-učij in ugotavlja sledeče:
1.	Njegova trditev, da je Sokol na Brezjah ^prožjl niravdo, ilji' 'gi t>ila prqv inž potrebna«, je bazirala na njegovem subjektivnem pojmovanju sokolske morale: da mora Sokol vsak spor reSiti na miren in viteške orga-
nizacije vreden način. (Pri tem mnenju vztraja še danes!)
2. Pri svoji trditvi, ki z njo obtežuje Sokola na Brezjah, je prezrl važno dejstvo, da je Sokolska uprava na Brezjah skušala spor mirnim potem likvidirati in sicer s kompromisom, česar pa g. Kocijančič ni sprejel.
3. Uprava vsake sokolske edinice mora skrbeti tudi za društveno imovino in je za vsako odtujitev odgovorna.
4. Zavedajoč se svoje dolžnosti do društva, je uprava Sokolske čete na Brezjah, ker ji pot do mirne poravnave (ne po lastni krivdi!!) ni uspela, vložila tožbo za priznanje lastninske pravice, ker bi se v nasprotnem primeru odtujil od njenega letnega telovadišča na Brezjah del zemljišča, česar posledica bi bila padec vrednosti telovadišča za več ko 6000 Din!
5. Tožba se je vložila s pristankom vseh vodilnih in delavnih članov Sokolske čete Brezje-Mošnje brez ozira na to ali so člani uprave ali ne.
6. Na nobeni redni ali izredni letni skupščini ni prišlo do ugovora’ proti tožbi, kljub temu da se je na vsaki poročalo članstvu o poteku pravde.
7. Iz navedenega nujno sledi: Pravda je bila edina regularna pot v formalnem, moralnem in materijalnem pogledu.
Naš dopisnik objavlja ta popravek iz lastne inicijative, ker smatra v skladu z nacionalno ^ideologijo za svojo osebno dolžnost, da se krivica popravi in da se dokumentira resnica. Čudi se pa, da v njegovem okolišu ni človeka, ki bi imel toliko čuta do pravilnega informiranja javnosti in toliko smisla za obrambo naših nacionalnih institucij, da bi poslal našemu listu konkreten in nepristranski odgovor na njegova zgolj po naključju nepravilna izvajanja glede sokolske pravde na Brezjah.
NE POMENI, da tisti, ki jo izveša, sploh kaj prodaja, ali pa da prodaja domače blago,
POMENI PA:
Propagandno sredstvo, ki opozarja občinstvo, naj se ravna po njenem klico, da privoščimo zaslužka najprej domačim,
da je dotičnik, ki jo izveša, prispeval svoj doprinos za akcijo »Svoji k svojim!«
Pri nakupih za Miklavža upoštevajte obilico naših domačih igrač (lesenih in keramičnih), ki so izvrstne, trpežnejše in cenejše od inozemske pločevine. — Privoščite domačim rokam zaslužka.
Kupujte
samo pri domačem dobavitelju,
ker s tem pobijate brezposelnost!
Nekoliko komentarja
PAR MISLI K OBJAVLJENEMU PONATISU IZ PICCOLA
Že v naših prejšnjih številkah j© bil govor o dveh zavarovalnicah, ki imata svoj glavni sedež v Trstu, dočim delujejo njihove podružnic© po vseh večjih mestih Evrope, in tako tudi pri nas v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Medtem, ko nosita ti dve zavarovalnici v drugih državah neokrnjeni imeni, sta si v naši državi nadeli iz političnih razlogov nacionalni imeni »Sava« in »Jadranska zavarovalnica«, da bi pod takimi v resnici narodnimi imeni lahko neovirano delovali med našim narodom, mu pobirali z različnimi zavarovanji s trdimi in krvavimi žulji prislužene dinarje za to, da bi se ta denar k©sneje odvajal njihovim direkcijam, katere potem po mili volji razpolagajo z njim in to na način, ki je v kulturno in nacionalno sramoto nam vsem Jugoslovanom, na način, ki naravnost pomaga našim nasprotnikom pri delu raznarodovanja našega naroda v zasedenem ozemlju.
Vprašujemo se, ali j© mogoče, da se tudi pri nas, med našim narodom zbira denar za ustanovljanje domov balile, ki so najhujše potujčevalnice naših otrok v zasedenem ozeun-lju? Ali je mogoče, da posredno kupujemo ravno za to balilo puške, strojnice in topove? Ali je mogoče, da pomagamo odtujevati slovenskim starišem njihove otroke in da jih pošiljamo v domove balile, domov©, ki so zgrajeni tudi za naš denar? Ali je to tista moralna podpora, ki smo jo dolžni dajati našim bratom onkraj naših meja? Ali moremo zahtevati od naših mater, da nam vzgajajo svoje otroke v jugoslovanskem duhu, ko pa na drugi strani sami podpiramo potujčevalnice ter kupujemo opeke za njihovo dograditev?
Naš materinski jezik v zasedenem ozemlju je pregnan iz cerkve in šol. Prepovedana je slovenska pesem, prepovedan pouk in pre-
povedana služba božja. V nasprotju s tem, se pa z mrzlično naglico gradijo domovi balile, v katerih naj bi se naši otroci navzeli fašističnega duha in v katerih naj bi se že v zgodnji mladosti naučili sovražiti slovensko govorico in naš jugoslovanski narod. Črne srajce, ki se čuvajo v teh domovih in ki s.e razdeljujejo našim otrokom ob vseh svečani^ prilikah, so viden dokaz, da hočejo naši nasprotniki že v nedolžno otrokovo dušo vcer piti strup janičarstva, strup našega prekletstva. In ta strup dobavlja tudi naš narod, dobavlja ga na način, kakor ga nam nazorno opisuje »II Piccolo di Trieste« z dne 28. oktobra 1934.
Ni še tega dovolj! Tudi domove dopola-voristov imamo na svoji vesti! So to domovi, v katerih najde italijanski narod po svojem končanem delu vso tisto duševno hrano, katero mu današnja fašistična Italija proža za to, da si ustvarja sebi vnete privržence in pobornike fašističnih idej kakor v 'zemlji sami tako tudi v inozemstvu. V te domove prihaja tudi naš kmet iri naš delavec, na katerega polaga današnji fašizem v svojem raznarodovalnem delu posebno pozornost. Tudi ta je deležen vseh onih patriotičnih gesel, ki padajo vedno v najhujsih oblikah na našo državo, na naš narod' in ki na‘ta način umetno netijo sovraštvo brata proti bratu.
Da je temu tako, smo priobčili odlomke Piccola, ki govore dovolj jasno o delovanju in nacionalnem udejstvovanju zavarovalnih družb Assicurazioni Generali ter Riuniorie Adriatica di Sicurta in ki nam nazorno v pisani besedi in slikah dokazujejo visoki patriotizem in zasluge teh zavarovalnic na polju dela za asimilacijo našega naroda v zasedenem ozemlju.
Čuvajte Jugoslavijo!
Ta vzklik, ki je bil smrtni vzdih našega krepostnega, prerano preminulega kralja, je velepomemben ne samo za one, ki so merodajni in dolžnostni pijonirji jugoslovanske države, marveč za vsakega posameznega zavednega Slovana to in onstran meje... Ta poslednja želja neumrljivega, na veke med nami živečega, hrabrega vladarja, mora biti slehernemu po-edincu opomin in svarilo, nam mora biti prepričanje, da je kralj Zedinitelj v zadnjih trenutkih svojega življenja videl s svojim dalekosežnim, nesmrtnim umom to, česar se njega državljani niti ne zavedajo, ali omalovažujejo; videl in spoznal, da preti poguba državi, ki jo je pomagal zediniti On sam s vojnim stradanjem in trpljenjem, On sam z neprekosljivo požrtvovalnostjo in vsemi vladarskimi skrbmi; videl, da je Njegova mlada država — prepojena in namakana z vsemi življepekiroi vrlinami — ogrožena od njenih najbližjih sosedov, ki z odprtim žrelom čakajo le prilike, da bi jo pogoltnili, da bi jo ugrabili v svoje smrtnonosne kremplje.
Da ne pride do te bridke nevarnosti, mora vsakdo od uradnega do neuradnega činitelja, delovati, da prepreči vse, kar utegne škoditi ugledu Jugoslavije, kar utegne pripomoči, da bi čila jugoslovanska država bila bolj ožugana od njenih pohlepnih sesalcev.
Čuvajte Jugoslavijo! Velepomembne besede za vsakogar, toliko za one, ki imajo y rokah krmilo in vesla, kolikor za vsakega posameznika, ki v narodni zavesiti vidi potrebe in koristi, škodo in nevarnost, ki pretijo jugoslovanski državi. Saj šele potem, ko bomo pazili nanjo ne le z zapisanimi in objavljenimi željami jn voščili, ampak z nesebičnim dejanjem, si bomo lahko v svesti, da jo očuvamo razrušitve in skrhanja, očuvamo, da se fce zmanjša, obenem pa pripomoremo, da vsiaj naši potomci doživijo pravico vseh pravičnosti, ko bode jugoslovanska,
zamogla, sicer morda šele v nedogledni, vendar milejši bodočnosti pridobiti v svoj krog še vse one duše, ki danes ječijo pod jarmom tujih držav.
Prihajam k pojasnilu: Preko Jugoslavije je raztreseno vse polno tujih državljanov, ki s svojim zaslužkom, bodisi s službami, bodisi z dohodki svojih podjetij odjedajo kruh domačinom. In brez izjeme skoro vsi ti tujci delujejo za svojo lastno domovino, financijelno in moralno, bodisi da pošiljajo čez meje denarne prispevke za potujčevanje in podjarmljenje slovanskega življa, bodisi, da svoje otroke vpisujejo v društva lastne države, ki obstojajo od prvega do zadnjega samo v na-sprotstvo in škodo Jugoslavije, bodisi da jih vzgajajo v duhu, ki jih pripravlja za bodoči terorizem napram slovanskemu plemenu.
Po Jugoslaviji živi vse polno ljudi, ki so po dokončani vojni in zedinjenju jugoslovanske države, prekoračili njene meje le zategadelj, ker so v lastni dalekovid-nosti slutili, da bi mogli v svoji državi, n. pr. v Gorici in Trstu, biti službeno potisnjeni v ozadje pred novo naseljenimi Sicilijanci in Kalabreži. Gori omenjeni niso nikoli čutili v sebi narodne zavesti do lastnega rodu in so se — dasi jih je mati ob zibelki milovala s slovenskimi besedami — vselej ogibali naših Narodnih domov ter potujčevali vso svojo družino. In ko so se preselili v Jugoslavijo, so ostali še nadalje narodni mlačneži in indeferen-tisti, ne imajoč niti toliko spoštovanja do nove države — ki jim je, priliznjencem, poverila najugodnejša službena mesta — da bi se v svoji rodbini razgovarjali v materinščini in v jeziku države. Nasprotno, njihov pomenek se vrši izključno v italijanščini. Ti ljudje, kateri se niso nikoli pobrigali, da bi zaprosili za jugoslovansko državljanstvo, niso baš neškodljivi Jugoslaviji. Kajti — često hrepeneč po bivanju v Primorju — so v stiku z ljudmi, ki so jim po duši enakovredni, pa jim v besedah in pismih trosijo lažnive in neugodne vesti o Jugoslaviji.
Iz Jugoslaviji sosednih držav, se je preselilo vanjo tudi nebroj iskrenih rodoljubov, ki so se umaknili terorju Italijanov in Italijanašev, kateri so jih šikanirali le zategadelj, ker so jih poznali za
narodno zavedne Slovence in Hrvate. — Pravično je od Jugoslavije, da je le-te sprejela z gostoljubjem, zaupajoč jim primerne službe in podpirajoč jih v njihovih podjetjih.
Toda med temi vzornimi in brezdvom-no kristalno čistimi, tako zvanimi Primorci, so marsikateri, odnosno mnogi in premnogi, ki iz nevednosti ali naivnosti grešijo in povzročajo Jugoslaviji neizbežno škodo. Evo po kakem načinu: Živi nekaj poitalijančenih elementov obojega spola v Ljubljani, Celju, Mariboru, Zagrebu in v Beogradu, vživajoč državni, občinski ali privaten zaslužek. Le-ti so prekoračili mejo povečini s posredovanjem zgoraj omenjenih rodoljubov, ker jih s temi veže krvno sorodstvo ali nekdanje tesno prijateljstvo. In zgornji rodoljubi gotovo vedo, znabiti pa tudi ne, da so se ti elementi po njihovem odhodu odtujili lastnemu rodu, da so v jezi in sovraštvu do podjarmljenih Slovenov hujši nego pristni Italijani. To so podle prodane duše, ki jih je tovarišija tako napojila z opevanjem latinske kulture, da gojijo v sebi le prezir in zaničevanje do slovanske govorice, popevke in molitve ter ljuto sovraštvo do onih, ki pod tujim žezlom nočejo kloniti tilnika, hujskajo fašistovski odbor proti onim znancem, ki ne razobešijo zastave ob neprestanih fašistovskih slovesnostih. To so brezznačajna bitja, ki so tujcu prodali dušo in kri ter so pripravljeni za denar ali javno priznanje prizadeti narodu, iz katerega so vznikli, najhujše zlo. Ali ne zaslužijo torej vsega ukora vsi oni, sicer vzorni slov. narodnjaki, da priporo-čujejo in posredujejo za zaslužek tujim potepuhom, vsled katerih pride kak pošteni jugoslovanski državljan ob svoje delo ali pa na slabše mesto, da napravi prostor tujemu državljanu, ki ni drugega, ko podla izdajica? Ali naj to traja še nadalje? Gorje, kajti ako se nič ne stori v preprečitev, da bi še dalje tuji državljanje-izda-jalci vživali po Jugoslaviji dobre službe in ugodne zaslužke, potem ne bomo očuvali jugoslovansko državo pred bodočo pogubo. Zato se moramo strniti vsi, kar nas je
dobrohotnih in pošteno mislečih, pa si prizadevati, da odpravimo vsako narodno pego in ikro, vse te zajedajoče klope in grešnike, vse te državne škodljivce, ki našo ljubo domovino, naših davnih dedov imovino, gledajo le z brezobzirnimi očitki ali pa neopazno in polagoma delujejo, držeč se latinskega reka: Gutta cavat la-pidem, v gotovosti, da prej ali slej izpodkopljejo Jugoslaviji njeno neomajnost, njeno žilavost, njeno trdnost.
Ko je naš Veliki kralj Zedinitelj umiral, je vzdihnil željo, da očuvamo jugoslovansko državo, izrekel je bil željo, kakor jo je bil pred več nego tisoč tristo leti legendarni kralj Samo izustil svojim dedičem. Niso se prepirljivi sinovi mnogo brigali za očetovo oporoko, zato pa je ogromna slovanska zemlja, ki je segala od Balta do Jadrana, od Belega do Črnega morja, postala torišče tujih pajacov, ki so si je poljubno razdelili med seboj. A mi
ne smemo po njihovi poti. Vsi se moramo1 strniti v oporo, a v prvi vrsti naj store ta oni činitelji, ki so v to pozvani in katerim je to državna dolžnost! V prvi vrsti naj jugoslovanski konzulati ne potrjujejo potnih listov vsakomur, marveč naj motrijo skozi dvojne naočnike, kadarkoli jim predloži potni list človek slovanskega poko-ljenja, ki jim je nepoznan. Saj konzulati imajo v raznih okrožjih svoje zaupnike, ki jim lahko točno in vestno povedo v kakšno plast spada dotičnik. Kadarkoli pa se navzlic strogi pažnji od strani konzulata vendarle posreči kakemu narodnemu pi" škavcu in ovaduhu sfrleti čez mejo, tedaj bodi jugoslovanska policija pozorna^ na vsak njegov korak, na njegovo druščino, na njegovo postopanje in zasebno delova-nje, in ako zapazi, da ni v Jugoslaviji na nikako korist, naj ga zapodi preko meje!
Margrč.
NAŠ POKRET
VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM!
Dne 2. decembra t. 1. se bo vršil v Ljubljani Banovinski svet Omladine Narodne Odbrane. Ker je vprašanje omladine sedaj najbolj pereče, pozivamo vse krajevne organizacije NO, da pošljejo, če jim je to le mogoče, svoje delegate. Krajevni odbori NO naj javijo svoje delegate v najkrajšem času Banovinskemu starešinstvu Omiadine Narodne Odbrane, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
Banovinsko starešinstvo ONO.
»Narodna Reč« glasilo Narodne Odbrane v Subotici prinaša dne 11. novembra 1934 sledeče zanimivo obvestlo:
AKCIJA NARODNE ODBRANE »SVOJ SVO-ME« — AKCIJA SVIH JUGOSLOVENA.
Gospodarska akcija »Svoji k svojim«, ki jo je započela Narodna Odbrana, dobiva
vedno večji polet in zbira okrog sebe vse zavedne Jugoslovane. Ne dolgo od tega je glasni odbor Jadranske straže sklenil, da se pr1' druži tej akciji in ta njegov akt nam vliva prepričanje, da bo Narodna Odbrana uspela v svoji borbi za gospodarsko neodvisnost, v smislu dogovora z izvršilnim odborom Ja' dranske straže bo stopil v svrho skupnega delovanja v vse odbore Gospodarske akcije Narodne Odbrane po en član uprave Jadranske straže.
Ne kupujte v tujini,
Akcija Narodne Odbrane »Svoji k svojim"]
^—M—ffllfF"1 —■——B—B—aa ■	I	■	|	■
VSAK
ZAVEDEN
SLOVENEC in DRŽAVLJAN
zavaruje le pri naSi domači
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI
V LJUBLJANI ~
Zavaruje: Požar / Vlom / Steklo / Zvonove / Jamstvo / Nezgode / Življenje / Karitas
Centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 19; lastna palača; telefon 2521, 2522. Podružnica v Celju, palača Ljudske posojilnice. Glavno zastopstvo v Mariboru, Loška ulica 10, v Novem mestu, Ljudska posojilnica ///////
Krajevni zastopniki
v vseh občinah!
Nacijonalisti
obiskujte
'V'
kavarno
ZVEZDA"
Podpirajte
brata
Ž IVI Ll“!
C
MOTVOZ GROSUPLJE
je popolnoma domač izdelek.
Priporočamo
zato vsem čitateljem
Pohoda samo
J
.MOTVOZ GROSUPLJE"!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d. GROSUPLJE pri Ljubljani
fflubevtus milo in Pcriou
pralni prašek
MILO
sta
pristna domača izdelka
tvornice, ki dela z
domačim kapitalom in domačimi
delavci in nameščenci. Kvaliteta teh dveh izdelkov je boljša> ker je njuni izdelavi posvečena največja pažnja.
Kupujte samo res domače izdelke!
4te*«
Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja »a Narodno obrambno tiskovno
zadrugo, r. z. s o. z., Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.