G R A D B E N I V E S TN IK GLASILO ZVEZE JDRUŠTEV G R A D B E N I H IN Ž E N IR J E V IN TEHNIKOV SLOVENIJE 5- 6-7 1 9 9 S primorje d.d., ajdovlčina Glavni in odgovorni urednik: Franc ČAČOVIČ Lektor: Alenka RAIČ-BLAŽIČ Tehnični urednik: Danijel TUDJINA Uredniški odbor: Sergej BUBNOV mag. Gojmir ČERNE prof. dr. M ihaTOMAŽEVIČ dr. Ivan JECELJ Andrej KOMEL Stane PAVLIN dr. Franci STEINMAN Tisk: Tiskarna TONE TOMŠIČ d.d. v Ljubljani Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Karlovška c. 3, telefon/faks: 061/221-587, ob finančni pomoči Ministrstva za znanost in tehnologijo, Gradbenega inštituta ZRMK, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani ter Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru. Tiska Tiskarna Tone Tomšič d.d., Ljubljana. Letno izide 12 številk. Individualni naročniki plačajo letno naročnino v višini 2.600 SIT, študentje in upokojenci 1.300 SIT. Gospodarske organizacije in podjetja plačajo letno naročnino za 1 izvod revije 32.000 SIT. Naročnina za naročnike v tujini znaša 100 US$. Po mnenju Ministrstva RS za kulturo je v ceno vključen 5 % prometni davek. Žiro račun se nahaja pri Agenciji RS za plačilni promet, Enota Ljubljana, številka: 50101-678-47602. #■ Q ffl 531 C M I g la s ilo zveze d ruštev g r a d b e n ih I C H l / D b l l l INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE UDK-UDC 05:625;ISSN 001 7-2774 I f C C T N I I # LJUBLJANA, MAJ, JUNIJ, JULIJ, 1998 I b J I ■ 1 I 1% LETN IK X X X X V II STR.: 117- 184 Stran 11 8 M aruška ŠUBIC KOVAČ PRIDOBIVANJE ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO IN NJIHOVO VREDNOTENJE V SLOVENIJI BUILDING LAND ACQUIREMENT AND VALUA TIO N IN SLOVENIA Stran 128 A lbin RAKAR INSTRUMENTI ZEMLJIŠKE POLITIKE V POGOJIH TRŽNEGA GOSPODARSTVA IN ENAKOPRAVNOSTI LASTNIN THE L AND PO LICY IN S T R U M E N T S IN C O N D IT IO N S OF M A R K E T E C O N O M Y AND IN P L U R A LIS M OF PRO PERTIES Stran 137 Dušan ZUPANČIČ, Edo RODOŠEK EKONOMIČNOST GRADITVE IN UPORABE STANOVANJSKEGA FONDA E C O N O M IE S OF C O N S T R U C T IO N AND USE OF R E S ID E N TIA L B U ILD ING S SEBI Nf i - CONTENTS Stran 144 M arjan STANEK Stran 170 M iha TOMAŽEVIČ MODELIRANJE ARMATURE TER NJENE POVEZAVE Z BETONOM MODELLING OF REINFORCEMENT EM BEDDED CO N C R E TE Stran 152 Goran TURK, G regor GRUDEN VPLIV TEMPERATURE OKOLJA IN SONČNEGA SEVANJA NA TEMPERATURNI RAZPORED V CEVI THE IN F LU E N C E OF S O R R O U N D IN G TE M P E RATUR E AND IN S O L A T IO N ON TE M P E RATUR E D IS T R IB U T IO N IN THE TUBE ' Stran 159 M atjaž MIKOŠ, Iz tok KAVČIČ MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU - NJIHOV POMEN SM ALL W A TE R C O U R S E S IN URBAN E N V IR O N M E N T - THEIR PLACE Odpadna voda , k i teče na čistilno napravo POTRES NA BOVŠKEM: RDEČIM PIKAM OB ROB THE E A R TH Q U AKE OF BOVEC: A P R O P O S OF RED MARKS r r m e iv o mß re Stran 1 83 Janez REFLAK FRANO BORIS DAMJANIĆ M.ŠUBIC KOVAČ: Pridobivanje zemljišč za gradnjo in njihovo vrednotenje v Sloveniji PRIDOBIVANJE ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO IN NJIHOVO VREDNOTENJE V SLOVENIJI BUILDING LAND ACQUIREMENT AND VALU­ ATION IN SLOVENIA UDK 332.21 + 332.6 MARUŠKA ŠUBIC KOVAČ P O V Z E T E V č la n k u so p r ik a z a n a u s ta v n a d o lo č i la , p o m e m b n a za r a z u m e v a n je s p e c i f i č n ih r a z m e r n a p o d r o č ju z e m l j iš k e po l i t ike in u re ja n ja z e m l j iš č v S loven ij i v p re te k lo s t i . Izde lana je ana l iza p o s le d ic ta ke g a s ta n ja . P rikazane so tu d i razm ere , ki j ih o m o g o č a u s ta v a iz le ta 1991 t e r k r i t i č n a a n a l iz a s ta n ja n a p o d r o č ju z e m l j iš k e p o l i t i k e in u re ja n ja z e m l j iš č z a g r a d n jo v S lo v e n i j i , š e p o s e b e j g le d e n a n o v Z a ko n o s ta v b n ih z e m l j i š č ih iz le ta 1 9 9 7 . N a p o d la g i te a n a l iz e s o iz d e la n i n e k a te r i p r e d lo g i , k i b i j ih v p r ih o d n o s t i m o ra l u p o š te v a t i z a k o n o d a ja le c n a o b r a v n a v a n e m p o d r o č ju . S U M M A R Y In th e a r t i c le th e c o n s t i t u t i o n a l p r o v is io n s r e fe r r in g to s p e c i f i c c i r c u m s ta n c e s in th e f ie ld o f land p o l ic y and d e v e lo p m e n t o f u rb a n land in th e p a s t a re sh o w n . A na lys is o f th e s e e f f e c t s is m a d e . T h e c i r c u m s ta n c e s d u e to new C o n s t i t u t io n f r o m th e y e a r og 1991 a n d c r i t i c a l a n a ly s is o f th e s ta te in th e f ie ld o f la n d p o l ic y a n d la n d d e v e lo p ­ m e n t fo r b u i ld in g p u rp o s e s in S lo v e n ia a re d e m o n s t ra te d , e s p e c ia l l y in v ie w o f th e n e w L a w on B u i ld in g L a n d f ro m th e y e a r 1 9 9 7 . On th e b a s is o f th is a n a ly s is th e r e c o m ­ m e n d a t io n s to be ta k e n in to a c c o u n t by th e le g is la to r in th e a b o v e - m e n t io n e d f ie ld , a re m a d e . Avtor; Maruška ŠUBIC KOVAČ, viš.pred., dr., dipl.inž.gradb., Univerza v Ljubljani. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Institut za komunalno gospodarstvo 1.0. UVOD Nova ustava Republike Slovenije iz leta 1991 predstavlja bistveni prelom z dosedanjo ustavno tra­ dicijo. Opredelila je povsem nove razmere in razmerja tudi na področju zemljiške politike in urejanja zemljišč za gradnjo. Ker ustavi ni sledila tudi ustrezna zakonodaja, zato v tem prehodnem obdobju mnogokrat deluje še iner­ cija miselnosti iz preteklosti. Ta seveda ni združljiva z novimi ustav­ nimi določbami. V članku se bomo omejili predvsem na dve tematiki s področja zemljiš­ ke politike in urejanja zemljišč za gradnjo: na pridobivanje zemljišč za gradnjo in na vrednotenje teh zemljišč. Potrebe po površinah za gradnjo so se v Sloveniji v zadnjem času izrazito povečale. Vzrokov za to je seveda več. Na področju stano­ vanjske gradnje, ki je največji porabnik površin za gradnjo, se je z letom 1987 spremenil sistem finan­ ciranja stanovanjske gradnje. Spre­ menjen način financiranja stano­ vanjske gradnje je povzročil zmanj­ šanje obsega na novo zgrajenih M.ŠUBIC KOVAČ: Pridobivanje zemljišč za gradnjo in njihovo vrednotenje v Sloveniji stanovanj. Skupno število na novo zgrajenih stanovanj je bilo med leti 1980 do 1987 vselej višje od 10.000 stanovanj letno, v letu 1981 celo 14.674 [1], Obseg stanovanjske gradnje se je v letu 1991 zmanjšal na 5918 stanovanj letno. Tudi v naslednjih letih je bil obseg na novo zgrajenih stanovanj skoraj polovico nižji kot v preteklosti. Letno je bilo na novo zgrajenih od 5522 (leta 1994) do 7925 (v letu 1993) stanovanj. Tudi zato se povpra­ ševanje po stanovanjih tudi ob nespremenjenih letnih potrebah iz leta v leto povečuje [2]. Veliko povpraševanje po stano­ vanjih je povezano tudi s pove­ čanim povpraševanjem po zemljiš­ čih, primernih za gradnjo. Sistem pridobivanja zemljišč za gradnjo se je z novo ustavo spremenil. Prav tako je postal neustrezen obstoječi sistem financiranja urejanja stavb­ nih zemljišč. Ta tudi sicer ni omo­ gočal zagotovitve zadostnih površin urejenih stavbnih zemljišč po ceni, ki bi bila sprejemljiva za vse kategorije prebivalstva. Relativno visoke cene urejenih stavbnih zemljišč na območjih prostorskih ureditvenih načrtov, ki so se dajale v uporabo, niso bile zanimive za vse bodoče investitorje. To sistemsko praznino so povpra­ ševale! po stanovanjih, predvsem tisti z nižjimi dohodki, reševali z graditvijo »na črno«. V članku bomo podrobneje anali­ zirali nekatera od omenjenih odprtih vprašanj, še posebej: 1. Katera določila ustave iz leta 1974 so vplivala na oblikovanje zemljiške politike in urejanja zem­ ljišč za gradnjo v Sloveniji v preteklosti? 2. Kateri instrumenti zemljiške poli­ tike so bili na razpolago pri pridobivanju zemljišč za gradnjo? 3. Kako so se ta zemljišča vred­ notila? 4 4. Katera določila iz ustave 1991 so bistveno vplivala na področje zemljiške politike in urejanja zem­ ljišč za gradnjo v Sloveniji? 6. Kakšno je stanje na področju zemljiške politike in urejanja zem­ ljišč za gradnjo v Sloveniji v prehodnem obdobju? 7. Katere novosti je prinesel na to področje novi zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1997? 8. Katere probleme na področju zemljiške politike in urejanja zem­ ljišč za gradnjo bi morala Slovenija v prihodnosti še rešiti? 2.0 DOLOČILA USTAVE, POMEMBNA ZA RAZUMEVANJE SISTEMA ZEMLJIŠKE POLITIKE IN UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO V SLOVENIJI Kritično analizo na področju zem­ ljiške politike in urejanja zemljišč za gradnjo v Sloveniji v preteklosti in v sedanjem prehodnem obdobju lahko izdelamo le, če poznamo vsakokratne ustavne določbe, ki posegajo na to področje. Zadnja veljavna ustava v socia­ lističnem sistemu, to je Ustava SR Slovenije iz leta 1974 [3], je opredeljevala: • obstoj družbene in zasebne lastnine na zemljiščih, • superiornost družbene lastnine ter • določbo, da samo delo in rezul­ tati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. Ustava je glede tega konkretno določala: 1. Občani lahko imajo lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih za osebne in družinske potrebe (95. člen). 2. Na zemljiščih v mestih in nasel­ jih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stano­ vanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu in po postopku kot to določa zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice (98. člen). 3. Pogoje, način in čas prenehanja lastninske pravice na zemljišču, na katerem je pred izdajo občinskega odloka imel kdo lastninsko pravico, ter odškodnino za to zemljišče, ureja zakon (98. člen). 4. Nepremičnine, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je mogoče proti pravični odškodnini razlastiti ali to pravico omejiti, če to zahteva na podlagi zakona ugotovljen splošni interes (99. člen). 5. Zakon določa osnove in merila za pravično odškodnino. Z določit­ vijo teh osnov in meril ter z njihovo uporabo se ne smejo bistveno poslabšati pogoji za življenje in delo, ki jih je imel na podlagi upo­ rabe nepremičnine lastnik, čigar nepremičnina se razlašča (99. člen). Pravična odškodnina ne ob­ sega povečane vrednosti nepremič­ nine, ki je neposredno ali posredno posledica vlaganja družbenih sred­ stev. 6. Pogoje za promet z zemljišči in drugimi nepremičninami, na katerih ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon (100. člen). Ustava iz leta 1974 je najmočneje od vseh ustav po drugi svetovni vojni omejila lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih. Omejitev lastninske pravice in su­ periornost družbene lastnine v pre­ teklosti je vplivala na oblikovanje dveh, povsem ločenih trgov stavb­ nih zemljišč v Sloveniji. To sta institucionaliziran trg in neinsti- tucionaliziran trg stavbnih zemljišč. Institucionaliziran trg stavbnih zemljišč je predstavljal kontroliran trg stavbnih zemljišč, ki je bil z do­ ločenimi normativnimi akti v dolo- M.ŠUBIC KOVAČ: Pridobivanje zemljišč za gradnjo in njihovo vrednotenje v Sloveniji čenem smislu in obsegu usmerjen. Na njem je potekal promet s stavbnimi zemljišči med subjekti družbenega sektorja in med sub­ jekti družbenega in državljansko- pravnega sektorja. Cene teh zemljišč so bile določene s pos­ ameznimi normativnimi akti in praviloma znane. Pri določanju vrednosti oziroma kar cen stavbnih zemljišč na tem trgu so obstajale (obstajajo) administrativne metode vrednotenja. Tak promet je potekal na območju mest in naselij mest­ nega značaja ter drugih območjih, primernih za kompleksno graditev. Neinstitucionaliziran trg stavbnih zemljišč je predstavljal nekontro­ liran trg stavbnih zemljišč, na katerem je bil promet s stavbnimi zemljišči le v določenem obsegu (relativno) omejen. Na njem je potekal promet s stavbnimi zem­ ljišči med subjekti državljansko- pravnega sektorja (zasebniki). Cene stavbnih zemljišč na tem trgu so se oblikovale prosto, torej v razmerju med ponudbo in povpraševanjem, in se o njih ni vodilo uradne evidence. Tak promet je potekal na območjih zunaj mest in naselij mestnega značaja, na periferiji. Vpliv tako oblikovanih trgov stavbnih zemljišč lahko občutimo še danes, saj se promet s stavbnimi zemljišči na institucio­ naliziranem trgu stavbnih zemljišč do danes še ni normaliziral. Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 (Ul RS št.33/1991), ki pomeni bistven prelom z dosedanjo ustavno tradicijo in omogoča nove razmere in razmerja na nepremič­ ninskem trgu, pa je opredelila: • obstoj javne in zasebne lastnine na zemljiščih, tudi zasebne lastnine na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stano­ vanjsko in drugačno graditev, • enakopravnost zasebne in javne lastnine na zemljiščih, podlaga za ustvarjanje in prisvajanje dohodka ni zgolj delo, ampak tudi kapital. Področje lastnine ustava opredel­ juje v treh členih. To so: 1. Zagotovljena je pravica do za­ sebne lastnine in dedovanja (33. člen). 2. Zakon določa način pridobi­ vanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija (67. člen). 3. Lastninska pravica na nepremič­ nini se v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon ( 69. člen) Zakonodaja s področja stavbnih zemljišč (Zakon o stavbnih zem­ ljiščih (Ul RS št.44/1998) in Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ul RS št.44/1998) tem ustavnim določbam ni ustrezno sledila. Ustrezne zakonodaje s področja vrednotenja nepremičnin, še posebej stavbnih zemljišč, pa še nimamo. Zakon o lastninski in drugih stvarnih pravicah je v parlamentarni razpravi. 3.0 INSTRUMENTI ZEMLJIŠKE POLITIKE Temeljno vprašanje, pomembno tudi za področje zemljiške politike in urejanja zemljišč za gradnjo, ki v Sloveniji trenutno še ni rešeno, predstavlja razmerje med trgom in planom. Prejšnji sistem družbenega planiranja, ki je veljal v Sloveniji v preteklosti, ni združljiv z ustavno zagotovljeno enakopravnostjo javne in zasebne lastnine. Superiornost družbene lastnine na stavbnih zemljiščih je namreč omogočala tudi radikalnost posegov v zasebno lastnino in s tem superiornost splošnega interesa nad interesom posameznega lastnika zemljišča. V takih razmerah je zakonodaja s področja zemljiške politike in ure­ janja zemljišč za gradnjo opredel­ jevala več instrumentov družbene prisile pri zagotavljanju splošnega interesa na stavbnih zemljiščih. To so bili: • nacionalizacija kot enkratni poseg, ki je zajela tki. »ožje gradbene okoliše« na območju mest (Zakon o nacionalizaciji na­ jemnih zgradb in gradbenih zem­ ljišč, Ul FLRJ št.52/1958), • razlastitev (Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti, Ul SR Slovenije, št.5/ 1980), • hkratna (enkratna) razlastitev celotnega zemljiškega kompleksa (Zakon o stavbnih zemljiščih, Ul SR Slovenije št.18/1984), • predkupna pravica občine do nezazidanih stavbnih zemljišč (Zakon o stavbnih zemljiščih, Ul SR Slovenije št.18/1984). Našteti instrumenti, razen prvega, se v naslovu samem bistveno ne razlikujejo od tistih, ki jih uporab­ ljajo zahodnoevropske države. Vsebinsko gledano pa odražajo superiornost družbene lastnine na stavbnih zemljiščih že pri opre­ delitvi možnosti za uporabo posameznega instrumenta družbe­ ne prisile pri pridobivanju zemljišč za gradnjo. V nadaljevanju navaja­ mo nekatere pomembnejše značil­ nosti teh instrumentov: 1. Pri razlastitvi je bil krog razlas­ titvenih upravičencev izredno širok. Poleg občine (družbeno politične skupnosti) je lahko predlagalo raz­ lastitev tudi podjetje (organizacija združenega dela) in celo stranka (družbenopolitična organizacija) (6. člen). Podlaga za razlastitev je bil ugotovljen splošni interes. Ta se je lahko ugotovil na podlagi pros­ torskega izvedbenega akta (zazi­ dalnega načrta, ureditvenega načrta, lokacijskega načrta, pros­ torskih ureditvenih pogojev) (16. člen) ali ga je v skladu s pros­ torskimi vidiki družbenega plana oziroma prostorskega izvedbenega akta ugotovila skupščina občine na seji z odločbo (17. člen). M.ŠUBIC KOVAČ: Pridobivanje zemljišč za gradnjo in njihovo vrednotenje v Sloveniji 2. Postopki razlastitve so bili predvsem zaradi ustavnih sporov dolgotrajni. Zato je po Zakonu o stavbnih zemljiščih lahko občina pridobivala zemljišča v družbeno lastnino tudi na podlagi hkratne (enkratne) kompleksne razlastitve celotnega zemljiškega kompleksa. Na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stano­ vanjsko in drugačno kompleksno graditev, je prenehala lastninska pravica na podlagi odloka občinske skupščine. Lastninska pravica na zemljišču je prenehala in zemljišče je postalo družbena lastnina z dnem, ko je začel veljati omenjeni odlok (10. člen). Dejansko je šlo za postopek, ki je bil podoben postop­ ku nacionalizacije. 3. Občina je imela »splošno« pred­ kupno pravico pri prodaji nezazi­ danih stavbnih zemljišč (25. člen). To pomeni, da je moral vsak, ki je nameraval prodati nezazidano stavbno zemljišče, prodajno ponud­ bo v dveh izvodih poslati skladu stavbnih zemljišč. Občina je prek sklada stavbnih zemljišč uveljavljala predkupno pravico tako, da je s pisno izjavo o sprejetju ponudbe v šestdesetih dneh o tem obvestila prodajalca. V nasprotnem primeru je lahko prodajalec prodal zem­ ljišče drugemu, vendar le ob istih ali za prodajalca ugodnejših pogojih (25. člen). Občina je torej po lastni presoji uveljavljala predkupno pravico na nezazidanih stavbnih zemljiščih. Koliko zemljišč je bilo na območju nekdanjih petih ljubljanskih občin pridobljenih v družbeno lastnino v obdobju 1987 - 1990 skupaj in koliko na podlagi izvajanja pred­ kupne pravice, prikazujemo v preglednici 1. Analiza pridobivanja zemljišč v družbeno lastnino na območju nekdanjih petih ljubljanskih občin v letih 1987-1990 je pokazala, da je občina od vseh ponujenih neza­ zidanih stavbnih zemljišč sprejela v povprečju le 28,0 % ponujenih ne­ zazidanih stavbnih zemljišč. Skupaj je znašal delež ponujenih neza­ zidanih stavbnih zemljišč v ce­ lotnem obsegu pridobljenih zem­ ljišč v družbeno lastnino v pov­ prečju 26,3 %, delež sprejetih neza­ zidanih stavbnih zemljišč pa v povprečju 7,4 %. V začetku devetdesetih let je Ustavno sodišče razveljavilo (Ul RS št.24/1992) vse člene zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984, ki se nanašajo na pridobivanje Leto Površine ponujenih nezazidanih stavbnih zemljišč (m2) Površine pridobljenih zemljišč v družbeno lastnino(m2) Deleži (% ) sprejete skupaj 49.312 527.925 52.794 1. 557.7611 44.565 334.440 51.229 251.996 197.900 2 . 689.495 6 ( 2 4 ) 19,5 13,5 58,6 . - A ... m ■ tj/®* ,3 ______________ Preglednica 1: Primerjava vseh površin zemljišč, pridobljenih v družbeno lastnino in površin zemljišč, pridobljenih v družbeno lastnino na podlagi predkupne pravice občine do nezazidanega stavbnega zemljišča v posameznih letih v obdobju 1987-1990 na območju ljubljanskih občin Vir: M. Šubic Kovač, Izvajanje predkupne pravice občine do nezazidanih stavbnih zemljišč: analiza stanja v Ljubljani in perspektiva, IB št. 1-2/1993 M.ŠUBIC KOVAČ: Pridobivanje zemljišč za gradnjo in njihovo vrednotenje v Sloveniji zemljišč v družbeno lastnino po tem zakonu, natančneje hkratno (enkratno) razlastitev zemljišč v mestih in naseljih mestnega zna­ čaja ter drugih območjih, namen­ jenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, in izvajanje predkupne pravice občine na neza­ zidanih stavbnih zemljiščih. Ustav­ no sodišče je menilo, da je treba doslej nezavarovanemu institutu zasebne lastnine na zemljiščih nu­ diti pravno varstvo. Zakonodajalec je dejansko samo razveljavil obstoječe člene zakonov, ni pa ponudil ničesar novega. Dejansko je ustvaril določeno pravno praznino na tem področju, ki je trajala vse do leta 1997, ko je izšel novi Zakon o stavbnih zemljiščih (Ul RS št.44/1997). Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1997 je razveljavil zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti iz leta 1980. Na novo je opredelil: • predkupno pravico občine ali države na nezazidanem stavbnem zemljišču in • razlastitev. 1. Občina ali država imata pred­ kupno pravico samo na neza­ zidanem stavbnem zemljišču, na katerem je s prostorskim izved­ benim načrtom predvidena gradnja objektov javne infrastrukture, objek­ tov za potrebe zdravstva, social­ nega varstva, šolstva, znanosti, kulture, športa in javne uprave, socialnih in neprofitnih stanovanj, država pa tudi na nezazidanem stavbnem zemljišču, na katerem je s prostorskim izvedbenim načrtom predvidena gradnja objektov za potrebe obrambe (14. člen). To pomeni, da ne obstaja več »splošna« predkupna pravica kot v zakonu o stavbnih zemljiščih iz leta 1984. Nova sistemska ureditev predkupne pravice zahteva tudi nove zadol­ žitve občine oziroma države. Pred­ kupni upravičenec (občina ali drža­ va) predlaga zaznambo predkupne pravice v zemljiški knjigi (15. člen). V primeru prodaje nezazidanega stavbnega zemljišča morata pogod­ beni stranki pred sklenitvijo kupo­ prodajne pogodbe pridobiti potrdilo pristojnega občinskega organa o tem, da na zemljišču, ki je predmet pogodbe, predkupna pravica po Zakonu, o stavbnih zemljiščih ne obstaja (11. člen). 2. Razlastitev je dovoljena v korist države ali občine (20. člen). S tem zakon bistveno zožuje krog razlas­ titvenih upravičencev. Hkrati pa poudarja, da je razlastitev po tem zakonu dopustna samo, če javne koristi, določene z zakonom, ni mogoče doseči na drugačen način (19. člen). V preteklosti je postopek razlastitve v Sloveniji urejal samostojen zakon. Zakonodajalec pa je v prvih letih enakopravnosti zasebne in javne lastnine v Sloveniji nagnetel pravno ureditev razlastitvenega postopka, ki predstavlja izredno občutljiv postopek, v nekaj členov zakona o stavbnih zemljiščih. Preostala nere­ šena vprašanja pa prepušča sodni praksi. Obseg razlastitvenih namenov se je, kot smo omenili, po tem zakonu zelo zožil. Razlastitev je dopustna le zaradi gradnje za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, znanosti, kulture, športa in javne uprave ter socialnih in neprofitnih stanovanj, kadar tako gradnjo določa prostorski izvedbeni načrt in če pristojni občinski organ ali vlada posebej ugotovi, da je gradnja predvidenega v javno korist (23. člen). Javna korist je izkazana, če je razlastitev nepremičnine potrebna zaradi gradnje objektov javne infrastrukture ali objektov za potrebe obrambe, kadar tako gradnjo določa prostorski izvedbeni načrt (22. člen). Ugotavljanje javne koristi je vezano v naštetih primerih na prostorski izvedbeni načrt ali na prostorski izvedbeni načrt in ugotovitev pris­ tojnega občinskega organa ali vlade, da je gradnja predvidenega v javno korist. Pri tem ni eksplicitno navedeno tehtanje realnosti te javne potrebe in razmerja med posegom v zasebno lastnino ter koristi, ki iz tega izhaja. Poseben problem predstavlja odškodnina za razlaš­ čena zemljišča. O tem več v naslednjem poglavju. V tem vmesnem obdobju od leta 1991 do 1997 se je poleg prometa s stavbnimi zemljišči, ki sicer po­ teka, pojavila še specifična oblika prometa s stavbnimi zemljišči. Gre za postopke denacionalizacije in privatizacije stanovanj, podjetij, stavbnih zemljišč in drugih nepre­ mičnin v družbeni lasti. Pri denacionalizaciji so se vračala v naravi samo določena nezazidana stavbna zemljišča. Natančneje, podržavljena nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila izročena občini ali komu drugemu v skladu z zakonom zaradi uresničitve pros­ torskega izvedbenega načrta, se niso vračala, če so bila ob uvelja­ vitvi tega zakona že oddana za gradnjo. Prav tako se niso vračala zazidana stavbna zemljišča (obsto­ ječe gradbene parcele), razen če je na njih zgrajeni objekt v lasti upravičenca (32. člen Zakona o denacionalizaciji, Ul RS št.27/1991). Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (Ul RS št.44/1997) ureja lastninjenje zemljišč in stavb v družbeni lasti, ki niso predmet lastninjenja po drugih zakonih (na primer Zakona o denacionalizaciji). Po tem zakonu so postale nepremičnine, s tem pa tudi stavbna zemljišča, lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe. Vpis lastninske pravice se v zemljiški knjigi opravi na predlog (2. člen). To pomeni, da so stavbna zemljišča v družbeni lasti postala neodplačno zasebna lastnina. Pri tem pa moramo opozoriti še na M.ŠUBIC KOVAČ: Pridobivanje zemljišč za gradnjo in njihovo vrednotenje v Sloveniji eno posebnost. Ne moremo trditi, da nobeden od novo nastalih lastnikov v preteklosti ni ničesar prispeval k pridobitvi pravice upo­ rabe na tem zemljišču. V preteklosti so v Sloveniji na področje prido­ bivanja pravice uporabe posegali različni zakoni, ki so na različne načine urejali to tematiko. Tako imenovana »cena za oddano stavbno zemljišče« se je spremin­ jala. Tako kot se je spreminjala cena za oddajo stavbnega zem­ ljišča v uporabo, toliko različnih vrst uporabnikov stavbnih zemljišč v družbeni lasti imamo. Zakon teh razlik ni upošteval in je enostavno izenačil vse uporabnike stavbnih zemljišč in jih spremenil v lastnike. 4.0 VREDNOTENJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Lastnik zemljišča je v preteklosti tako pri predkupni pravici občine do nezazidanih stavbnih zemljišč kot tudi pri razlastitvi in obravnavani kompleksni razlastitvi dobil denarno nadomestilo za stavbno zemljišče. V prvem primeru je bila osnova cena prodajalca, navedena v ponudbi, v naslednjih dveh primerih je dobil pravično odškodnino po določilih zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti iz leta 1980. 4.1 Cene nezazidanih stavbnih zem ljišč, navedene v ponudbi občini pri izvajan ju predkupne pravice Prodajalec nezazidanega stavbne­ ga zemljišča je moral v ponudbi občini navesti med pogoji prodaje tudi ceno nezazidanega stavbnega zemljišča. Zakon ni predpisoval, da bi se morale te cene nezazidanih stavbnih zemljišč zbirati. Evidenca stavbnih zemljišč, ki jo navaja zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984, bi morala zajeti le fizične značilnosti zemljišč. Taka evidenca ni zadovoljevala potreb njenih upo­ rabnikov, zato v večini primerov niso bila niti vzpostavljena. Podatki o cenah nezazidanih stavb­ nih zemljišč pri izvajanju predkupne pravice občine so bili v preteklosti edini uradni podatki o cenah nezazidanih stavbnih zemljišč v prostem prometu.Na Institutu za komunalno gospodarstvo smo po­ datke o cenah nezazidanih stavbnih zemljišč zbrali za območje petih ljubljanskih občin v letih 1987 - 1990. Kolikšne so bile te cene, prikazujemo podrobneje v pregled­ nici 2. Izvajanje predkupne pravice je zajelo predvsem nezazidana stavbna zemljišča na obrobju mesta Ljubljana, na že omenjenem neinstitucionaliziranem trgu stavb­ nih zemljišč, zato so cene relativno nizke. Razlike med občinami lahko pojasnimo predvsem z lego po­ sameznih zemljišč. Čim bližje mestnemu središču so bila zem­ ljišča, ponujena v prednostni nakup, tem višje so bile njihove cene, kar seveda vpliva tudi na povprečje. Variabilnost cen nezazidanih stavb­ nih zemljišč je bila relativno visoka. Koeficient variacije se je za vse občine skupaj gibal na intervalu od 1,10 do 5,50. Najnižja cena neza­ zidanega stavbnega zemljišča v povprečju je bila 5 DEM/m2 leta 1987 v občini Moste - Polje, naj­ višja pa 45 DEM/m2 v občini Šiška. Na institucionaliziranem trgu stavbnih zemljišč so bile razmere nekoliko drugačne. 4.2 A dm in istrativne metode vrednoten ja stavbnih zem ljišč V preteklosti so se v Sloveniji razvijale predvsem administrativne •Leto • M v (DEM/m2) • KV M KV M KV 1987 1988 1989 M KV 1990 M KV Občina -----------------------------------------------1----------------------------------- Bežigrad M oste- 12 0,93 36 0,77 0,95 23 0,70 43 0,43 1,85 Preglednica 2: Povprečne cene nezazidanih stavbnih zemljišč, navedenih v ponudbah občinam, v DEM/m2 in njihova variabilnost po posameznih občinah in v posameznem letu v obdobju 1987 - 1990 Pri tem je: M ..............povprečna ponudbena cena po posameznih občinah v markah na enoto površine in K V ...........koeficient variacije Vir: M. Šubic Kovač, Izvajanje predkupne pravice občine do nezazidanih stavbnih zemljišč: analiza stanja v Ljubljani in perspektiva, IB št. 1-2/1993 M.ŠUBIC KOVAČ: Pridobivanje zemljišč za gradnjo in njihovo vrednotenje v Sloveniji metode vrednotenja nepremičnin, še posebej stavbnih zemljišč. V nadaljevanju bomo zato najprej definirali splošne značilnosti admi­ nistrativnih metod vrednotenja ne­ premičnin in te značilnosti prikazali v posameznih primerih, še pred­ vsem pri določanju: • pravične odškodnine za stavbna zemljišča v postopkih razlastitve, - »navidezne prometne vrednosti stavbnih zemljišč«, ■ vrednosti stavbnih zemljišč v postopkih denacionalizacije in pri­ vatizacije stavbnih zemljišč in • vrednosti stavbnih zemljišč pri pridobivanju zemljišč za gradnjo avtocest. Za administrativne metode vredno­ tenja nepremičnin je značilno admi­ nistrativno določanje tako vrst fak­ torjev, ki vplivajo na vrednost nepremičnine, kot tudi adm ini­ strativno določanje velikostih vp li­ vov teh faktorjev na vrednost nepremičnine. V Sloveniji so bili ti faktorji določeni v posameznih zakonih in podzakonskih aktih. Pri administrativnem vrednotenju nepremičnin mora cenilec pridobiti le podatke o fizičnih značilnostih nepremičnine, vsi drugi (finančni) podatki so pri takem načinu vrednotenja predpisani v zakonu ali podzakonskemu aktu. Med cenilci so take metode priljubljene. Pri istih fizičnih podat­ kih o nepremičnini so tako dolo­ čene vrednosti nepremičnine enake. Skupna značilnost vseh teh metod vrednotenja je v njihovi enostavnosti. Ne zahtevajo niti poglobljenega razmišljanja o pred­ metu ocenjevanja niti dodatne informacijske podlage. Tudi zato obstaja še danes, v prehodnem obdobju, inercija administrativnih metod vrednotenja nepremičnin. 4.2.1 Pravična odškodn ina v postopkih razlastitve in obravnavane kompleksne raz lastitve Slovenski zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti iz leta 1980 je operacionaliziral nekatere kriterije pravične odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča, ki jih je določal takrat veljavni zvezni zakon (UL SFRJ št. 11/1968). Po zakonu iz leta 1980 se je pri odškodnini za razlaščeno stavbno zemljišče upoš­ tevala korist za to zemljišče, in sicer v odstotku od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za 1m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju mesta, naselja mestnega značaja oziroma drugega območja s tem, da ta odstotek ne more biti večji od 1,2 % in ne manjši od 0,6 %. Višino odstotka je določila za posamezna območja vsako leto, najpozneje do 31. marca, občinska skupščina z odlokom, upoštevajoč pri tem strukturo cene stanovanjske površine v družbeni gradnji. Povprečna gradbena cena ni zajemala stroškov urejanja stavbnega zemljišča (40. člen). Pri odmeri odškodnine se ni upoštevala korist, ki je posledica neposrednega ali posrednega vlaganja družbenih sredstev v razlaščeno nepremičnino (lokacija nepremičnine). Upoštevala so se neamortizirana lastna vlaganja razlaščenca in morebitno poslab­ šanje pogojev za življenje in delo prejšnjega lastnika razlaščene nepremičnine. V teh in takih kriterijih določanja odškodnine se je odražal socialis­ tični koncept določanja pravične odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča. Tako izračunane vred­ nosti oziroma cene stavbnih zem­ ljišč so bile praviloma nižje od cen stavbnih zemljišč v prostem pro­ metu. Na območju petih ljubljanskih občin so bile v letu 1990 cene primerljivih nezazidanih stavbnih zemljišč tudi za 607 indeksnih točk višje od izračunanih vrednosti stavbnega zemljišča po 40. členu zakona o razlastitvi. V začetku devetdesetih let je Ustavno sodišče z odločbo (UL RS št. 15/1990) potrdilo neustreznost takega načina in tudi takih podlag za določanje koristi (odškodnine) za razlaščeno stavbno zemljišče. Razveljavilo je 40. člen Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti iz leta 1980 z utemeljitvijo, da ne zagotavlja v zadostni meri izvajanje ustavnega načela o pravični odškodnini. Sekcija sodnih izvedencev in cenilcev gradbene stroke pri temeljnem sodišču v Ljubljani se je na to ustavno določbo odzvala z enostavnim zvišanjem odstotkov iz razpona 0,6-1,2% na 5-8,5%, kasneje na 3-12% in 3-13%. Tak način vrednotenja stavbnih zemljišč uporabljajo cenilci še danes. Ven­ dar enostavno zvišanje odstotkov ne predstavlja objektivnega temelja za določanje tržne vrednosti stavbnega zemljišča. 4.2.2 Navidezna prometna vrednost stavbnih zem ljišč Sčasoma se je pojavila potreba po določanju prometne vrednosti nepremičnin na institucionalizi­ ranem trgu stavbnih zemljišč. Za ta namen je bil sprejet Pravilnik o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (UL RS št.8/1987) (v nadaljevanju: PEM). Ta je opredelil prometno vrednost nepremičnine kot seštevek vrednosti stavbnega zemljišča, vrednosti komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča, gradbene vrednosti objektov in njihovih delov ter vrednost zunanje ureditve in nasadov na zemljišču (3. člen). Vrednost stavbnega zemljišča po tem pravilniku je bila sestavljena iz več elementov in je bila odvisna od njegove uporabne vrednosti, funk­ cionalne ugodnosti in cene stavb­ nega zemljišča (6. člen). Cena stavbnega zemljišča se je določala po 40. členu zakona o razlastitvi in M.ŠUBIC KOVAČ: Pridobivanje zemljišč za gradnjo in njihovo vrednotenje v Sloveniji prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti iz leta 1980. K ceni stavbnega zemljišča so se prišteli tudi stroški, ki so nastali zaradi minulih vlaganj v zemljišče in so lahko znašali do 2% od povprečne gradbene cene (7. člen). Uporabna vrednost stavbnega zem­ ljišča se je po tem pravilniku (8. člen) določila glede na možnost uporabe zemljišča za gospodarsko ali drugačno dejavnost. Določila se je s korekcijskimi faktorji, ki so znašali najmanj 0.5 za garaže in parkirne hiše in največ 2.0 za poslovne objekte, vključno s kioski. Funkcionalna ugodnost lokacije se je ugotavljala s koeficienti (9. člen). Za stavbno zemljišče, do katerega ne vozi javni potniški promet in je oddaljeno od objektov družbenega standarda, kulturnih in športnih objektov več kot 2 kilometra je pravilnik določil najnižji koeficient 1. Za stavbno zemljišče, ki se nahaja v strogem centru naselja, je bil predpisan koeficient 5. V preglednici 3 prikazujemo vse možne vrednosti stavbnega zem­ ljišča, namenjenega gradnji eno- stanovanjski prostostoječi hiši, izračunani po PEM - u. Vrednosti takega stavbnega zem­ ljišča, namenjenega poslovni dejav­ nosti, so bila samo 2-krat višje. Stavbna zemljišča v večjih mestih, še posebej v središčih mest so bila po metodologiji PEM - a v povpreč­ ju podcenjena. Predpisani korekcijski faktorji v pravilniku niso temeljili na analizi razmer na trgu stavbnih zemljišč. Zato vrednosti, ki jo je določal ta pravilnik, ne smemo enačiti z dejansko tržno vrednostjo stavb­ nega zemljišča. Glede na pojem, ki ga uporablja pravilnik, je boljše opredeliti tako vrednost s pojmom “navidezna prometna vrednost stavbnega zem ljišča” . Navidezna prometna vrednost stavbnega zemljišča pa je zgolj slučajno enaka tržni vrednosti stavbnega zemljišča. 4.2.3 Vrednosti stavbnih zemljišč v postopkih denacionalizac ije in p riva tizac ije neprem ičn in Problemi so se pokazali tudi pri oblikovanju metod za vrednotenje stavbnih zemljišč v postopkih denacionalizacije in privatizacije nepremičnin v družbeni lasti. V vseh teh postopkih so se uveljavile administrativne metode vrednotenja nepremičnin. Med samimi meto­ dami vrednotenja stavbnih zemljišč ne obstaja nikakršna povezava. Obstajajo bistvene razlike v dolo­ čanju vrednosti ene in iste nepremičnine. Omenjeno tezo smo potrdili s pomočjo določanja vred­ nosti stavbnega zemljišča. Obrav­ navano hipotetično stavbno zem­ ljišče: • ima površino 1500 m2, • namenjeno je poslovni dejav­ nosti, • leži na območju B oziroma lil. območju v Ljubljani (to je ca 2 km zunaj središča mesta), • je znotraj naselja, ■ ima maksimalno komunalno opremljenost in • bruto etažno površino 1200 m2. Vrednost stavbnega zemljišča smo določali: • v postopkih denacionalizacije po Navodilu o merilih za ocen­ jevanje vrednosti podržavljanih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Ul RS št.23/ 1992), • v postopkih lastninjenja podjetij po Uredbi o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (Ul RS št.24/1993) in - v postopkih pridobivanja zem­ ljišč za gradnjo avtocest po PEM-u (Ul SRS št. 8/1987). Cenilec lahko obravnavano stavbno zemljišče oceni zelo različno. Najnižje oceni stavbno zemljišče v primeru denacionalizacije (67 DEM/ m). V primeru lastninjenja podjetij ima to stavbno zemljišče že za 49 oziroma 228 indeksnih točk višjo vrednost. Po PEM-u je njegova vrednost za 618 indeksnih točk višja kot v primeru denaciona­ lizacije. Od namena cenitve je torej odvisno, katero metodo bo cenilec v dolo­ čenem primeru uporabil. Posledica tega so različne ocene vrednosti istega stavbnega zemljišča. Funkcionalna ugodnost lokacije stavbnega zem ljišča po PEM-u Vrednost stavbnega zem ljišča po PEM -o do stavbnega zemljišča ne vozi javni potniški promet, je oddaljen od objektov družbenega standarda, kulturnih in športnih objektov več kot 2 km 12 D EM /m 3 do stavbnega zemljišča občasno vozi javni potniški promet, je oddaljeno od objektov družbenega standarda, kulturnih in športnih objektov več kot 2 km 24 D EM /m 3 do stavbnega zemljišča občasno vozi javni potniški promet, je oddaljeno od objektov družbenega standarda, kulturnih in športnih objektov manj kot 2 km 36 DEM /m 2 stavbno zemljišče je v naseyu 4 * DEM /m 3 stavbno zemljišče je v strogem centru naselja 60 D EM /m 3 Preglednica 3: Iz računana v re d n o s t s tavbnega z e m ljiš ča po P E M -u, p r i p o vp re čn i g ra d b e n i cen i 1000 D E M /m 2 in na jv iš jem m ožnem od s to tku 1,2% M.ŠUBIC KOVAČ: Pridobivanje zemljišč za gradnjo in njihovo vrednotenje v Sloveniji Proces: Vrednost stavbnega zemljišča v (D EM /nf) indeks denacionalizacije (U L R S št.23/1992) 67 100 lastninjenja podjetij (U L R S št.24/1993) 100-220 149-328 pridobivanja zemljišč za gradnjo avtocest (U L R S št.35/1995)- po PEM -u 481 718 Preglednica 3: V rednost h ipo te tične ga s tavbnega ze m ljišča po raz ličn ih m etod ah vredno ten ja v L ju b lja n i na dan 31 .12 .1992 v p rim e ru la s tn in jen ja p o d je tij oz irom a 1 .1 .1997 v p r im e ru de na c iona lizac ije in p rid o b iva n ja zem ljišč za g ra d n jo avtoceste 4.2.4 Problemi vrednotenja zemljišč pri pridobivanju zemljišč za gradnjo avto ces t Največje gradbišče predstavlja v Sloveniji trenutno gradnja avto cestnega omrežja. »Določena vprašanja« v zvezi z njegovo graditvijo rešuje Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Ul RS št.35/ 1995) [5], do julija 1997 v praksi vezan na Pravilnik o enotni metodologiji za ugotavljanje pro­ metne vrednosti stanovanj, sta­ novanjskih hiš in drugih nepre­ mičnin (Ul RS št.8/1987). Glede na to, da je bil zakon sprejet posebej zato, da bi omogočal tudi pravočasno pridobivanje zemljišč za gradnjo avtocest, smo pričako­ vali, da bo podrobno opredelil tudi kriterije za ocenjevanje vrednosti nepremičnin v primeru pridobivanja zemljišč za gradnjo avtocest. Vendar zakon ne določa niti temeljnih kriterijev za ocenjevanje vrednosti nepremičnin. Ne daje odgovorov na vprašanje: - katera vrednost se ocenjuje, • v katerem času oziroma katero stanje nepremičnine se pri tem upošteva in • na kakšen način. V praksi se je v več primerih uporabljal za ocenjevanje vrednosti nepremičnin PEM, torej adm inis­ trativna metoda vrednotenja nepre­ mičnin. Na ta način ocenjena vrednost nepremičnine se je lahko bistveno razlikovala od tržne vrednosti. Ker zakon ni definiral ustrezno omenjenih kriterijev, se država s precejšnjim deležem lastnikov zemljišč v avtocestnem koridorju ne more dogovoriti o prodajni ceni zemljišča. Razlike med odkupljenimi zemljišči so sorazmerno velike, njihovih razlik pa ne moremo vedno pojasniti s faktorji, ki delujejo na trgu stavbnih zemljišč. Praviloma je najpomem­ bnejši med njimi vztrajnost in uspešnost lastnika zemljišča pri uveljavljanju lastnih interesov. 4.6 Odškodnina po Zakonu o stavbnih zemljiščih iz leta 1997 Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1997 le z nekaj členi ureja področje odškodnine za razlaščeno nepre­ mičnino. Odškodnina za odvzeto nepremičnino obsega vrednost nepremičnine in stroške povezane z razlastitvijo. Višina odškodnine se določi po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa o razlastitvi (26. člen). Zakon prepušča sodiščem odloči­ tev o oceni odškodnine. Sodiščem pomagajo pri delu sodno zapri­ seženi cenilci in izvedenci grad­ bene stroke, ki so do sedaj praviloma izračunavali vrednost nepremičnine po administrativnih metodah. Ti nimajo izkušenj na področju tržnega vrednotenja nepremičnin. Prav tako v Sloveniji trenutno še nimamo metodologije tržnega vrednotenja nepremičnin. O nepremičninskih transakcijah se ne vodi nikakršne uradne evidence. Menimo, da prav slednje pred­ stavlja enega izmed predpogojev za uveljavitev tržnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji, danes pa oviro, da se sicer poznane metode tržnega vrednotenja ne uporabljajo. Zanimivo tudi je, da je po tem zakonu za ugotavljanje stanja nepremičnine relevanten časovni trenutek uvedbe razlastitvenega postopka. Za lastnika nepremičnine je to ugodno, saj pobere korist, ki je rezultat uvedbe razlastitvenega postopka oziroma rezultat pros­ torskega plana, ki je predvidel tak poseg. Vprašanje, ki ostaja pri tem odprto je, kako se bo določala vrednost zemljišča, namenjenega gradnji avtoceste, kasarne ali socialnega stanovanja. 4.7 Potrebni pogoji za uveljav itev tržnega vrednotenja neprem ičnin v Sloveniji [6] Zakon o stavbnih zemljiščih (Ul RS št.44/1997) je uradno omejil upo­ rabo PEM-a, ni pa ponudil ničesar novega v zvezi z vrednotenjem nepremičnin v Sloveniji. Predvsem ni podal definicije vrednosti, ki se ocenjuje na primer v postopku razlastitve ali v drugih primerih, in zakonske podlage za oblikovanje nove enotne metodologije vredno­ tenja nepremičnin. Prav tako ni opredelil, da se za vrednotenje nepremičnin v Sloveniji uporabljajo tržne metode vrednotenja nepre­ mičnin. Procesi privatizacije in denaciona­ lizacije nepremičnin v Sloveniji še niso zaključeni. Zato trenutno še vedno obstaja bistvena razlika v vrednotenju nepremičnin na omen­ jenih dveh trgih. Na instituciona­ liziranem trgu stavbnih zemljišč za M.ŠUBIC KOVAČ: Pridobivanje zemljišč za gradnjo in njihovo vrednotenje v Sloveniji ocenjevanje vrednosti stavbnega zemljišča v večini primerov ne moremo korektno uporabljati tržnih metod vrednotenja stavbnih zem­ ljišč, medtem ko na neinstituciona- liziranem trgu stavbnih zemljišč ta možnost obstaja. Cenilci v Sloveniji sicer poskušajo izdelovati tudi cenitve po tržnih cenitvah, vendar je stopnja tveganja previsoka, da bi lahko trdili, da predstavljajo tako ocenjene vred­ nosti dejansko tržno vrednost ocenjevane nepremičnine. Tržno vrednotenje nepremičnin se bo v Sloveniji lahko uveljavilo le, če bodo izpolnjeni nekateri potrebni pogoji. Med te lahko štejemo: • normalizacijo institucionalizi­ ranega trga: zaključitev procesov privatizacije in denacionalizacije ter opredelitev temeljev davčne poli­ tike, • zakonsko opredelitev tržnega vrednotenja nepremičnin, • uvedbo, vzdrževanje in vodenje evidence nepremičninskih transak­ cij, vključno z njihovimi cenami in • ocenitev orientacijskih vrednosti stavbnih zemljišč. 5 .0 S K LE P Ustrezne zakonodaje, ki bi opredelila nov sistem planiranja in opredelila tudi razmerje med trgom in planom, trenutno v Sloveniji še nimamo. Zaradi nerešenih temeljnih vprašanj na obravnavanem pod­ ročju, prehodno obdobje omogoča prehod iz ene v drugo skrajnost. Pretirano poudarjanje prostorskega planiranja v preteklosti je v prehod­ nem obdobju porodilo pretirano poudarjanje trga kot »deus ex machina«, ki bo rešil vse probleme na trgu stavbnih zemljišč. Dejansko pa je trg le eden izmed instrumentov pri usmerjanju pros­ torskega razvoja, torej le eden izmed instrumentov za realizacijo plana. Zakonodajalec bo moral na področju pridobivanja zemljišč za gradnjo, kljub temu da v zakonu o stavbnih zemljiščih tega ni pred­ videl, sprejeti podzakonske akte, ki bodo operacionalizirali nekatere preveč splošne določbe v zakonu. Tržno vrednotenje nepremičnin se bo v Sloveniji lahko uveljavilo le, če bodo izpolnjeni potrebni pogoji za njegovo uveljavitev. Med omen­ jenimi potrebnimi pogoji pred­ stavljajo ustrezni podatki o trgu nepremičnin enega izmed bistvenih vzrokov za to, da se tržne metode vrednotenja nepremičnin v Sloveniji še niso uveljavile. Prvi koraki na tem področju so že narejeni: • na področju zagotavljanja ustreznih podatkov so narejeni v okviru projekta ONIX - podprojekt Geoinformacijska podpora uprav­ ljanju z nepremičninami na lokalni ravni, • Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije pa je pred kratkim objavilo tudi javni razpis za izdelavo enotne metodologije za vrednotenje nepremičnin v Sloveniji. L I T E R A T U R A [1 ] R e p u b lika S loven ija , S ta tis tič n i le to p is 1996, L jub ljana , 1996. [2 ] N a c io n a ln i s tan ovan jsk i p ro g ra m (v p a rla m e n ta rn i razp rav i), 31.12.1997. [3 ] U s tava S oc ia lis tične re p u b like S loven ije , C e n te r za sam o up ravno no rm ativno de javnos t, L jub ljana , 1974. [4 ] P ro to k o l št. 1 k ko n ve n c iji sve ta E vrope o va rs tvu č lo ve ko v ih p ra v ic in tem e ljn ih svob ošč in . [5 ] M. Š ub ic Kovač, O cen jevan je tržne v re d n o s ti s ta vb n ih zem ljišč , M in is trs tvo za p ra v o s o d je R e pu b like S loven ije , L jub lja na , 1996, IS B N 961-90329-0-X . [6 ] M. Š u b ic Kovač, V redno ten je s tavb n ih zem ljišč , U n ive rza v L jub ljan i, F aku lte ta za g ra d b e n iš tvo in ge odez ijo , In s t itu t za kom una lno go spoda rs tvo , L jub ljana , 1997, IS B N 961-6167-19 -7 . A. RAKAR: Instrumenti zemljiške politike INSTRUMENTI ZEMLJIŠKE POLITIKE V POGOJIH TRŽNEGA GOSPODARSTVA IN ENAKOPRAVNOSTI LASTNIN THE LAND POLICY INSTRUMENTS IN CONDI­ TIONS OF MARKET ECONOMY AND IN PLU­ RALISM OF PROPERTIES UDK 332.02 : 338.242 ALBIN RAKAR P O V Z E T E K V č la n k u s o o c e n je n a p o t r e b n a z e m l j i š č a z a r e a l i z a c i jo n a c io n a ln e g a s ta n o v a n js k e g a p ro g r a m a te r s t ro š k i n j ih o ve p r id o b i t v e in k o m u n a ln e o p r e m e . V n a d a l je v a n ju p a so p r ik a z a n i in a n a l iz i r a n i n e d i r e k t iv n i in s t r u m e n t i z e m l j i š k e p o l i t ik e , ki s o s t e m v z v e z i n a v o l jo lo k a ln im s k u p n o s t im : iz v a ja n je p re d k u p n e p r a v ic e , o b l ik o v a n je z a lo g e s ta v b n ih zem lj išč , ko m a sa c i ja te r m o žn o s t i za vk l jučevan je z a s e b n e g a k a p i ta la v n a k u p in o p r e m o s ta v b n ih z e m l j iš č . S U M M A R Y In th e a r t i c le th e la n d r e q u i r e d fo r th e n a t io n a l b u i ld in g p r o g r a m m e re a l is a t io n a n d th e c o s t o f u rb a n la n d d e ­ v e lo p m e n t a re e s t im a te d . T h e n o n - d i r e c t i v e la n d p o l ic y in s t r u m e n ts , a t d is p o s a l o f in d iv id u a l m u n ic ip a l i t i e s , a re d e m o n s t r a te d a n d a n a ly s e d : th e p r e - e m p t i v e r ig h t , th e c rea t ion o f bu i ld ing land s tock , the c o m m a s s a t io n o f bu i ld ing la n d a n d th e p o s s ib i l i t i e s o f p r iv a te c a p i ta l i n c o r p o r a ­ t io n in to la n d d e v e lo p m e n t . Avtor: Albin RAKAR, izr. prof., dr., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Institut za komunalno gospodarstvo 1 .0 UVO D Stanovanjski zakon na eni in močno zmanjšane finančne možnosti za investiranje na drugi strani so v prvi polovici devetdesetih let obseg stanovanjske gradnje v R Sloveniji več kot razpolovile. S tem se je avtomatično zmanjšal tudi obseg povpraševanja po stavbnih zem­ ljiščih za tovrstne potrebe in zanimanje za instrumente zemljiške politike, ki bi ustrezali novim razmeram. Medijska pozornost je bila na področju graditeljstva usmerjena skoraj izključno na odpiranje novih avtocestnih odsekov, podeljevanje ključev upravičencem za socialna in neprofitna stanovanja pa je preveč zaudarjalo po nekdanji “sisovski” ideologiji in že zato ni bilo privlačno ne za novinarje in ne za politike. Videti je, da redistribucija stano­ vanj, kot so si jo zamišljali snovalci stanovanjskega zakona, ni služila zgolj in tudi ne predvsem kritju potreb po stanovanjih, sicer nacionalni stanovanjski program (NSP), ki je trenutno tik pred sprejetjem, ne bi govoril o 10.000 potrebnih (novih) stanovanjih letno. A. RAKAR: Instrumenti zemljiške politike skupnosti “ predkupno pravico na nezazi­ danem stavbnem zemljišču, kjer je s prostorskim izvedbenim načrtom predvidena gradnja socialnih in neprofitnih stano­ vanj” . Isti zakon pa v 23. členu tudi določa, da lahko taka zemljišča lokalna skupnost tudi razlasti, če pristojni občinski organ z odločbo ugotovi, da je ta vrsta gradnje predvidena v javno korist. Zunaj slehernega dvoma je torej, da bodo morale lokalne skupnosti potrebna zemljišča za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj zagotoviti, za “ lastno” in “profitno" stanovanjsko gradnjo pa vsaj “ustvariti pogoje” . Za kolikšen obseg stanovanjske gradnje in za kolikšno površino potrebnih stavbnih zemljišč pravzaprav gre, nam kaže posebna razpredelnica. Predviden obseg stanovanjske gradnje smo povzeli po Nacio­ nalnem stanovanjskem programu (NSP), potrebna stavbna zemljišča pa smo ocenili na podlagi izkustvenih normativov v dose- V rsta stanovanjske gradnje Potrebno število Potrebna površina S Z na stanovanjc [m2] SO C IA LN A 2000 90 •> N EPRO FITN A 2500 9 0 '. LA STN A 5000 3 5 0 « PRO FITN A 500 1 3 5 « Sku paj / leto 10.000 Preglednica 1: OCENA POTREBNIH ZEMLJIŠČ ZA STANOVANJSKO GRADNJO PO NSP OBRAZLOŽITEV: 1. ) ........... Povprečna vrednost štirih analiziranih sosesk bločne stanovanjske gradnje v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru. 2. ) ........... Tehtana aritmetična sredina površine parcele pri vrstnih hišah (250 m2) in prostostoječih enodružinskih hišah (600 m2). 3. ) ........... Predvideva se za 50 % višji stanovanjski in prostorski standard kot pri socialni in neprofitni gradnji. Poleg stanovanjskega zakona in povečevanja vrzeli na področju stanovanjske gradnje smo v obdobju po osamosvojitvi na novo opredelili vlogo javne infrastrukture ter gospodarskih javnih služb, občin in mestnih občin, popolnoma novo ureditev pa je doživelo tudi področje gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. V pričujočem prispevku želimo najprej podrobneje predstaviti naštete probleme in spremembe v našem družbeno-ekonomskem sistemu ter opozoriti lokalne skupnosti na njihove obveznosti glede zagotavljanja potrebnih zemljišč za gradnjo. V nadaljevanju pa bomo predstavili nekatere, predvsem nedirektivne instrumente zemljiške politike, ki jih lokalne skupnosti lahko uporabljajo pri pridobivanju in opremljanju stavb­ nih zemljišč. 2.0 OCENA POTREBNIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN FINANČNIH SREDSTEV, KI JIH BODO MORALE ZAGOTOVITI LOKALNE SKUPNOSTI Ocenjujemo, da bodo morale lokalne skupnosti v prihajajočem obdobju poleg zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje zagotoviti tudi potrebna zemljišča za izgradnjo parkirišč za gospodarska vozila. Prvo obvezo jim nalagata že stanovanjski zakon in zakon o lokalni samoupravi, česar se občine zavedajo. Premalo pa se zaenkrat še zavedajo problemov, ki bodo gotovo nastali pri realizaciji Pravilnika o pogojih za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu. Eden od pogojev za pridobitev licence je tudi zagotovljeno parkirno mesto in mesto za vzdrževanje vozil. 2.1 Ocena potrebnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo Že zakon o lokalni samoupravi (UL RS, št. 72/93) določa v svojem 21. členu, da občina “ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečevanje najemnega socialnega sklada stanovanj” . Zakon o stavbnih zemljiščih (UL RS, št. 44/97) pa navedeno obveznost lokalnih skupnosti še podrobneje operacionalizira, saj v svojem 14. členu določa, da imajo lokalne A. RAKAR: Instrumenti zemljiške politike danjih raziskavah Inštituta za komunalno gospodarstvo. Od celokupnega potrebnega števila stanovanj bodo socialna in nepro­ fitna predstavljala gotovo več kot le 45 %, tako da predvidevamo, da bodo morale lokalne skupnosti za ta namen zagotoviti najmanj 50 ha stavbnih zemljišč letno. V kolikšni meri in na kakšen način bodo lokalne skupnosti zagotavljale zemljišča tudi za "lastno” in “profitno” stanovanjsko gradnjo, pa je seveda naslednje vprašanje, na katerega bomo skušali odgovoriti v drugem delu tega prispevka. 2.2. Potrebe po stavbnih zemljiščih za izgradnjo parkirišč za tovorna vozila Glede na določila Pravilnika o pogojih za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu (UL RS, št. 33/96) bodo morali imeti vsi kandidati za pridobitev licence najkasneje do 12. junija 2001 izpolnjene tudi pogoje Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil (UL RS, št. 33/96). Ocenjujemo, da bomo morali do 12. junija leta 2001 zagotoviti v R Sloveniji najmanj 2710 parkirnih mest za tovorna vozila, kar bo zahtevalo najmanj 27 ha zemljišč do leta 2001. S temi parkirišči bi pokrili zgolj potrebe prevoznikov v mednarod­ nem cestnem prometu* 2.3 Ocena potrebnih finančnih sredstev za nakup in komunalno oprem o stavbnih zem ljišč V poglavju 2.1. smo ocenili potrebni obseg stavbnih zemljišč za so­ cialno in neprofitno stanovanjsko gradnjo. Ta zemljišča bodo morale lokalne skupnosti najprej pridobiti v javno lastnino in tudi komunalno opremiti. Zato nas v tem poglavju zanima, kolikšna finančna sredstva bodo morale lokalne skupnosti za ta namen zagotoviti. Menimo, da bi za prvo oceno potrebnih finančnih sredstev lahko uporabili rezultate raziskav, ki jih je Inštitut za komunalno gospodarstvo izvajal na območju nekdanjih petih ljubljanskih občin, v obdobju 1992 - 1994. Če ti rezultati niso popolnoma primerljivi za lokalne skupnosti z manj kot 5000 prebivalci, pa so gotovo več kot samo indikativni za vse mestne občine v Sloveniji in za vse občine, ki so ostale v nekdanjih teritorialnih mejah. V letih 1992 - 1993 je na območju petih ljubljanskih občin znašala: • povprečna cena zazidljivih stavbnih zemljišč, ki so bila v prostem prometu 49.06 DEM/m2 in • povprečni stroški vlaganj v komunalno opremo zemljišč (za vse vrste gradenj) 67,65 DEM/m2 To hkrati pomeni, da so znašali povprečni stroški pridobivanja in komunalne opreme zemljišč na območju petih ljubljanskih občin (zaokroženo)l20,00 DEM/m2. V tej ceni NISO VŠTETI: • stroški izdelave urbanistične do­ kumentacije, • stroški priprave stavbnega zem­ ljišča in tudi ne • nadomestilo za spremembo na­ membnosti kmetijskega zemljišča. Če ocenjujemo, da bomo samo za potrebe socialne in neprofitne stanovanjske gradnje potrebovali letno 50 ha opremljenih stavbnih zemljišč, bodo lokalne skupnosti za ta namen potrebovale: • za pridobitev zemljišč: 50.000 * 50,00DEM/m2 2.500.000 DEM • za komunalno opremo zemljišč: 50.000 * 70,00 DEM/m2 3.500.000 DEM Skupaj torej 6.000.000 DEM ozi­ roma 5,7 mlrd SIT na leto,kar predstavlja 40,4% proračunskih sredstev Ministrstva za okolje in prostor za leto 1998. Ponovno poudarjamo, da v tem znesku niso vštete tri bistvene postavke: (urbanistična dokumen­ tacija, priprava zemljišč, nadomes­ tilo za spremembo namembnosti). 3.0 NEDIREKTIVNI INSTRUMENTI ZEMLJIŠKE POLITIKE V prejšnjem poglavju smo prikazali, koliko stavbnih zemljišč bomo letno potrebovali samo za realizacijo nacionalnega stanovanjskega pro­ grama in koliko skupaj do leta 2001 samo za izgradnjo parkirišč za prevoznike v mednarodnem cest­ nem prometu. Ker gre v obeh primerih praviloma za izgradnjo na zemljiškem kompleksu in ne na posamezni parceli, je tudi teo­ retično nemogoče pričakovati, da bi ta poseg v prostor že sam po sebi zagotavljal in omogočal trg stavb­ nih zemljišč, če bi le deloval. Za pridobitev lastnine na teh zemljiščih (zasebne ali javne) bodo poleg trga potrebni tudi drugi instrumenti zemljiške politike, s katerimi bomo morali reševati tudi nekatera nasprotja objektivne narave, ki nastopajo pri skoraj slehernemu posegu v prostor. OBRAZLOŽITEV: Po podatkih Ministrstva za promet in zveze je bilo konec leta 1996 aktivno vključenih v prevoze blaga in oseb v mednarodnem cestnem prometu 2185 prevoznikov, s skupno 2710 vozili. Na eno tovorno vozilo odpade v povprečju 72 m2 neto oziroma 100 m2 bruto parkirne površine. V Sloveniji je bilo sicer ob istem času registriranih več kot 7260 prevoznikov v cestnem prometu. Instrumenti zemljiške politike mo­ rajo dejansko sproti in neprestano reševati nekatera nasprotja objek­ tivne narave med lastnikom kapitala (inves-titorjem), lastnikom zemljišča in državo oziroma lokalno skupnostjo. Znotraj navedenega trikotnika obstaja seveda nešteto povezav, tipične za področje zemljiške politike pa so: 1. Lastnik kapitala (investitor) ni lastnik zemljišča, na katerem bi rad gradil. 2. Oblika in položaj zemljišča, s katerim razpolaga investitor, nista primerna za nameravano gradnjo. 3. Izgradnja objekta je v opreki z javnim interesom oziroma ne izpolnjuje ustavno opredeljene ekološke in socialne funkcije, ki jo mora lastnina na zemljišču tudi zagotavljati. In ker ima kapital svojo ceno, našteta nesorazmerja pa svojo časovno dimenzijo, je zahteva lastnikov kapitala po njihovem takojšnjem reševanju objektivne narave. Povedano velja tudi oziroma še predvsem, kadar je lastnik kapitala država ali lokalna skupnost in gre za izgradnjo objektov v javnem interesu. V egalitarni socialistični družbi so imela našteta nesorazmerja precej drugačne razsežnosti in težo, saj je bila zasebna lastnina v podrejenem položaju, še posebej na področju zemljišč, ves kapital pa je bil dejansko v “družbeni lasti". V pogojih enakopravnosti zasebne in javne lastnine pa bo sleherni poseg v prostor v prvi vrsti poseg v zasebno lastnino in s tem v ekonomski interes, ki ga ima lastnik nad zemljiščem. In ker demokracija in prisila nista nikjer dobra družabnika, bo treba dosedanje direktivne in oblastne mehanizme na področju zemljiške politike zamenjati s kooperativnimi. Da pa bi bili instrumenti te vrste uspešni, morajo biti predhodno zagotovljeni (Güttler, 1992): 1. Legitimni nosilci instrumentov zemljiške politike. Ti so lahko lokalna skupnost, lastniki zemljiških kompleksov ali pa specializirano podjetje. 2. Neprekinjeno sosledje potreb­ nih aktivnosti v smislu: nakup posamične parcele, oblikovanje kompleksa, ureditev zemljiškega kompleksa za potrebe izgradnje, prodaja oz. oddaja posameznih gradbenih parcel. In končno 3. Zagotovljena morajo biti finančna sredstva za izvedbo posameznega instrumenta. To so lahko redna ali izredna proračunska sredstva ali pa sredstva inves­ titorjev. V zadnjem času se je kot izredno uspešno izkazalo zdru­ ževanje obeh virov sredstev v smislu “ Privat - Public - Partner­ ship” (Bartholomäi, 1994). V ZR Nemčiji, po kateri se tudi naša država zgleduje pri oblikovanju zakonodaje na področju stvarnega prava, poznajo tele nedirektivne instrumente pri pridobivanju, opremljanju in oddajanju (prodaji) posameznih parcel oziroma celot­ nih zemljiških kompleksov (Güttler, 1992): 1. Nakup zemljišč na zalogo (Baulandvorratung). 2. Nakup zemljišč za tekoče pot­ rebe (praviloma z namenom kas­ nejše prodaje)(Zwischenerwerb). 3. Izvajanje predkupne pravice (Vorkaufsrecht). 4. Izvajanje pridržane oziroma izgovorjene pravice do nakupa zemljišč za določene namene ozi­ roma določene socialne skupine (Ankaufsvorbehalt). 5. Komasacija zemljišč (Bauland- umlegung). 6. Nakup in opremljanje stavbnih zemljišč preko zasebno-pravnih A. RAKAR: Instrumenti zemljiške politike družb. 7. Nakup in opremljanje stavbnih zemljišč preko mešanih družb na podlagi posebnih pogodb (Städ­ tebauliche Verträge). Od vseh naštetih utegnejo biti za nas še predvsem zanimivi: • izvajanje predkupne pravice, • nakup zemljišč na zalogo ter • vključevanje zasebnega kapitala v nakup in opremljanje stavbnih zemljišč. Za vse navedene instrumente imamo pravno podlago v Zakonu o stavbnih zemljiščih (UL RS, št. 44/ 97). Zlasti pri pridobivanju in opremljanju zemljišč za lastno stanovanjsko gradnjo (to je pri gradnji z lastnimi sredstvi za lastne potrebe) pa utegne priti v poštev tudi komasacija stavbnih zemljišč. Zakonske podlage za ta način pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč pri nas sicer še nimamo, vendar ta okoliščina ne more zmanjšati njegove aktualnosti. V nadaljevanju bomo vsakega od navedenih instrumentov nekoliko podrobneje predstavili. 3.1. Izvajanje predkupne pravice Predkupno pravico je kot način pridobivanja nezazidanih stavbnih zemljišč v družbeno lastnino poznal že zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 ( UL SRS, št. 18/1984). Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo dne 23. aprila 1992 (UL RS, št. 24/1992) razveljavilo določbe 9. do 24. člena zakona o stavbnih zemljiščih, med katerimi so bile tudi določbe, ki so se nanašale na uveljavljanje predkupne pravice občine. Ustavno sodišče je z isto odločbo razvel­ javilo posamične akte, ki so postali dokončni in pravnomočni po 20. 02. 1991. To hkrati pomeni, da lokalne skupnosti od 20. 02. 1991 do dneva uveljavitve novega zakona o A. RAKAR: Instrumenti zemljiške politike stavbnih zemljiščih, to je do 25. VII. 1997, predkupne pravice niso izva­ jale. Določbe novega zakona o stavbnih zemljiščih (UL RS, št. 44/1997) pa so glede izvajanja predkupne pravice občine (na kratko) tele: 1. Občina (predkupni upravičenec) ima predkupno praico na zazi­ danem stavbnem zemljišču, na ka­ terem je s prostorskim izvedbenim načrtom predvidena gradnja: • objektov javne infrastrukture; • objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, zna­ nosti, kulture, športa in javne up­ rave; • socialnih in neprofitnih stano­ vanj. 2. Zaznamba predkupne pravice se v zemljiški knjigi opravi na predlog predkupnega upravičenca. 3. V primeru spremembe prostors­ kega izvedbenega načrta lahko izbris zaznambe poleg predkup­ nega upravičenca predlaga tudi lastnik obremenjenega zemljišča. 4. V primeru prodaje nezazidanega stavbnega zemljišča morata po­ godbeni stranki pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pridobiti potrdilo o tem, da na zemljišču, ki je predmet pogodbe, predkupna pravica po tem zakonu ne obstaja. 5. Potrdilo za zahtevo prodajalca ali kupca zemljišča izda pristojni občinski upravni organ. 6. Če pristojni občinski upravni organ ugotovi, da na zemljišču, ki je predmet pogodbe, predkupna pra­ vica obstaja, zahtevo za izdajo potrdila z odločbo zavrne. 7. Če v 30. dneh od pravilno vlo­ žene zahteve organ potrdila ozi­ roma odločbe iz prejšnjega odstav­ ka ne izda, se šteje, da na zem­ ljišču, ki je predmet pogodbe, predkupna pravica ne obstaja. 8. Lastnik zemljišča, na katerem obstaja predkupna pravica, mora o nameravani prodaji takega zem­ ljišča in pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca. 9. Predkupni upravičenec se mora o ponudbi izjaviti v 30. dneh po prejemu obvestila. 10. Izjavo o uveljavitvi predkupne pravice občine da pristojni občinski organ. 11. Če lastnik zemljišče, na katerem je v zemljiški knjigi zaznamovana predkupna pravica, proda v nasprotju z določbami zakona o stavbnih zemljiščih, je posel ničen. Da bi lokalne skupnosti izvajale predkupno pravico v smislu preje navedenih določil morajo nujno, predvsem pa nemudoma: 1. Zagotoviti potrebna finančna sredstva v svojih proračunih. 2. Izvesti zaznambo predkupne pravice v zemljiški knjigi. In 3. Ustanoviti posebno strokovno službo (oddelek ali urad), ki bo: a) izdajala potrdila, da na zem­ ljiščih ne obstoja predkupna pravica oziroma odločbe, da takega potrdila ni možno izdati, b) izdajala izjave o uveljavljanju predkupne pravice in c) celoten postopek uveljavljanja predkupne pravice tudi v celoti izvedla. Za operativno uveljavljanje in izva­ janje predkupne pravice morajo imeti lokalne skupnosti izpolnjene vse tri pogoje. Samo denar v proračunu namreč ni dovolj, če ne obstaja zaznamba v zemljiški knjigi. In celo denar in zaznamba v zemljiški knjigi nista dovolj, če pristojni organ ne odgovori na vloge oziroma obvestila v tridesetih dneh. Ob tem moramo posebej tudi opozoriti, da novi zakon (v primer­ javi s prejšnjim) ne predivdeva več dobe enega leta, ko se mora ponudba lokalni skupnosti ponoviti, če transakcija vmes ni bila izvršena. In novi zakon prav tako ne predvideva več, da mora ponudnik prodati nezazidano stavbno zemljišče tretji osebi pod enakimi, oziroma za kupca slabšimi (!) pogoji, kot jih je predlagal lokalni skupnosti. Poleg uveljavljanja predkupne pravice lahko občina pridobiva zemljišče tudi na prostem trgu. Kdaj in v kakšnih razmerah je to tudi ekonomsko upravičeno, pa je razvidno v naslednjem poglavju. 3.2 O blikovanje zaloge stavbnih zem ljišč Potrošnik bo v normalnih razmerah oblikoval zalogo svojih potrošnih dobrin vsaj v dveh primerih, in sicer: 1. ) Če je prepričan, da določene dobrine, ko jo bo potreboval, ne bo (več) na trgu in 2. ) Če je prepričan, da bo določena dobrina čez čas na trgu realno dražja. Če vlada na trgu določene dobrine popolna konkurenca in je ob tem tudi položaj politično stabilen, potem zaloge te dobrine ne potrebujemo, oziroma: čim bolj se dejansko stanje na tržišču določene dobrine odmika od stanja popolne konkurence tem bolj upravičeno (seveda, upravičeno v ekonom­ skem smislu) je oblikovanje zaloge te dobrine. Za razmere na trgu stavbnih zemljišč lahko skoraj z gotovostjo trdimo vsaj dvoje: 1a.)določenega (stavbnega) zem­ ljišča skoraj gotovo ne bo na voljo, ko ga bomo potrebovali in 2a.)v primerjavi z današnjo, sicer A. RAKAR: Instrumenti zemljiške politike tudi monopolno ceno, bo skoraj gotovo dražje. Oblikovanje zaloge stavbnih zemljišč je s tem več kot utemeljeno, sam obseg zaloge pa mora biti seveda določen na podlagi ekonomskih principov. V našem konkretnem primeru to pomeni, da moramo (tudi) pri oblikovanju zaloge stavbnih zem­ ljišč težiti za tem, da potrebni obseg stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov v javnem interesu zagotovimo pravo­ časno in z najmanjšimi možnimi finančnimi sredstvi oziroma, da z razpoložljivimi sredstvi zagotovimo pravočasno čimvečji obseg stavb­ nih zemljišč za gradnjo stano­ vanjskih in drugih objektov v javnem interesu. Iz povedanega sledi, da štejemo oblikovanje zaloge stavbnih zem­ ljišč kot enega od možnih instru­ mentov zemljiške politike v smislu kritja potreb, ne pa v smislu maksimiranja dobička. Če bi namreč z oblikovanjem zaloge stavbnih zemljišč hoteli maksimirati dobiček, bi na zalogo kupovali predvsem tista zemljišča, ki bi nam pri preprodaji prinašala največji dobiček. Natančneje: Nakupovali bi predvsem tista zemljišča, kjer bi lahko (na špekulativen način, seveda) dosegli največjo razliko med nakupno in (pre)prodajno ceno. Ko govorimo o danih oziroma razpoložljivih sredstvih, se moramo zavedati, da imajo ta svojo časovno dimenzijo, prav tako pa tudi cene stavbnih zemljišč in z njimi povezana pripravljenost kupca, da določeno zemljišče proda. Ker vseh prvin, ki so pomembne pri sprejemanju odločitev v oblikovanju zaloge stavbnih zemljišč ne poznamo dovolj natančno, lahko štejemo to vrsto odločitev kot odločitve z negotovostjo. Pri odločanju o zalogi stavbnih zemljišč namreč ne moremo dovolj natančno napovedati: • spreminjanja obrestnih mer, • rasti cen stavbnih zemljišč, in prav tako ne • odzivnosti prodajalca na spre­ membo cen stavbnih zemljišč. Za navedene elemente tudi nimamo nikakršnih zanesljivih podatkov o tem, kako so se spreminjali v preteklosti, zato se bomo pri odločitvah lahko opirali le na izkušnje iz preteklosti in poznavanje razmer na trgu stavbnih zemljišč na splošno. Po podatkih Instituta za komunalno gospodarstvo so naraščale cene ponujenih stavbnih zemljišč (v smislu izvajanja predkupne pravice) v obdobju 1988-1992 dvakrat hitreje, kot je znašala realna obrestna mera za vezane vloge v tem času. Če predpostavljamo, da bo indeks rasti cen stavbnih zemljišč tudi v bodoče vedno višji, kot bo realna obrestna mera za vezane vloge v banki, potem lahko postavimo tezo, da se lokalni skupnosti splača kupovati na zalogo najmanj tista zemljišča, na katerih je po sprejetem PIN-u predvidena izgradnja objektov v javnem interesu. Prvi pogoj seveda je, da je bil PIN pripravljen in sprejet na podlagi realno izkazanih potreb. Ob predpostavki, da bo indeks rasti cen zemljišč vedno višji, kot bo realna obrestna mera za depozite v banki, bi se lokalni skupnosti splačalo nakupovati tudi prosta kmetijska zemljišča, torej zemljišča, ki (zaenkrat še) niso predvidena za gradnjo. Ta zemljišča bi kasneje ali zamenjali za stavbna ali pa preprosto spremenili v stavbna. V navedenem smislu razumejo pomen in vlogo zaloge stavbnih zemljišč tudi v ZR Nemčiji. (Güttler, 1984). 3.3. Kom asacija stavbnih zem ljišč Komasacijo stavbnih zemljišč šte­ jejo v ZR Nemčiji kot enega od instrumentov urejanja prostora in zagotavljanja potrebnih zemljišč za gradnjo (Bundesbaugesetz, členi 45-79). Čeprav so mnenja o njeni uspešnosti, predvsem pa o njeni učinkovitosti, deljena, pripisujejo komasaciji stavbnih zemljišč neka­ teri avtorji zelo velik pomen in pri tem navajajo kot referenčne primere Bonn (Sandmann, 1984), Nürnberg (Hildebrandt, 1984) in Frankfurt (Jökel, 1994). S postopkom komasacije stavbnih zemljišč preoblikujemo in preu­ redimo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča tako, da posamezne parcele ustrezajo gradbeno-urbanističnim zahtevam glede svojega položaja, oblike in velikosti. Komasacija je kot instrument urejanja prostora primerna predvsem za preobrazbo obstoječih kmetijskih v stavbne parcele, lahko pa tudi za rekonstrukcijo in revitalizacijo že zgrajenih kompleksov.* Za izvedbo postopka komasacije je zlasti pri večjih kompleksih potre­ ben sprejet in veljaven zazidalni načrt, pri čemer pa lahko poteka izdelava zazidalnega načrta tudi vzporedno s pripravo komasa­ cijskega načrta. Postopek komasacije stavbnih zemljišč je v grobem razdeljen v tri faze (Jökel, 1994): 1. Iz parcel na celotnem komasa­ cijskem območju tvorimo (v računskem smislu) komasacijsko maso. 2. Iz komasacijske mase izvza- A. RAKAR: Instrumenti zemljiške politike memo potrebni obseg zemljišč za javne, oziroma skupne namene (prometne, zelene in rekreacijske površine). 3. Ostanek površin (delitvena ma­ sa) oblikujemo v nove gradbene parcele in jih razdelimo po enem od delitvenih ključev med nekdanje lastnike. Podlaga za delitev je lahko površina ali pa prometna vrednost bivših parcel. Zagovorniki komasacije stavbnih zemljišč navajajo predvsem tele njene prednosti (Jökel, 1994) : 1. Komasacija stavbnih zemljišč je instrument za realizacijo zazi­ dalnega načrta, ob najmanjšem možnem posegu v zasebno lastnino in hkratni visoki stopnji pripravljenosti za sodelovanje vseh prizadetih. 2. Izvedba postopka komasacije rabi praviloma v enaki meri za­ dovoljevanju interesov posamez­ nika in skupnosti. 3. Pri komasaciji gre za izravnavo in uravnoteženje interesov, pri čemer se idealno in v največji možni meri izravnajo prednosti in slabosti, ki jih vsebuje urbanistično planiranje. 4. Postopek komasacije se vodi po uradni poti in zakon predpisuje obvezno upoštevanje prometne vrednosti zemljišč kot eno od izhodišč za delitev. Na ta način je zajamčen enakopraven položaj slehernemu udeležencu, tako da nobeden od lastnikov zemljišč ne more zahtevati zase še dodatne oziroma posebne ugodnosti. 5. Komasacija stavbnih zemljišč omogoča hitrejši pričetek gradnje objektov, lastnikom zemljišč pa ni treba plačati prometnega davka in tudi ne nekaterih prispevkov. 6. Postopek komasacije hkrati omogoča občini, da na zelo eleganten način pridobi zemljišča za javne prometne, zelene in rekreacijske površine. 3.4 V ključevan je zasebnega kapitala v gospodarjen je s stavbnim i zem ljišč i Ustava R Slovenije jamči enakopravnost zasebne in javne lastnine (33. in 67. člen) in omogoča realizacijo sleherne gospodarske pobude, če le-ta ne ustvarja nelojalne konkurence in če ni v nasprotju z javnim interesom (74. člen). Torej je možno pridobiti pod pogoji, ki jih določa zakon, zasebno lastnino tudi na stavbnem zemljišču in poleg vlaganj v nakup zemljišča so dopustna tudi vlaganja v njihovo (komunalno) opremo. No, doslej še noben zakon tega izrecno ne prepoveduje. Zakon o stavbnih zemljiščih, zani­ mivo, nikjer eksplicitno ne navaja možnosti vključevanja zasebnega kapitala v opremljanje stavbnih zemljic. Glede nakupa je zakon jasen: promet s stavbnimi zemljišči je prost. Edini izjemi so zemljišča, na katerih obstaja predkupna pravica in zemljišča, ki imajo značaj grajenega javnega dobra. Možnost vključevanja zasebnega kapitala v opremljanje stavbnih zemljišč pa je omenjena zgolj implicitno, s tem, da zakon deklarira gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v javno korist kot obvezno gospodarsko javno službo. Ta pa se lahko izvaja tudi kot • koncesionirana javna služba ali pa se za ta namen ustanovi • mešana kapitalska družba. Ocenjujemo, da je organiziranju in organizacijskim oblikam izvajalcev gospodarjenja s stavbnimi zemljišči posvečeno v zakonu premalo pozornosti. Področje je vendarle toliko specifično, da potrebuje poleg splošnih (te so navedene v zakonu o javnih gospodarskih službah) še posebne opredelitve. Povedano ne velja le za vsebino koncesijske pogodbe in konce­ sijskega akta, ampak tudi za sistem financiranja in za razdelitev stroš­ kov opremljanja stavbnega zem­ ljišča, če se bo to izvajalo z vključevanjem zasebnega kapitala. Nedvoumno je, da bodo morale lokalne skupnosti tudi pri nakupu in opremljanju stavbnih zemljišč za gradnjo objektov v javnem interesu vključevati zasebni kapital, ker same preprosto za to nimajo dovolj finančnih sredstev, mnoge pa tudi ne dovolj usposobljenih strokov­ njakov za to področje. Povedano velja tudi, če že ne kar predsem, za nakup in opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj. S tem v zvezi pa bo moral zlasti zakonodajalec odgovoriti na tale temeljna vprašanja: 1. Ali in kakšen produkt je oprem­ ljeno stavbno zemljišče? 2. V kakšnih oblikah se lahko zasebnik s svojim kapitalom vključi v nakup in opremljanje stavbnih zemljišč, na katerih se bodo gradili objekti v javnem interesu: • s pogodbo (javnnim naročilom) na podlagi javnega razpisa, • kot koncesionar pri posebni različici “BOT-modela” ali • kot delničar v mešani kapitalski družbi ? 3. Do kakšne mere se vlaganja zasebnikov v tč. 2 lahko kapitali- zirajo ? In končno: 4. Kdaj in pod kakšnimi pogoji pridobivajo objekti, ki so bili deloma ali v celoti zgrajeni z zasebnim kapitalom, status javne infra­ strukture? Lastniki kapitala, še posebej zasebni lastniki, pri slehernem A. RAKAR: Instrumenti zemljiške politike plasmaju (naložbi) zahtevajo, da je varna in pričakujejo, da jim bo prinesla pričakovan dobiček. Naložbe v nakup in opremo stavbnih zemljišč ne bodo pri tem nobena izjema. Če bodo hotele lokalne skupnosti privabiti zasebni kapital na to področje, mu bodo morale nujno jamčiti varnost in dobičkonosnost vsaj na ravni “umerjenega” oziroma “za občane še sprejemljivega dobička” . Druga možnost pa je v trenutnih razmerah samo večanje vrzeli med potrebnimi in dejansko zgrajenimi stanovanji. No, nekatere razvite države, na primer ZR Nemčija, imajo na tem področju že bogate izkušnje ( Bar- tholomäi, 1994). In pri njih bi se kazalo zgledovati tudi glede usmerjanja zasebnega kapitala v nakup in opremo stavbnih zemljišč pri nas. 4 .0 SK LE P Z ukinitvijo SIS-ov leta 1990 so usahnili dotedanji sistemski viri za gradnjo stanovanj in za nakup in opremo stavbnih zemljišč, isto­ časno pa so se iztekli tudi vsi sprejeti srednjeročni plani. Poslej nismo imeli ne planov ne njihovih nadomestkov, prav tako ne strategije in politike gradnje stanovanj. Stanovanjski zakon je v celoti liberaliziral razmere na stanovanjskem trgu, odločba Ustavnega sodišča 20. 02. 1992, pa še na trgu stavbnih zemljišč. Država je tako, namesto da bi oblikovala in sprejela konsistni sistem zakonov in podzakonskih predpisov s področja urejanja prostora in zemljišče politike (Rakar, 1993), dejansko ustvarila pogoje za kriminalizirano privati­ zacijo stavbnih zemljišč, še predvsem najkvalitetnejših (Bežan, 1994). Nastale razmere na področju zemljiške politike in urejanja prostora bo država seveda težko sanirala. Zato se je nekoliko težko strinjati z nekaterimi navedki v predlogu Nacionalnega stanovanjskega pro­ grama, po katerem sta si občina in država (citiramo) "z zakonom o stavbnih zemljiščih pridobili na razpolago pomembne vzvode oziroma načine za pridobivanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo, ki lahko pomembno vplivajo na izvajanje obveznosti občin pri zagotavljanju socialnih stanovanj kakor tudi na gradnjo najemnih neprofitnih in zadružnih stanovanj, saj je bilo pomanjkanje ustreznih zemljišč za stanovanjsko gradnjo do sedaj eden od poglavitnih dejavnikov (poleg nezadostnih sredstev) za upadanje stanovanjske gradnje,” (Konec citata). Še enkrat bi želeli poudariti, in to predvsem v dobro realizaciji Nacio­ nalnega stanovanjskega programa, da časov, ko je zgolj odlok občinske skupščine zadostoval, da je naenkrat in dejansko od danes na jutri prešlo iz zasebne v družbeno lastnino tudi 20 (z besedo: dvajset) in več hektarjev zemljišč, ni in jih tudi ne bo več. Tudi sredstev ne združujemo več na samoupravni, ampak le še na kapitalski podlagi. Sleherni poseg v prostor, tudi za potrebe gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj, bo v prvi vrsti poseg v zasebno lastnino na zemljišču. In v demo­ kratičnih družbah so ti posegi zelo subtilni. Demokratične družbe mo­ rajo omogočati in zagotavljati tudi prost pretok kapitala. Ta pa pri sleherni naložbi zahteva pravno varnost in dobiček. Tudi pri vlaganju v nakup in opremo zemljišč. Zakon o stavbnih zemljiščih na sistemski ravni ponuja kar nekaj možnosti in nastavkov za uporabo nedirektivnih instrumentov zemljiške politike. Za njihovo dejansko izvajanje v praksi pa bodo morale zlasti lokalne skupnosti postoriti še marsikaj. Upamo, da so nekaj napotkov v tej smeri našle tudi v tem prispevku. L I T E R A T U R A 1. Bartholomäi, E. Städtebauliche Verträge, referat, 327. Kurs des Instituts für Städtebau Berlin, 6. - 7. VI. 1994, Berlin, 7 strani. 2. Dresen, A. Schaffung administrativen Voraussetzungen zur Durchführung von Umlegungen in den neuen Bundesländern, referat, 301. Kurs des Instituts für Städtebau Berlin, 13.-14. V. 1992, Berlin, 6 strani. 3. Güttler, H. Bodenvorratspolitik gestern und heute, Schriftenreihe des Instituts für Städtebau, Bodenordnung und Kulturtechnick der Unversität Bonn, Heft 6, Bonn, 1984, str. 35 - 55. 4. Güttler, H., Überblick über M öglichkeiten und Verfahren der Baulandbereitstellung, referat, 301. Kurs des Instituts für Städtebau Berlin, 13. -1 4 . V. 1992, Berlin, 11 strani. 5. Hildebrandt, H., Baulandumlegung in Nürnberg, Schriftenreihe des Instituts für Städtebau, Bodenordnung und Kulturtechnick der Universität Bonn, Heft 6, Bonn, 1984, str. 275-283. 6. Kobale, D. 1994, Lastninska razmejitev stavbnih zemljišč - Primer stanovanjske soseske Nova vas 1 v Mariboru, diplomska naloga (mentor: prof. dr. Rakar, A.) FAGG - Oddelek za geodezijo, Ljubljana. A. RAKAR: Instrumenti zemljiške politike 7. Müller, R - Jökel, Baulandumlegung, referat, 327. Kurs des Instituts für Städtebau Berlin, 6.-7. VI. 1984, Berlin, 11 strani. 8. Rakar, A. Nekateri vidiki gospodarjenja s stavbnim i zemljišči v ZR Nemčiji, Geodetski vestnik, Ljubljana, 3/1986, str. 191-198. 9. Rakar, A. Aktualni problemi gospodarjenja s stavbnimi zemljišči v SR Sloveniji, IB - Revija za planiranje, Ljubljana, 8/ 89. 10. Rakar, A. Aktua ln i problemi in odprta vprašanja lastninske razm ejitve zem ljišč v mestih, XII. Sedlarjevo srečanje, Postojna, 28.-29. maj 1992, Zbornik referatov. 11. Rakar, A., Šubic-Kovač, M. et al, 1993, Oblikovanje celovitega modela in opredelitev instrumentov zemljiške politike s posebnim ozirom na zajemanje mestne rente v Ljubljani, FAGG - Institut za komunalno gospodarstvo, Ljubljana, 109 strani. 12. Rakar, A. Čerček, J. 1994, Zaloga stavbnih zemljišč kot instrument usmerjanja prostorskega razvoja, FAGG - Institut za komunalno gospodarstvo, 61 strani. 13. Rakar, A., 1994, Instrum enti zem ljiške po litike v pogojih tržnega gospodarstva in pluralizma lastnin, Geodetski vestnik (38), Ljubljana, štev.: 4, 267 - 273. 14. Runkel, P., 1993, Baugesetzbuch, Verlag Bundesanzeiger, Köln. 15. Sandmann, A. J., 1984. Baulandumlegungen in der Stadt Bonn, Schriftenreihe des Instituts für Städtebau, Bodenordnung und Kulturtechnick der Universität Bonn, Heft 6, str. 253 - 275. 16. Šubic-Kovač, M. et al, 1994. Opredelitev in operacionalizacija pogojev za vzpostavitev kontroliranega trga stavbnih zem ljišč na območju mesta Ljubljane, FAGG - Institut za komunalno gospodarstvo, 102 strani. Bežan, M., 1994, S tavbno-zem ljiška politika in urejanje mest, razprava na okrogli mizi o urejanju okolja in stavbno- zem ljiški politiki, L jubljana, 12. maj 1994, 5 str. M inistrstvo za okolje in prostor, 1993, Zakon o urejanju prostora in graditvi, delovni osnutek, 1. decem ber 1993. Republiška geodetska uprava, 1993, Teze za Geodetski zakon, 6. verzija, 30. 09.1993. M inistrstvo za okolje in prostor, Nacionalni stanovanjski program, nevezano gradivo, 31 .12. 1997. M inistrstvo za prom et in zveze, 1996, Poročilo in usmeritve 1992-1996, publikacija, 44. str. D. Zupančič, E. Rodošek: EKONOMIČNOST GRADITVE EKONOMIČNOST GRADITVE IN UPORABE STANOVANJSKEGA FONDA ECONOMIES OF CONSTRUCTION AND USE OF RESIDENTIAL BUILDINGS DUŠAN ZUPANČIČ, EDO RODOŠEK Vloga države v tranziciji na področju stanovanj na splošno prehaja od distribucljie k usmerjanju finančnih sredstev. Vsi udeleženci na stanovanjskem sektorju naj bi spoznali pomembnost racionalnega trošenja sredstev v vseh fazah življenjskega cikla stanovanjske zgradbe. Čeprav je dokazano, da večina stroškov nastaja med uporabo stanovanja, je uravnavanje teh stroškov še vedno podcenjeno. V članku so podani nekateri rezultati zadnjih raziskav in izkušenj na področju tehničnih priporočil in finančne podpore za gradnjo ozirom a prenovo stanovanj. Prikazani so nekateri državni pogoji glede prim ernega stanovanjskega standarda in priporočila za racionalne urbane elem ente, program iranje, projektiranje in gradbene karakteristike T he ro le s o f th e s ta te in t r a n s i t io n on th e f ie ld o f h o u s ­ ing g e n e r a l ly t r a v e r s e f r o m d is t r ib u t io n to g u id a n c e o f f in a n c e re s o u r c e s . A ll p a r t i c ip a n t s in h o u s in g h a ve to e m p h a s iz e an im p o r t a n c e o f r a t io n a le m o n e y c o n ­ s u m p t io n in all l i fe s ta g e s o f th e b u i ld in g c y c le . The r e g u la t io n o f c o s ts t h a t o r ig in a te s d u r in g th e u se o f a p a r t m e n t is s t i l l u n d e r e s t im a te d a l t h o u g h o f d o c u ­ m e n ta r y e v id e n c e o f th e m a jo r i t y o f th e s e c o s ts . In th e p a p e r a re g iv e n s o m e re s u l ts o f r e c e n t h o u s in g r e s e a r c h e s a n d m a n a g e m e n t e x p e r ie n c e s on th e f ie ld o f t e c h n ic a l r e c o m m e n d a t io n s a n d f in a n c ia l i n t e r m e ­ d ia t io n fo r h o u s in g c o n s t r u c t io n a n d r e h a b i l i t a t io n . S o m e s ta te c o n d i t io n s o f s u i t a b le r e s id e n c e c o m fo r t a n d c r i t e r ia fo r r a t io n a le u rb a n e le m e n ts , p r o g r a m ­ m in g , d e s ig n a n d c o n s t r u c t i v e c h a r a c t e r i s t i c s a re g i v e n . Avtorja: dr.Dušan Zupančič d ipl.inž.grad., dr.Edo Rodošek, d ipl.inž.grad.. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UDK 332.83 : 711 P O V Z E T E K S U M M A R Y D. Zupančič, E. Rodošek: EKONOMIČNOST GRADITVE 1 .UVOD Nedavne spremembe v Republiki Sloveniji od leta 1991 so ponudile priložnost za prevrednotenje mno­ gih stvari na področju stanovanj­ skega gospodarstva. Kot pravi Hans dre Jonge /1/, str. 1: ...>N arašča potreba, da obrnemo pozornost k stvarem, ki smo jih že naredili< ...vloga gospodarjenja z nepremičninami povsod očitno na­ rašča. Vzdrževanje, prenova in adaptacije stanovanjskega sklada postajajo enako pomembne naloge kot stanovanjska novogradnja. Raziskave, opravljene v nekaj pre­ teklih letih, so pripeljale do sploš­ nega spoznanja, da bo sta­ novanjsko gospodarstvo uspešno le, če bo v celoti prepoznalo želje uporabnikov. Ekonomska učinko­ vitost stanovanja kot tipične dolgo­ ročne dobrine je odvisna predvsem od obvladovanja njegovih stroškov življenjskega ciklusa. Stroški življenjskega ciklusa stano­ vanjske zgradbe pa se oblikujejo v nekaj zaporednih stopnjah: pros­ torskem planiranju, programiranju, projektiranju, gradnji, uporabi, vzdrževanju in odstranitvi zgradbe, pri čemer vsaka stopnja vpliva na vse naslednje. Zato morajo tudi ukrepi gospodarjenja vsebovati več zaporednih stopenj, ki morajo biti med seboj interaktivno usklajene. Poleg permanentnih raziskovalnih in razvojnih prizadevanj so nekatere nedavne ekonomske spremembe v Sloveniji dodatno oživile interes za to področje. Zahteve aktualne tranz­ icije in vključevanja Slovenije v evropske tokove se v zadnjem času odražajo tudi na tržišču stanovanj. Pred nekaj leti opravljena obsežna privatizacija stanovanj - ki je umes­ tila Slovenijo med države z najvišjim deležem zasebnega stanovanj­ skega sklada - je odpravila indiferentnost do tako imenovane >družbene lastnine < , ki je bila vezana na meglen pojem >kolek- tlvne odgovornosti <. Te in podobne tendence so pripomogle k prevladujočemu spoznanju, da je potrebno proces oblikovanja stanovanja usmeriti h kompleksnemu cilju, da se doseže kar najvišja stopnja uporabne vrednosti na podlagi doseženega ravnotežja med stopnjo bivalnega standarda in ekonomskimi mož­ nostmi uporabnikov. Medtem ko se s stopnjo bivalnega standarda pečajo različne vede in discipline (psihologija, sociologija, ekologija, urbanizem, arhitektura, gradbe­ ništvo in še kakšna), so problemi ekonomskih možnosti uporabnikov v glavnem ekonomsko-socialna kategorija. Najpomembnejše elemente s tega področja prikazuje preglednica št. 1. V nadaljevanju so opisani nekateri relevantni državni inštrumenti, ki se nanašajo na to področje. 2. EKONOMSKO VODENJE GRADITVE Tukaj obsega graditev naslednje zaporedne faze: - programiranje - projektiranje - gradnjo. Nekatere priznane raziskave kažejo, da vsebujejo zgodnje faze graditve, posebno programiranje in projek­ tiranje (glej sliko 1), prevladujoč delež potencialno dosegljive ekonomske učinkovitosti. Programiranje določa večji del bivalnega udobja, projektiranje pa opredeljuje boljše ali slabše razmerje med kakovostjo in stroški stanovanja. Gradnja udejani vse te odločitve v materialni obliki in v prevladujoči meri določa trajnost in stroške vzdrževanja stanovanja. V zadnjih nekaj letih je prodrlo spoznanje, da je stanovanjska sfera po svoji naravi tipično multi- disciplinarna in da zato terja sodelovanje mnogih strokovnjakov s Fakultete za gradbeništvo in fakultete za arhitekturo, kot tudi pomembne prispevke neodvisnih inštitutov ter gradbenih podjetij. 2.1 Program iranje kot del ekonom skega gospodarjenja Ekonomsko usmerjeno progra­ miranje naj bi pretvorilo uporab­ nikove potrebe in njegovo priprav­ ljenost plaćanja v realne zahtevp kot izhodišče za projektiranje. Glede tega bi bilo za potrebe tega članka smotrno opredeliti nekaj pojmov. Latentn i vpliv m anagem ents Preglednica 1: Razmerje med fazami graditve in ekonomske učinkovitosti D. Zupančič, E. Rodošek: EKONOMIČNOST GRADITVE ORODJA EKONOMSKEGA GOSPODARJENJA Priporočila za B racionalni program Metode za ekonomično programiranje Metode optimiranja projektnih rešitev FAZE ŽIVLJENJSKEGA CIKLUSA ZGRADBE Funkcionalni in tehnični standardi za projektiranje stanovanjskih objektov L 5 Kategorizacija stanovanj in stanovanjskih hiš in sosedstev Instruktaža optimiranja Tehnologije gradnje Finančna selekcija/ podpora odločanju Pogoji kreditiranja stanovanjskega fonda Delovni postopki Reguliranje dejavnosti vzdrževanja Postopki recikliranja Uporabno vrednost razumemo kot specifično vsebinsko, količinsko, kakovostno in ekonomsko ustrez­ nost stanovanja, stanovanjske zgradbe, kot jo subjektivno čuti uporabnik. Vrednote razumemo kot karakte­ ristike ali lastnosti, ki lahko zado­ voljijo neko stanovalčevo potrebo in Ocenjevanje vrednosti stanovanj imajo zato tudi svojo stopnjo koristnosti (ustreznosti). Ceno razumemo kot skupne stroš­ ke življenjskega ciklusa stanovanja, ki jo plačuje uporabnik. Ker sta razumevanje vrednot in zlasti nivo potreb in pripravljenost plačanja izrazito individualni kate­ goriji, ki se spreminjata tako od človeka do človeka kot tudi v prostoru in času, je logično, da je tudi uporabna vrednost relativen pojem. Kljub temu obstaja potreba, da se vrednote standardizirajo. To pa sproža vprašanje, ali je objek- tivizacija vrednot sploh možna, in če je, v kolikšni meri. D. Zupančič, E. Rodošek: EKONOMIČNOST GRADITVE Zadnji dve desetletji se je obliko­ valo dokaj enotno spoznanje, da se je treba izogibati togemu določanju zahtev glede stanovanja, kar v praksi pomeni, da je treba zago­ toviti tako krajevno kot tudi časovno fleksibilnost vsakega programa. Stanovanje naj se obravnava v kontekstu kompleksnega sistema človek - prostor - stanovanjska zgradba s tem, da se med temi tremi elementi vzpostavijo ustrezna razmerja. Novo nastali pogoji tržišča v naši državi so pogojevali opredeljevanje zahtev in parametrov različnih potreb v stanovanjski sferi. Zavedajoč se teh dejstev je Ministrstvo za okolje in prostor naročilo strokovne osnove za > Funkcionalne in tehnične stan­ darde za graditev stanovanj< /2 / , ki jih je izdelala večja skupina raziskovalcev. Njihov namen je prevsem v tem, da uredijo odnose med dejavniki v stanovanjski graditvi, uporabijo pa se lahko tudi kot tehnični vzorec za določanje kalkulativne cene stanovanj. Te standarde je razumeti kot dogovorjene ali uzakonjene zahteve glede funkcij, količin, kakovosti, stopnje opremljenosti, trajnosti in ostalih zahtevanih lastnostih stanovanja, stanovanjske zgradbe in stanovanjskega območ­ ja. Veljajo tako za novogradnjo kot tudi za prenovo stanovanjskih zgradb. Posamezni standardizirani zahtevi glede stanovanja je možno zadostiti z realizacijo enega ali več para­ metrov, vendar na različne načine, ki so odvisni od kreativnosti in strokovnosti projektanske skupine. Za vsak parameter se lahko izbere enega od definiranih treh nivojev (stopenj standarda): - minimalni nivo (prag ustrez­ nosti), ki ga je obvezno doseči, da se preprečijo škodljive posledice za stanovalce in družbo - intervalno področje (spodnja in zgornja meja), ki ima pomen razvoj­ nega priporočila za množične potrebe bivalnega standarda - nadstandardno področje, ki se začenja na zgornji meji intervalnega področja in ki navzgor ni omejeno. Minimalni nivo je v ingerenci držav­ nih inšpekcijskih organov, inter­ valno področje pa je tisto, kjer posamezni investitorji iščejo svojo preferenco, po potrebi pa je deležno tudi državnih ali občinskih subvencij. Nadstandardno področje je predmet prostega trženja. Za nekatere parametre sta lahko dva ali tudi vsi trije nivoji smiselno združeni v enega. Zadevni standardi so odraz trenutnega nivoja družbene in ekonomske razvitosti Slovenije, zato je predvideno, da se bodo permanentno novelirali, skladno z razvojem stroke in z ekonomskimi možnostmi. Njihov namen je pred­ vsem olajšati ureditev odnosov med udeleženci graditve stanovanj, rabijo pa tudi kot tehnični etalon za izračun kalkulativne cene stanovanj. 2.2 P ro jektiran je kot del ekonom skega gospodarjenja Ekonomsko orientirano projektiranje naj bi zajelo optimalno ali vsaj zadovoljivo razmerje med tehnično izvedljivimi rešitvami in skupnimi stroški. Skladno s tem naj bi se karakteristike zgradbe pojmovale kot projektni izbor znotraj področij med zadovoljivim in odličnim bivalnim standardom. Napredek projektiranja in boljše predvidevanje bivalnih zahtev pa sta možna edino na podlagi povratnih informacij in izkušenj iz kasnejših faz življenjske dobe zgradbe. Danes stanovanjski investitorji praviloma že zahtevajo variantne projektne rešitve, dokaze za zagotavljanje kakovosti, ter - včasih - ekonomske analize za celotno življenjsko dobo stanovanja. Inves­ titorji in projektanti so vse bolj prisiljeni iskati ravnotežje med kako­ vostjo in stroški gradnje ter uporabe stanovanja. Zanimivo je, da so nekatere dobre projektne rešitve v tradicionalnih sistemih gradnje bolje sprejete kot slabe projektne rešitve na podlagi sodobnih tehnologij. V zadnjih letih na področju stanovanjske graditve vse bolj narašča pomen ekoloških vidikov, varstva okolja, racionalne rabe virov in varčevanje z energijo. Izdelane so bile nekatere pomembne strokovne osnove in znanstveno utemeljeni predlogi, ki se nanašajo na racionalno programiranje, projektiranje in izvedbene lastnosti s stanovanjski graditvi, nekatere med njimi pa je sprejelo tudi že Ministrstvo za okolje in prostor. Da bi omogočili vsem udeležencem v stanovanjskem gospodarstvu primerjavo projektantskih dosežkov, je bilo potrebno opredeliti in klasi­ ficirati tipe stanovanj in stano­ vanjskih zgradb. V ta namen je bila izdelana > Kategorizacija stanovanj, stanovanjskih zgradb in stano­ vanjskih območij< /3/. Ta kategorizacija je zasnovana dvostopenjsko: - primarna stopnja kategorizacije je v bistvu le način razvrstitve bivališč po fizičnih in geometrijskih karakteristikah (kjer so podani odgovori na vprašanja: kaj, kakšno) - sekundarna stopnja katego­ rizacije pa je v bistvu relativno ovrednotenje, glede na razne nivoje bivalnega standarda (kjer so podani odgovori na vprašanja: koliko ustrezno, kako kvalitetno, s čim opremljeno, koliko trajno). Primarna stopnja kategorizacije je namenjena prepoznavanju konkret­ nega stanovanja po njegovih fizičnih in geometrijskih karakte­ ristikah, ne da bi ga pri tem vrednotili. Take karakteristike so npr. tip zgradbe, etažnost, število sob, osnovno gradivo. Kolektivne stanovanjske zgradbe so obrav- D. Zupančič, E, Rodošek: EKONOMIČNOST GRADITVE navane ločeno od individualnih stanovanjskih hiš. Sekundarna stopnja kategorizacije pa je namenjena relativnemu ov­ rednotenju stanovanj, pri čemer so stopnje standarda objektivno pri­ merljive le znotraj iste kategorije stanovanj, ne pa tudi med različnimi kategorijami. Tu se re­ gistrira tehnična opremljenost stanovanja (lega, suhost, toplotna izoliranost, sanitarne instalacije, ogrevanje) in stanje (obdobje gradnje, stopnja vzdrževanja, rekonstrukcija). Ker je kategorizacija namenjena tudi in predvsem potrebam registriranja obstoječega stano­ vanjskega fonda, je regularnim stopnjam bivalnega standarda za novogradnje in prenovo (visoka, srednja, minimalna) dodana tudi še stopnja podstandardna, ki se sicer ne tolerira. Dopolnilo kategorizacije stanovanj pa se nanaša na elemente lokacije (coninga), ki je odvisen od velikosti naselja in na elemente velikosti funkcionalnega zemljišča (parcele). 2.3 Gradnja kot del eko­ nomskega gospodarjenja Gledano skozi tehnološki vidik in tipično srednjevisoko etažno zasnovo, prevladuje v našem prostoru gradnja z armiranim betonom, bodisi s tunelskimi opaži oziroma z velikopanelnim siste­ mom. Ta tehnologija opravičuje visoko produktivnost izgradnje same konstrukcije, ne pa tudi vseh del do finalizacije objekta. Na drugi strani pa je še vedno močno prisotna tradicionalna opečna gradnja pretežno zasebnih stanovanjskih objektov, z eno ali dvema etažama. Produktivnost tovrstne gradnje je razmeroma nizka in pogosto vprašljiva po kakovostni plati. Dolgotrajno obdobje pomanjkanja ponudbe v stanovanjski gradnji v primerjavi z velikimi potrebami ter splošen izpad trga sta povzročila nesorazmeren porast cen stano­ vanj, ki se danes sučejo med najvišjimi v Evropi. Vse od leta 1991 pa do danes je postala gradnja stanovanj visoko kompetitivna dejavnost z občutnim pomanjkanjem ustrezne delovne sile, nižjimi dobički ter visokim rizičnim nivojem. Hkrati je močno omejeno tako imenovano "poga­ janje” glede sprejemljivosti cen za investitorja in izvajalca. Trenutni stanovanjski trg je razmeroma nov , brez objektivno dodelanih okoliščin funkcioniranja, tako, da je Ministrstvo za okolje in prostor štelo za potrebno naročiti ekspertno študijo za določanje /5/. Študija obravnava množico indikatorjev ekonomskega in tehničnega zna­ čaja. Rezultati so vidni v obliki priročnika, ki vsebuje cenovne koeficiente neodvisno od razmer na trgu. Uporabnik priročnika lahko ugotovi objektivno verificirani stro­ šek katerekoli obstoječe vrste stanovanjske zgradbe. Primerljiva zgradba, na podlagi katere se usklajuje cena za posamični objekt, sestoji iz nas­ lednjih elementov: KONSTRUKCIJA • temelji • vertikalna konstrukcija • horizontalna konstrukcija • stopnišče • streha z ostrešjem ZAKLJUČNI ELEMENTI • fasada • notranje obloge • okna • vrata (notranja, zunanja) • notranje obdelave zidov in stropov • zaključni sloji - podi in tlaki • oprema INSTALACIJE • cevna instalacija • elektrika • ostala kabelska instalacija • ogrevalni sistem • prezračevanje - plin • dvigala • sanitarni jaški ZUNANJA UREDITEV Za vse naštete elemente oziroma nadalje členjene sestavne dele zgradbe je podan odstotek od skupnih stroškov. Primerjalni objekt predstavlja tipično zgradbo sred­ njega bivalnega standarda, kate­ rega priročnik opredeljuje kot tehnično neambicioznega. Vsi elementi komparativne zgradbe so ocenjeni z indeksom 1.00, medtem ko vsako odstopanje elementa od etalonske vrednosti merimo s spremenjenim indeksom, primerno umerjenim na lastnost, kakršno odraža. Baza podatkov etalonskih objektov trenutno sestoji iz dvanajst vzorčnih zgradb, pri čemer se struktura stroškov permanentno spremlja in obnavlja. Navzklic dejstvu, da se večina stanovanjskega fonda v Republiki Sloveniji realizira skozi gradnjo za trg, se nekateri dejavniki pri trošenju investicijskih sredstev obnašajo racionalno, posebno v sektorjih, ki imajo socialni značaj. Nekatere vladne institucije, kakor je Stanovanjski sklad R. Slovenije, pogojujejo kreditni tok sredstev za stanovanjske namene z racionalno strukturo gradbeno proizvodne cene kakor tudi z izborom funkcio­ nalnih projektnih rešitev in ekono­ mičnih materialov za gradnjo. Sklad torej predstavlja glavnega posojilo­ dajalca za investitorje v pogojih posebno reguliranih zahtev za racionalno gradnjo. Tako imenovani posojilni pogoji za pravne osebe s strani Sklada sestojijo iz vrste kriterijev za oceno racionalnosti investicije v vseh fa- D. Zupančič, E. Rodošek: EKONOMIČNOST GRADITVE zah življenjskega ciklusa stano­ vanjske zgradbe. Pri tem je seveda vkomponiran ustrezen projektantski in izvajalski nadzor. Ustreznost vlog na razpisne pogoje Sklada kontrolira ekspertna sku­ pina, ki mora za vsak posamezni javni razpis izvrednotiti in oceniti vse prispele ponudbe. Pomembnejši kriteriji v postopku vrednotenja so naslednji: • urbanistični (makro in m ikro­ lokacija, skladnost v prostoru, kvalitete soseske, infrastruktura) • arhitektonski (tipologija, struk­ tura stanovanj, dispozicija, bivalne kvalitete, materiali) • tehnično tehnološki (tehnologija gradnje, racionalnost tehnologije, varnost, stabilnost, vzdrževanje,...) • ekološka ustreznost (poraba energije, vpliv na zdravje ljudi, emisije in imisije okolja,..) 3. EKONOMIČNOST V FAZI UPORABE STANOVANJSKE­ GA FONDA Struktura stroškov življenjskega ciklusa neizpodbitno kaže na prev­ ladovanje tistih, ki nastajajo v dobi uporabe stanovanjske zgradbe. Integralni cilj je torej ekonomičnost investicij v smislu stroškov upo­ rabe. Investitorji v stanovanjsko gradnjo se danes izjemno dobro zavedajo pomena življenjskih stroškov, zato se v praksi poraja vrsta pristopov in metod za napovedovanje njihovega toka. Tovrstni podatki so pomembni za kakovostno upravljanje s stano­ vanjskim fondom in za ocenjevanje stopnje rizika v alternativnih vzdrže­ valnih planih. Investitorji v stanovanjsko gradnjo kažejo določen interes za pozna­ vanje karakteristik staranja objek­ tov, ki v veliki meri vpliva na skupne stroške. Hkrati so tudi neprofitne stanovanjske organizacije primora­ ne h koncentraciji na tiste kriterije, ki obetajo zadovoljiv finančni rezul­ tat njihovega poslovanja. Na splošno je možno ugotoviti, da interes po odločanju o racionalni stanovanjski gradnji raste v vseh fazah graditve in uporabe objektov. Trenutne spremembe na področju stanovanjskega gospodarstva nudi­ jo možnost vzpostavitve celovitega informacijskega sistema. Z njim bi bilo možno učinkovito planirati, projektirati, modelirati in izvajati stanovanjski program. V prehodnem obdobju se mora organiziranost stanovanjske gradnje uveljaviti za potrebe izbora infor­ macij, sortiranja in plasmana rele­ vantnih podatkov v vse faze življenj­ skega ciklusa. Vsi udeleženci na področju stanovanja spoznavajo neizpod­ bitne potrebe po spremembi trenutnih znanj in izkušenj ter povratnih informacij v zgodnje investicijske faze. Za razliko od industrijskih proce­ sov, kjer je zasnova in produkcija standardizirana, je pri gradnji stanovanjskih zgradb vsaka rešitev praviloma unikatna. Razvidna je široka paleta tipoloških rešitev, veli­ kosti, različnih lokacij, tehničnih značilnosti, pogojev lokacije, ki se odražajo v karakteristikah kompo­ nent, načinu uporabe zgradbe in frekvenci vzdrževanja. Hkrati je velika večina teh faktorjev v medsebojnem sorazmerju, pri čemer so celotni življenjski stroški objekta najtežje predvidljivi. Vzdrževalni standardi v stano­ vanjskem gospodarstvu morajo tako, kot v drugih industrijskih vejah, odražati trenutne ekonomske razmere. Njihova implementacija bo najverjetneje zapletena, posebej še zaradi neustreznih kadrovskih kapacitet, vendar ne nemogoča. 4. RAZVOJ VZDRŽEVANJA, TRENDI IN PRIČAKOVANJA Karakteristike perspektiv na pod­ ročju stanovanjskega gospodarstva so naslednje: • nadaljna razdelava modelov programiranja, projektiranja in racionalizacija v smislu življenjskih stroškov • adaptacija metod za določanje uporabne vrednosti stanovanj z definiranim sistemom evaluacije in ocenjevanja • stimulacija procesa razvoja tehnologije • razvoj dejavnosti marketinga, obvladovanje finančne distribucije sredstev • razvoj novih sistemov kontrole stroškov • internacionalizacija izobraževal­ nih procesov na področju trženja. 5. SKLEPI Pri obdelovanju posameznih ele­ mentov tako imenovanega manage- menta v stanovanjskem gospo­ darstvu smo skušali doseči kons­ truktivno vključitev rezultatov delnih raziskav ter praktične izkušnje kooperativnih dejavnikov. Vključena je tudi obsežna podpora program­ ske opreme. Navkljub nekaterim problemom na začetku raziskav smo pridobili določene izkušnje. Posebej še standardizacija sta­ novanj in sistem ocenjevanja stroš­ kovne vrednosti stanovanjskih enot predstavlja osnovo za korigiranje nekaterih že dolgo uveljavljenih razmerij. Eden od zelo pomembnih sklepov preteklega dela je tudi ta, da je koristno testirati občutljivost skupnih življenjskih stroškov stano­ vanjskega objekta na različne te­ hnološke sisteme. Sedanje izkušnje kažejo, da imajo posamezni udeleženci v programi­ ranju, projektiranju in gradnji dolo­ čeno prednost pri odločanju, saj njihove profesionalne odločitve temeljijo na argumentih: D. Zupančič, E. Rodošek: EKONOMIČNOST GRADITVE • Investitorji imajo boljšo izbiro med možnimi dispozicijami in projektnimi rešitvami in se lažje odločajo o nivoju stanovanjskega standarda v povezavi s stroški stanovanja. ■ Projektanti in izvajalci se odlo­ čajo med kompetitivnimi konstruk­ cijskimi elementi, in materiali in to mnogo hitreje ter s tehtnejšimi argumenti. Management v stanovanjskem gospodarstvu je torej znanstveno področje, na katerem se srečuje vsaj dvajset profesionalnih ved. Upoštevajoč permanentne spre­ membe v okolju obstaja tudi trajna potreba po kritični analizi in ponovni evaluaciji vzpostavljenega sistema. L I T E R A T U R A /1 / De Jonge, H., THE PHILOSOPHY AND PRACTICE OF MAINTENANCE AND MODERNIZATION; CIB W 70, International Symposium on Property Maintenance Management and Modernization, Singapur, 1990 /2/ METODOLOGIJA ZA OCENJEVANJE VLOG PRAVNIH OSEB ZA SREDSTVA STANOVANJSKEGA SKLADA, FGG, Stanovanjski sklad RS, Ljubljana, Slovenija, 1995 /3/ Rodošek, E. Brezar, V. Zupančič, D., FUNKCIONALNI IN TEHNIČNI STANDARDI ZA PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH ZGRADB V REPUBLIKI SLOVENIJI; ZRMK, FGG, Ljubljana, Slovenija, 1991 /4/ Rodošek, E. Zupančič, D. Srdič, A „ STROKOVNE OSNOVE ZA PRAVILNIK O KATEGORIZACIJI STANOVANJ, STANOVANJSKIH HIŠ IN SOSEDSTEV , FGG, Ljubljana, S loven ija , 1994 151 Rodošek, E. Zupančič, D. tržan, M., STROKOVNE OSNOVE ZA PRAVILNIK 0 MERILIH ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ, FGG, Ljubljana, 1992 /6/ Rodošek, E. Zupančič, D., INTEGRAL DETERMINATION OF USE VALUE OF HOUSING UNITS AND URBAN AREAS, Zagreb, Croatia, 7lh International Symposium Economic Management o f Innovation Productivity and Quality in Construction, CIB W 55, 1996 /7/ Zupančič, D. Srdič, A., PROFESSIONAL BASIS FOR HOUSING EXPLOITATION MANAGEMENT MODEL 1N REP. SLOVENIA, FGG, Ljubljana, 1997 M. Stanek: MODELIRANJE ARMATURE MODELIRANJE ARMATURE TER NJENE POVEZAVE Z BETONOM MODELLING OF REINFORCEMENT EMBEDDED INTO CONCRETE MARJAN STANEK Pri n a č r to v a n ju z a h te v n ih a r m i r a n o b e to n s k ih k o n s t r u k c i j te r pri do ločan ju n j ihove na jveč je nos ilnos ti m o ra m o upo rab it i a n a l iz o , ki u p o š te v a t is te n e l in e a rn e la s tn o s t i b e to n a in a rm a tu re , ki im a jo na jveč j i v p l iv na p o m ike . To so p re d v s e m večosno e las to -p las t ično obnašan je be tona pri tlaku, nasta jan je in š i r je n je ra z p o k p r i n a te g u , e la s to - p la s t i č n o o b n a š a n je a rm a tu re te r m edsebo jno povezavo m ed a rm atu ro in be tonom . V te m p r is p e v k u o b r a v n a v a m o n u m e r ič n o m o d e l i r a n je a rm a tu re te r njene povezave z be tonom . N a jvečkra t de f in iram o v s a k o o d o m e n je n ih la s tn o s t i p o s e b e j , n a to p a n j ih o v v p l iv n a o b n a š a n je k o n s t r u k c i je m e d s e b o j p o v e ž e m o z o b ič a jn im i p r i je m i m e to d e k o n č n ih e le m e n to v . V č la n k u o b r a v n a v a m o n u m e r ič n i m o d e l , p r i k a te re m s o a r m a tu r n e p a l ic e v s ta v l je n e v k o n č n i e le m e n t b e to n a ( “ e m b e d d e d re in fo rce m e n t” ), in ki dovo l ju je relativni zd rs m ed m a te r ia lom a . A t the n u m e r ic a l m o d e l l in g o f re in fo rce d c o n c re te s t ru c tu re s th e b e h a v io u r o f c o n c r e te a n d r e in fo r c e m e n t , as w e l l as t h e i r i n t e r d e p e n d e n c e m u s t be c o n s id e r e d . M o s t o f ­ te n e a c h o f th e m e n t io n e d p r o p e r t ie s is d e f in e d in d i ­ v idually, then th e ir in f luence to the b e hav io u r o f the s t ru c tu re is in t e r c o n n e c te d by th e u s u a l s te p s o f th e f in i te e le ­ m e n t m e th o d . T he a r t ic le d e a ls w i th th e n u m e r ic a l m o d e l w h e re th e r e in f o r c e m e n t r o d s a re e m b e d d e d in to th e f in i te e le m e n t o f c o n c re te a n d w h ic h a l lo w s re la t iv e s l id in g b e tw e e n th e tw o m a te r ia ls . Avtor: dr. M. Stapek, dipl.inž. gradb.. FGG. Jamova 2, Ljubljana RAZLIČNI NAČINI NUMERIČNEGA OBRAVNAVANJA ARMATURE Armaturo lahko modeliramo z linijskimi (enodimenzionalnimi) elementi191, ki so povezani s končnim elementom betona le v njegovih vozliščih. Težava pri tem modelu je v tem, da je potrebno konstrukcijo razdeliti na veliko število elementov. Drugi način modeliranja armature predstavljajo v betonski element vstavljeni enodimenzionalni ali membranski elementi s predpostavko1131191, da so pomiki armature in betona enaki. UDK 624.048 : 624.012.45 : 519.6 P O V Z E T E K S U M M A R Y M. Stanek: MODELIRANJE ARMATURE Model, pri katerem je armatura razporejena na posamezne sloje1121, največkrat uporabimo pri nosilcih, ploščah in lupinah. Pri tem posamezni sloji predstavljajo beton oziroma armaturo. Zaradi osnovne predpostavke, da so pomiki armature in betona enaki, z navedenimi elementi ne moremo upoštevati relativnega zdrsa med armaturo in betonom. Zato so se večkrat uporabljali tako imenovani vezni elementi, ki dovoljujejo tudi relativni zdrs med armaturo in betonom. Vezni elementi se vstavijo v vozlišča ali pa vzdolž robov končnih elementov betona171. Slaba stran veznih elementov je v tem, ker moramo oblikovati končne elemente betona tako, da se njihovi robovi prilegajo armaturi. Poleg tega vezni elementi često povzročajo težave pri konvergenci rešitve. Sodobnejši pristop za modeliranje relativnega zdrsa med armaturo in betonom predstavlja uporaba elementov armature, ki so vstavljeni v končni element betona. Vendar je pri tem potrebno izpeljati ustrezno formulacijo, ki vpliv zdrsa upošteva. S takšno formulacijo je obnašanje armature opisano bolj realistično in dosežen bolj natančen odziv celotne konstrukcije. V nadaljevanju je podana takšna formulacija. OPIS MODELA ARMATURNE PALICE POLJUBNE OBLIKE, VSTAVLJENE V KONČNI ELEMENT BETONA Idejo za numerični model za upoštevanje poljubne lege in oblike armaturnih palic oziroma kablov za prednapetje znotraj dvodimen­ zionalnega končnega elementa sta objavila Elwi in Hrudey 1989. leta151. Vozlišča končnega elementa betona so podane s koordinatami (x,y) globalnega koordinatnega sistema ( Slika 1). Lokalne koordinate končnega elementa betona označimo s (x, h). Globalni koordinati poljubne točke elementa betona izrazimo z interpolacijskimi funkcijami f j(x, h), (i = 1........... n) ter globalnimi koordinatami vozlišč elementa xj, y, (i = 1......... n). X = (|)1X1+<|)2X2 + ... +«j)nXn y = iyi+2y2+ - - H x (1) Prirastka koordinat poljubne točke končnega elementa betona dx in dy zapišemo takole: M. Stanek: MODELIRANJE ARMATURE (2) Ko izberemo končne elemente betona, izberemo še lego ter vozlišča elementov armature. Da bi zagotovili zveznost med posameznimi končnimi elementi betona oziroma zaradi primernosti pri programiranju, izberemo vozlišča elementov armature tudi v točkah, kjer element armature seka rob končnega elementa betona (Slika 1). V primeru, da element armature ni premočrten, moramo izbrati še dodatna vozlišča po elementu armature. Globalne koordinate vozlišč armature znotraj končnega elementa betona označimo s x * , y* (i = 1, . . . ,m). Koordinati poljubne točke elementa armature izrazimo z enodimenzionalnimi interpolacijskimi funkcijami y i = y,(z) (i = 1......... m), z je neodvisna normirana koordinata: Da bi lahko opravili potrebno integriranje vzdolž elementa armature, potrebujemo izraz za prirastek dolžine elementa armature ds ter izraza sinb in cosb. b je kot med osjo x in smerjo tangente na os elementa armature (Slika 2). X = ¥lXt + V2x2 + -+ V m xm y = ¥ iy i+ ¥ 2y2+-+¥mym (3) (4) 2 (5) 2 (6 ) Za integriranje po elementu armature moramo še določiti h globalnim koordinatam vozlišča elementa armature (x,y) lokalni koordinati (x,h) pripadajočega končnega elementa betona. To pomeni, da v enačbah (1) M. Stanek: MODELIRANJE ARMATURE a) b) Slika 2: Koordinatni sistemi elementa armature, a) Globalne koordinate, b) Lokalne koordinate poznamo x in y, iščemo pa pripadajoča x in h: x - ( (j)iX1 + (t)2x2+...+(t)nxn) = 0 y-(iyi + 2y2+...+<|>nyn)=0 Nalogo rešujemo iteracijsko z Newtonovo metodo: Prirastek koordinat At; in Arj določimo iz enačb (^X i + 2x2+...+iyi + >t>2y 2+-+nyn)| O) Upoštevani sta naslednji oznaki: [Ji] = [J,( '̂*T»')] in ,(̂ .Tii). Zaradi upoštevanja zdrsa med armaturo in betonom je pomik armature ws v smeri tangente na vzdolžno os armature razdeljen na dva dela wc in wb. Z wc je označen pomik betona v smeri tangente, z wb pa dodatni pomik zaradi zdrsa armature. Prirastek deformacije Aes v smeri tangente na os armature lahko zato zapišemo takole Ass = — Wb + A£xcos2ß + Asvsin2ß + Aywsinß cosß ds ' y (10) Če izrazimo prirastek zdrsa armature z oblikovnimi funkcijami \|»(Q (| = 1.......m) in prirastki zdrsov v vozliščih armature Awbi (i = i ......m) M. Stanek: MODELIRANJE ARMATURE Awb(£)= + y 2( ^ w ; ; 2+...+Vm(f;)4wbm = (v|/(c))-|Awb} (11) lahko zapišemo prirastek deformacije Aes takole Matriki (B„)in (b6) izrazimo z interpolacijskimi funkcijami ter s kotom b (Bs) = ( — cos2ß + -^-s inß cosß, — sin2ß + — sinß cosß, ' ' \ öx dy dy öx ^ - c o s 2ß + -^ -s inß cosß, ^ - s in 2ß + -^-s inß cosß, ... , öx dy dy dx • ^ - c o s ^ + ̂ - s in ß cosß, ■^ILsin2ß + — sinß cosß\ dx dy dy dx j (13) /p \ _ d ^ / d y , dv|/2 dvj/m ' b/ d s \ d t ; ’ d t ; ’ ’ d t; {Aq} je vektor prirastkov vozliščnih pomikov elementa betona {Aq}T =^Au1,Av1,Au2,Av2, ... ,Aun,Avn̂ (15) Če upoštevamo konstitucijski enačbi za normalno napetost ss v armaturi in za napetost zdrsa ss med betonom in armaturo[6][10] Acrs =Eg A£s (16) in Aab =Eb Awb (17) in če zapišemo izraz za prirastek virtualnega dela notranjih sil v elementu armature 8AW = f. Aa 8Ass dV + f Aa 8Awb dS = Jvs s s JSs b u M. Stanek: MODELIRANJE ARMATURE dobimo izraz za togostno matriko elementa armature znotraj končnega elementa betona. Če upoštevamo še togostno matriko končnega elementa betona [Kcc], dobimo togostno matriko [K] končnega elementa betona z armaturo1” 1 "[KccMM [K,bi [K] = (19) [Kbs] [Kbb] Posamezne matrike imajo naslednji pomen: /-Jo [ K s s H & ] E s(Bs) - A std<; (20) /-jo [K b s ]= j^ b ]E s(Bs) — AstdC (21) ds [Kbs]= { c^b ]E s{Bs) - A stdC (22) Prikazane oznake pomenijo naslednje: Es je tangentni modul ss-es diagrama za armaturo, Eb je tangentni modul diagrama, ki podaja zvezo med napetostjo povezave med betonom in armaturo in pripadajočega zdrsa, Vs je prostornina elementa armature, Ss je površina elementa armature, As je prerez elementa armature na enoto debeline elementa betona t in Os je obseg elementa armature na enoto debeline elementa betona t. Vektor rezidualnih sil {R } za element armature dobimo zopet s pomočjo izraza za prirastek virtualnega dela notranjih sil SAW = |vs c s8AssdV + JSg crbSAwbdS = ((SAq)(SAw* )){R} (23) Vektor {R } lahko zapišemo takole: PRIMER PROSTO LEŽEČEGA ARMIRANOBETONSKEGA NOSILCA Prvi poskus upoštevanja razpok v betonski konstrukciji z metodo končnih elementov sta opravila Ngo in Scordelis 1967. Ieta[8). Da bi tudi pri nas lahko uporabili takšen nelinearen način reševanja betonskih konstrukcij, je M. Stanek: MODELIRANJE ARMATURE bil narejen računalniški program1" 1, ki je zasnovan na modelu z razma­ zanimi fiksnimi razpokami131. Uporabljen je hipoelastični model snovi. Matrika [c], ki določa lastnosti materiala v smereh ortotropije, ima enako obliko, kot jo predlagajo avtorji v delu [21. Da bi bil model čim enostavnejši in bi obenem upošteval vse pomembnejše nelinearne lastnosti materiala, je bila izbrana posplošitev enosnega 5 - f zakona na dvoosno napetostno stanje, kot to predlagajo avtorji v članku141. S programom smo analizirali prosto ležeči armiranobetonski nosilec, z dvema točkovnima silama. Enak nosilec sta numerično obravnavala Bathe in Sundberg111. Geometrijski podatki, lega armature, lastnosti materiala ter matematični model nosilca so prikazani na sliki 3 in so zaradi primerjave rezultatov enaki kot v članku111. Zaradi upoštevanja simetrije konstrukcije in obtežbe obravnavamo le polovico nosilca. Betonski del nosilca je opisan z 10 izoparametričnimi 8-vozliščnimi elementi. debelina nosilca b = 6 BETON ARM ATURA tlačna trdnost 8 = -3 .7 4 ,S = -0.002 trdnost betona S = -3.74, £ = -0.003 natezna trdnost / = 0.458 Poissonovo število v = 0.2 modul elastičnosti E = 6100 površina A = 0.62 m eja tečenja o = 44 modul elastičnosti E = 30000 modul utrjevanja E = 300 Slika 3: Geometrijski podatki, lastnosti materiala in matematični model za numerično obravnavo. Na sliki 4 je prikazan potek navpičnih pomikov točke T (glej sliko 3). 0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 Slika 4: Potek navpičnih pomikov točke T M. Stanek: MODELIRANJE ARMATURE Na sliki 5 je prikazano stanje razpok pri obremenitvi P=8,56. Lsc..-......— ....— ^ ..—... w ' K ____ i___________ i____ I i —L - - * - i V 1 1 HI T j _L__ _ U Slika 5: Razpoke pri obremenitvi P=8,56. SKLEP Prikazano modeliranje armature bolj ustreza realnim razmeram in to še posebej, če analiziramo konstrukcijo do porušitve. V tem primeru zdrsa med armaturo in betonom ne smemo zanemariti. Takšno realnejše modeliranje je potrebno tudi pri seizmični analizi, pri kateri nastanejo večje poškodbe konstrukcije. Zaradi tega daje prikazani pristop obravnavanja armature projektantu bolj realističen prikaz obnašanja konstrukcije. L I T E R A T U R A [1] K.-J. Bathe and J.-A. Sundberg. A concrete material model. In E. Hinton and R. Owen, editors, C o m pu ta tiona l M o d e l­ ling o f R e in fo rce d C oncre te S truc tu res, pages 101-121, Swansea, 1986. [2] K.-J. Bathe, J. Walczak, A. Welch, and N. Mistry. Nonlinear analysis o f concrete structures. C om pu te rs & S truc tu res, 32(3/4):563-590, 1989. [3] F.B. Damjanić. A fin ite elem ent technique for analysis o f reinforced and prestressed concrete structures. In Bergan, editor, F in ite E lem en t M e thods fo r N o n lin e a r P rob lem s, Sym posium , pages 623-637. Springer, 1986. [4] D. Darwin and D.A. Pecknold. Analysis o f cyclic loading o f plane R/C structures. C om pu te rs & S truc tu res, 7: 137-147, 1977. [5] A.E. Elwi and T.M. Hrudey. Finite element model for curved embedded reinforcement. Jou rna l o f E ng ineering M echan­ ics, 115(4):740 754, 1989. [6] G. Gunther and G. Mehlhorn. Local bond between reinforcing steel and concrete. In IABSE, pages 141-146 , Stuttgart, 1991. [7] M. Keuser and G. Mehlhorn. Finite element models for bond problems. Jou rna l o f S truc tu ra l E ng ineering , 113(10):2160- 2173, October 1987. [8] D. Ngo and A.C. Scordelis. Finite elem ent analysis o f reinforced concrete beams. Jo u rn a l o f the A m e rica n C oncre te Ins titu te , 64: 152-163, March 1967. [9] D.V. Phillips. Overview o f the fin ite elem ent m odelling of plain and reinforced concrete. In Tem pus , ACEM, N o n lin e a r E ng ineering C om puta tions, pages C3-C75, Ljubljana, Slovenia, 1992. [10] G. P ijaudier-Cabot, J. Mazars, and J. Pulikowski. S te ll-concrete bond analysis w ith nonlocal continuous damage. Jo u rn a l o f S truc tu ra l E ng ineering , 117(3):862-882, March 1991. [11] M. Stanek. Numerična analiza betonskih konstrukcij od nastanka razpok do porušitve. Univerza v Ljubljani, FAGG, Ljubljana, Doktorska disertacija, Maj 1993. [12] T. Tanabe, Z.S. Wu, and K. Ninomiya. Nonlinear analysis o f RC lam inar shells w ith re lative slip deform ation. In N. B ićanić and H. Mang, editors, C o m pu te r A id e d A n a lys is a n d D e s ign o f C oncre te S tru c tu re s , pages 317-328. Pineridge Press, 1990. [13] O.C. Zienkiew icz, D.R.J. Owen, D.V. Phillips, and G.C. Nayak. Finite elem ent m ethods in the analysis o f reactor vessels. N u c le a r E ng ineering an d D esign , 20:507-541, 1972. G. Turk, G. Gruden: VPLIV TEMPERATURE OKOLJA NA TEMPERATURNI RAZPORED V CEVI VPLIV TEMPERATURE OKOLJA IN SONČNEGA SEVANJA NA TEMPERATURNI RAZPORED V CEVI THE INFLUENCE OF SORROUNDING TEM­ PERATURE AND INSOLATION ON TEMPERA­ TURE DISTRIBUTION IN THE TUBE UDK 624.97 : 551.521 GORAN TURK, GREGOR GRUDEN P O V Z E T E K Za natančno določitev pomikov konstrukcije je pomembno, da natančno poznamo temperaturni razpored v konstrukciji. Z računalniškim programom JOSIP smo izračunali nestacio- narni razpored temperatur v cevi, pri čemer smo upoštevali spreminjajočo temperaturo zunanjega zraka, pritok toplote zaradi osončenja In spreminjanje zraka znotraj cevi. Upoštevali smo več različnih primerov za nelzolirano in izolirano cev. Ugotovili smo, da je najbolj kritičen primer neizoiirana cev v mirnem ozračju in dnevu osončenja 21. m arca. S U M M A R Y In o rd e r to a c c u r a te l y d e te r m in e d i s p la c e m e n ts o f th e s t r u c tu r e , th e a c c u r a te e s t im a t io n o f t e m p e r a tu r e d i s ­ t r ib u t io n is r e q u i r e d . T he c o m p u t e r p r o g r a m JO S IP is used to d e te rm in e t ra n s ie n t te m p e ra tu re d is t r ib u t io n ta k in g in to a c c o u n t t im e d e p e n d e n t o u ts id e a ir t e m p e r a t u r e , h e a t f lu x d u e in s o la t io n a n d c h a n g in g t e m p e r a t u r e in ­ s id e th e tu b e . S e v e ra l n u m e r ic a l e x a m p le s w a s e x a m ­ in e d fo r u n is o la te d a n d is o la te d tu b e . It vas fo u n d th a t th e c r i t i c a l e x a m p le is u n is o la te d tu b e in c a lm o u ts id e a i r and th e d a y o f in s o la t io n 2 1 th m a rc h . Avtorja: doc. dr.. Goran Turk, dipl. inž. grad.. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Jamova 2. 1000 Ljubljana Gregor Gruden, dipl. inž. grad.. Inštitut za metalne konstrukcije. Mencingerjeva 7 , 1000 Ljubljana 1 UVOD Osnovni konstrukcijski element stol­ pa, na katerem bo postavljena sta­ cionarna GPS postaja, je navpično postavljena cev z zunanjim preme­ rom 152 mm. Stolp prikazujemo na sliki 1. Ker so zahteve glede po­ mikov na vrhu stolpa izredno stroge (v mejah enega mm), je ena izmed kritičnih obtežb tudi temperaturna obtežba. Poleg enakomernega se­ grevanja konstrukcije se predvsem zaradi sončnega sevanja konstruk­ cija segreva neenakomerno in izra­ zito nestacionarno. Zaradi sončnega sevanja in izmen­ jave toplote z okolico (konvekcija in radiacija) se temperatura s časom spreminja, razpored temperatur po prerezu cevi pa je nelinearen. Za določitev temperaturnega razpo­ reda pri nestacionarnem toplotnem pretoku skozi snov so le izjemoma na voljo analitične rešitve. Zato mo­ ramo za vse praktične primere tem­ peraturni razpored določiti numerič­ no. Običajno uporabimo diferenčno metodo ali pa metodo končnih ele­ mentov. V tem prispevku najprej opišemo osnovne enačbe, po kate­ rih določamo temperaturni razpo- G. Turk, G. Gruden: VPLIV TEMPERATURE OKOLJA NA TEMPERATURNI RAZPORED V CEVI red, v nadaljevanju pa opišemo ra­ čunske primere in prikažemo ter analiziramo rezultate. 2 OSNOVNE ENAČBE PREVAJANJA TOPLOTE Prevajanje toplote v trdnem telesu za ravninske primere opišemo z di- fuzijsko enačbo (glej na primer [1]) (D kjer je 1 prevodnost materiala, T temperatura, (x,y) kartezični koordi­ nati, t čas, r gostota, c specifična toplota in qv prostorninski vir toplo­ te, ki je v našem primeru enak nič. Diferencialni enačbi (1) pripadajoče robne pogoje lahko razvrstimo v dva razreda: - Če je predpisana temperatura, robni pogoj zapišemo preprosto takole : T~Ts = 0 (2) kjer je Ts predpisana temperatura. - Če je predpisan toplotni pretok, robni pogoj zapišemo z naslednjo enačbo: -̂ = ( f - nx + ̂ ny) - q° - h(T - Ts ) (3) gorsko ozračje, pa do 9 za močno onesnaženo ozračje. Toplotni tok, ki ga prejme telo pa je odvisen tudi od vpadnega kota sončnih žarkov, ki ga lahko izračunamo glede na naklon in azimut površine telesa ter ure in dneva v letu. Značilnost obravnavanega objekta je tudi v tem, da je v notranjosti cevi zaprt zrak, ki se pri ogrevanju cevi ogreje. Ogrevanje zraka upošteva­ mo z naslednjimi predpostavkami: prostornina zraka se ne spremeni, sprememba temperature je adia- batna in temperatura zraka je po celotni notranjosti cevi enaka. Podrobnosti upoštevanja robnega pogoja v notranjosti cevi so opisa­ ne v [2], Kot smo omenili, je diferencialno enačbo (1) s pripadajočima robni­ ma pogojema (2) in (3) možno rešiti analitično le za izjemno preproste primere. Zato moramo v naših izračunih uporabiti numerično me­ todo. Za izračun smo uporabili računalniški program JOSIP, ki smo ga pred leti razvili na Katedri za mehaniko na Fakulteti za gradbe­ ništvo in geodezijo v Ljubljani [3-4], kjer sta nx in ny smerna kosinusa normale na zunanjo ploskev, q0 je znani toplotni pretok, ki je neodvi­ sen od temperature. V naših izra­ čunih je vzrok za toplotni pretok q0 sončne sevanje oziroma krajše osončenje. Koeficient h je prestopni koeficient, s katerim opišemo iz­ menjavo toplote med trdno snovjo in okoliškim zrakom. Velikost pres­ topnega koeficienta je odvisna od gibanja zraka v okolici. Če je hitrost zraka večja, je prestopni koeficient večji. Toplotni tok, ki pride do površine Zemlje, je odvisen od toplotnega toka, ki ga seva Sonce ter od koli­ čine toplote, ki ga Zemljina atmo­ sfera absorbira. Delež, ki ga atmo­ sfera prepušča, je odvisen od čistosti ozračja in nadmorske višine. Čistost ozračja upoštevamo s faktorjem onesnaženja, ki ga izberemo med 1.8 in 3 za čisto 3 RAČUN TEMPERATURNEGA RAZPOREDA Obravnavamo jekleno cev s premerom 152 mm in debelino stene cevi 4.5 mm. Razpored temperatur smo računali z računalniškim programom JOSIP, ki je namenjen za nestacionarno toplotno analizo dvodimenzionalnih teles. S programom smo natančno upoštevali geometrijo prereza cevi (glej sliko 2). Upoštevali smo segre­ vanje površine cevi zaradi sončne­ ga sevanja ter segrevanje in ohlajevanje zaradi konvekcije. Obravnavamo dva primera: (1) brez toplotne izolacije in (2) s 5 cm toplotne izolacije na zunanji ploskvi cevi. Pri prvem primeru mrežo G. Turk, G. Gruden: VPLIV TEMPERATURE OKOLJA NA TEMPERATURNI RAZPORED V CEVI Izolirana jeklena cev !» I Slika 2 Neizolirana jeklena cev Toplotna prevodnost X [J/(h m °C)] Specifična toplota c [J/(kg °C )] Gostota P [kg/(m3)3 155000 470 7800 200 2800 300 Preglednica 1: Materialni parametri za jeklo in toplotno izolacijo končnih elementov sestavlja 144 elementov s 180 vozlišči. Pri dru­ gem primeru je mreža končnih elementov večja: 288 elementov in 324 vozlišč (glej sliki 3 in 4). Lastnosti materialov podajamo v preglednici 1. V računu upoštevamo, da se tem­ peratura okolice (okoliškega zraka) čez dan spremeni za 20 °C. Časov­ ni potek spreminjanja temperature zraka je prikazan na sliki 5. Vpliv temperature okoliškega zraka za Slika 3 MREŽA KONČNIH ELEMENTOV N e iz o lira n a je k le n a cev tv I G. Turk, G. Gruden: VPLIV TEMPERATURE OKOLJA NA TEMPERATURNI RAZPORED V CEVI MREŽA KONČNIH ELEMENTOV , y Iz o lir a n a ie k le n a ce v »S »> Slika 4 temperaturo cevi upoštevamo s prestopnim koeficientom h, ki je odvisen od hitrosti vetra. Za mirno ozračje upoštevamo h = 70000 J/(h m2oC), za vetrovno ozračje pa h = 150000 J/(h m2oC). Pri računu sončnega sevanja potre­ bujemo poleg datuma in ure še: - geografsko širino - 46° severne geografske širine, - nadmorsko višino - 500 m, - čistost ozračja - 3.0 ocena po lestvici od 1.8 za čisto gorsko ozračje do 9 za onesnaženo kotli­ no), - absorptivnost površine mostu - 0.4 (upoštevali smo površino čiste­ ga jekla ali ustrezno s svetlečo se zaščitno barvo prebarvana povr­ šina). Začetna temperatura pri vseh primerih je bila enaka T0 = 0 °C za vsa vozlišča in ni pomemben poda­ tek, saj nas pri temperaturni obtežbi zanimajo le relativne spremembe temperatur. Vsi računi potekajo za obdobje treh dni. Zaradi periodič­ nosti nas zanimajo le rezultati tret­ jega dne. TEMPERATURA OKOLICE Slika 5 Opravili smo več računov, za katere smo predvidevali, da so lahko kri­ tični (glej preglednico 2). Rezultate za vseh 16 računskih primerov povzamemo v preglednici 3, kjer zapišemo največji prirastek temperature zaradi sončnega obse­ vanja in pripadajoči najmanjši prirastek temperature v prerezu jeklene cevi. Ob poenostavitvi in upoštevanju linearnega tempera­ turnega razporeda lahko določimo srednji prirastek temperature ATx in temperaturni gradient AT2 po pre­ rezu. Za najbolj kritičen primer (1. račun­ ski primer) rezultate prikažemo v slikah 6 in 7. V sliki 6 prikazujemo časovni potek spreminjanja tempe­ ratur v različnih vozliščih po prerezu neizolirane cevi. Vidimo, da je pojav izrazito nestacionaren, pri čemer je delež zaradi spreminjanja G. Turk, G. Gruden: VPLIV TEMPERATURE OKOLJA NA TEMPERATURNI RAZPORED V CEVI Računski primer Opis Brez toplotne izolacije, mimo ozračje, dan osončenja 21 .marec Brez toplotne izolacije, mimo ozračje, dan osončenja 21. junij Brez toplotne izolacije, mimo ozračje, dan osončenja 21. december Brez toplotne izolacije, mimo ozračje, brez osončenja Brez toplotne izolacije, vetrovno ozračje, dan osončenja 21. marec Brez toplotne izolacije, vetrovno ozračje, dan osončenja 21. junij Brez toplotne izolacije, vetrovno ozračje, dan osončenja 21. december Brez toplotne izolacije, vetrovno ozračje, brez osončenja Toplotna izolacija (5 cm), mimo ozračje, dan osončenja 21. marec Toplotna izolacija (5 cm), mimo ozračje, dan osončenja 21. junij Toplotna izolacija (5 cm), mimo ozračje, dan osončenja 21. december Toplotna izolacija (5 cm), mimo ozračje, brez osončenja Toplotna izolacija (5 cm), vetrovno ozračje, dan osončenja 21. marec Toplotna izolacija (5 cm), vetrovno ozračje, dan osončenja 21. junij Toplotna izolacija (5 cm), vetrovno ozračje, dan osončenja 21. december Toplotna izolacija (5 cm), vetrovno ozračje, brez osončenja Preglednica 2: Opis računskih primerov zunanje temperature bolj izrazit od deleža zaradi sončnega sevanja. Sončno sevanje je relativno malo vplivalo na spremembo tempera­ ture zaradi nizke absorptivnosti, ki smo jo za polirano jekleno površino smeli predpostaviti. V sliki 7 prika­ zujemo diagrame temperatur za različne čase v tretjem dnevu. Raz­ pored temperatur po prerezu je nelinearen. Slika 6 TEMPERATURA VOZLIŠČ ČASOVNI ODZIV t [h] G. Turk, G. Gruden: VPLIV TEMPERATURE OKOLJA NA TEMPERATURNI RAZPORED V CEVI R a č u n sk i p rim er A T j cq A T , / C | A T | ° q A T [°C /m ] 1. 27,2 22,5 24,85 30,92 2. 27,1 22,5 24,80 30,26 3. 26,5 22,3 24,40 27,63 4. 20,0 20,0 20,00 0,00 5. 24,1 20,7 22,40 22,37 6. 24,1 20,7 22,40 22,37 7. 23,7 20,6 22,15 20,39 8 . 20,0 20,0 20,00 0,00 9. 21,7 21,1 21,40 3,95 10. 21,6 21,0 21,30 3,95 11. 19,9 19,8 19,85 0,66 12. 17,5 17,5 17,50 0,00 13. 19,8 19,5 19,65 1,97 14. 19,7 19,4 19,55 1,97 15. 18,9 18,8 18,85 0,66 16 17,8 17,8 17,80 0,00 Preglednica 3: Temperaturni prirastki zaradi sončnega obsevanja in zaradi spremembe zunanje temperature 30 20 _ 15 . ------------------------- DAN 3 U R A 6 :0 0 — — - DAN 3 URA 9 :0 0 -------------------------DAN 3 URA 1 2 :0 0 ------------------------- DAN 3 UR A 1 5 :0 0 ------------------------- DAN 3 URA 1 8 :0 0 ---------- ---------- DAN 3 URA 2 1 :0 0 °* 5 19 29 39 49 99 99 79 89 99 109 !19 129 139 149 199 199 179 9 4 S K L E P I Pri računu temperaturnega razpo­ reda v prečnem prerezu jeklene cevi smo upoštevali sončno obse­ vanje, konvekcijo v okoliškem zraku in v zraku znotraj jeklene cevi. Ugotovili smo, da so srednji pri­ rastki temperature nižji od po pravilnikih zahtevane spremembe temperature (±35°C). Tudi tempe­ raturni gradient je kljub nelinear­ nemu poteku relativno majhen, zato ne vpliva bistveno na spremembe notranjih sil v konstrukciji. Vidimo tudi, da dodatna toplotna izolacija temperaturno obtežbo še bistveno zmanjša. ZAHVALA Raziskavo je finančno podprla Geodetska uprava republike Slovenije. VOZUSCA Slika 7 G. Turk, G, Gruden: VPLIV TEMPERATURE OKOLJA NA TEMPERATURNI RAZPORED V CEVI L I T E R A T U R A 1. M.N. Özi§ik, Heat transfer, a basic approach, MCGraw-Hill Book Co., Singapore, 1985. 2 . M. Saje, G. turk, Račun tem peratur v prerezu škatlastega mostu, Kuhljevi dnevi ’88, Preddvor, 1 .-22.12.1988, Zbornik del, str. 126-135, 1988. 3. G. Turk, M. Saje, Račun temperatur v betonskih škatlastih mostovih, Zbornik del 13. zborovanja gradbenih konstruktorjev, Bled, str. 224-234, 1991. 4. G. Turk, Programska oprema za račun temperaturnega razporeda, razporeda relativne vlažnosti in deformiranja betonskih konstrukcij, magistrska naloga, FAGG, Ljubljana, 1990. M. Mikoš, I. Kavčič: MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU - NJIHOV POMEN SMALL WATERCOURSES IN URBAN ENVIRON­ MENT - THEIR PLACE UDK 627.1 : 628.14 : 711.76 MATJAŽ MIKOŠ, IZTOK KAVČIČ P O V Z E T E K V prispevku na tem o kanaliziranja majhnih vodotokov v mestnem okolju so najprej predstavljena splošna izhodišča pri urejanju in še posebno revitalizaciji potokov v mestnem okolju. Na podlagi švicarskih izkušenj je predlagana delitev potokov v m estnem okolju na pet skupin: gozdne potoke, travniške potoke, jarke, potoke v naseljih in obcestne potoke. Podane so značilnosti posamezne skupine potokov. Nadalje so predstavljeni naslednji vidiki urejanja vodotokov v mestnem okolju: hidrotehnični, krajinski, socialni, ekološki in varovalni vidik. V drugem delu pa bodo predstavljeni praktični nasveti in izkušnje za izvedbo sonaravne revitalizacije kanaliziranih majhnih vodotokov v m estnem okolju. S U M M A R Y In th is p a p e r a b o u t c h a n n e l is a t io n o f s m a l l w a te r c o u r s e s in u rb a n e n v i r o n m e n t , f i rs t ly , g e n e r a l s t a r t i n g - p o in t s fo r t ra in in g and e s p e c ia l ly re v i ta l is a t io n o f sm a l l w a te rc o u rs e s in u rb a n e n v i ro n m e n t a re p re s e n te d . On the b a s is o f S w iss e x p e r ie n c e s a d iv is io n o f s m a l l w a te r c o u r s e s in u rb a n e n v i r o n m e n t in to f iv e c la s s e s is s u g g e s te d : fo re s t b ro o k s , m e a d o w b ro o k s , d i t c h e s , b r o o k s in u rb a n c o m m u n i t ie s , and ro a d s id e b ro o k s . S o m e c h a r a c te r is t ic s o f th e s e b ro o k c la s s e s a re g ive n . S econd ly , w h e n a p p ly in g th e s e s ta r t in g - p o in ts , f o l lo w in g f iv e p o in ts o f v ie w fo r t r a in in g o f w a ­ te rc o u rs e s in u rb a n e n v i ro n m e n t a re c o n s id e re d : h y d ra u l ic e n g in e e r in g a s p e c t , la n d s c a p e a s p e c t , s o c ia l a s p e c t , e n v i r o n m e n ta l o r e c o lo g ic a l a s p e c t , a n d e n v i r o n m e n ta l p r o te c t io n a s p e c t . N e x t p a r t o f th e p a p e r w i l l d e a l w i th p ra c t ic a l a d v is e s and e x p e r ie n c e s fo r p ra c t ic a l re a l is a t io n o f a r e v i ta l is a t io n p la n o f c h a n n e l is e d s m a l l w a te r c o u r s e s in u rb a n e n v i r o n m e n t . Avtorja: doc. dr. Matjaž Mikoš, dipl.inž.gradb. docent za urejanje vodnega režima, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za splošno hidrotehniko. Hajdrihova 28, Ljubljana: znanstveni sodelavec, Vodnogospodarski inštitut, Hajdrihova 28, Ljubljana Iztok Kavčič, dipl.inž.kraj.arh. strokovni sodelavec, Vodnogospodarski inštitut, Hajdrihova 28, Ljubljana 1. UVOD Eden osrednjih problemov časa, v katerem živimo, je uničevanje naravnih virov, ki so temelj našega blagostanja. Temu problemu se ni moglo izogniti tudi načrtovanje prostora in gradnja naselij, pred­ vsem večjih mest. Medtem, ko so v času industrijske revolucije in kasneje v prvi polovici tega stoletja v hitro razvijajočih se družbah bila mesta cilj za mnoge, ki so iskali delo in preživetje, lahko v razvitem svetu v zadnjih desetletjih opažamo drugačno smer razvoja: mesto je postalo do te mere negostoljubno, da so se začeli prebivalci izseljevati M. Mikoš, I. Kavčič: MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU iz mest, predvsem onesnaženih ožjih mestnih središč. Tako so začela predvsem nekatera vele­ mesta izgubljati prebivalstvo. S tem se je povečala poraba zemljišč za nova naselja in prometnice v njihovi okolici, okolje pa je postalo še bolj obremenjeno in kdor si dandanes to lahko privošči, se seli še naprej v mestno okolico. Vendar se v raz­ vitem svetu v mestnih okoljih po­ javlja nov paradoksen fenomen: čeprav se število prebivalstva v centrih mest zmanjšuje, je vseeno možno ugotoviti, da poraba površin narašča. Zakaj ? Ugotovitve kažejo, da čim manjše je gospodinjstvo, toliko večja je potem poraba prostora. Videti je tudi, da čim bolj je negostoljuben notranji bivalni prostor, toliko velikopoteznejši in privlačnejši morajo biti zunanji javni prostori. In kaj ima pri vsem tem opraviti voda? Najprivlačnejši javni prostori v mestnem okolju so prav tiste površine, kjer je prisotna vegetacija in voda, saj ta dva elementa v največji meri zadovoljujeta potrebe človeka po naravnem okolju. Javne površine, kjer je v mestih prisotna vegetacija, so predvsem parki, zelenice in zelene površine ob stanovanjskih objektih. Med seboj in z naravnimi območji se pove­ zujejo z ozelenjenimi obrežji, drevoredi in vegetacijo ob spre­ hajališčih. Vodotoki pri tem pred­ stavljajo najpomembnejšo poveza­ vo naravnih življenjskih okolij z urbanim-mestnim okoljem. Po nji­ hovih nabrežjih prodira življenje iz naravnih okolij v mesta, vendar le do tja, do koder vodotoki še niso ujeti v korita, nabrežja pa namesto z bogatim rastlinjem porasla s travo ali drevoredi (Doležal, 1991). Naravni vodotoki v mestnem okolju so vsekakor tisti privlačni zunanji javni prostori, ki v veliki meri zadovoljujejo potrebe mestnega prebivalstva po “naravnem okolju” . Potoki dandanes za mesta niso več nikakršna življenjska nujnost kot vir pitne ali industrijske vode, kot je to morebiti bilo še v začetku tega stoletja, ampak so mestni potoki pomembnejši kot sestavni del okolja, ob katerih lahko opazujemo in doživljamo naravne življenjske procese. Tako se nehote pred nas vse postavlja možnost ureditve ali revitalizacije danes izgubljenih, a nekdaj živih vodotokov, ki so dandanes zacevljeni, kanalizirani, zasuti ali pa rabijo predvsem kot odvodniki odpadnih voda. Kako zelo se lahko spremeni podoba kakega mesta, lahko vidimo na primeru Ljubljane, če primerjamo današnjo podobo Ljubljane s tisto izpred več kot 100 let, podano na karti Ljubljane z okolico v letu 1854 (Slika 1). Pri obravnavanju problematike ure­ janja izgubljenih potokov v mest­ nem okolju - torej pri njihovem načrtovanju in projektiranju - moramo najprej temeljito premisliti o naslednjem vprašanju: v čem je bistvo oblikovanja sonaravnega Slika 1:Rudolf Degen. Karta Ljubljane z okolico, 1854. potoka v naselju, kaj je pri tem možno doseči ali izvesti ter čemu se je treba izogniti? Razvojno raziskovalni projekt “Ureditev izgubljenih površinskih odvodnikov v Ljubljani'’ , ki ga je izvedel Vodnogospodarski inštitut v Ljubljani (VGI, 1997) po naročilu Mestne občine Ljubljana (Oddelek za urbanizem - Zavod za varstvo okolja in Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost) in Uprave za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor, se je ukvarjal predvsem s problematiko kanali­ ziranja vodotokov in izgubljanja vodnih površin z opuščanjem ne­ katerih bajerjev na območju mesta Ljubljana. Večina površinskih vodotokov, ki pritečejo z Rožnika, Golovca ter Grajskega hriba je v ožjem območju mesta kanaliziranih in po ceveh speljanih v Glinščico, Pržanec, Ljubljanico ali Grubarjev prekop. V skladu z zahtevo po sonaravnem urejanju vodotokov pa tudi s povsem “tehnološko" zahtevo po nesmiselnosti obremen­ jevanja čistilnih naprav s čisto vodo je skušala naloga evidentirati ob­ stoječe stanje na ožjem območju mesta Ljubljane in prikazati mož­ nosti za morebitno revitalizacijo že kanaliziranih vodotokov. Podrobneje so bili rezultati projekta v zvezi s stanjem v Ljubljani prikazani na rednem letnem posve­ tovanju vodarjev (Mikoš in Kavčič, 1997). Tukaj predstavljamo sploš­ nejše poglede o vlogi in pomenu majhnih vodotokih v mestnem okolju, predvsem splošna izhodišča pri urejanju vodotokov v mestnem okolju. Pri tem so podrobneje prikazani posamezni vidiki urejanja: hidrotehnični, socialni, krajinski, ekološki in varovalni vidik. V drugem delu prispevka, ki bo sledil, pa bodo predstavljeni praktični nasveti in izkušnje za izvedbo sonaravne revitalizacije majhnih vodotokov v mestnem okolju (Mikoš in Kavčič, 1998). M. Mikoš, I. Kavčič: MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU 2. POMEN IN VRSTE POTOKOV V MESTNEM OKOLJU Potok ima za mestnega prebivalca danes pomembno vlogo predvsem zaradi možnosti doživetij in rekreacije ob njih. Druge vloge (ali potenciali) vodotokov v mestnem okolju so danes postale nepo­ membne - potok kot vir vode za kuhanje in pranje kakor tudi nama­ kanje ali kot vir za prehrano (ribe ali sadeži obrežne vegetacije) ali potok kot vir lesa za ogrevanje. Praktično so potoki danes nepomembni tudi glede energetske izrabe za pogon različnih strojev. Če obravnavamo hidrografsko mre­ žo poljubnega mestnega območja in se pri tem osredotočimo le na majhne vodotoke (potoke), nam zelo pomaga njihova razvrstitev v posamezne prepoznavne vrste vodotoka, čeprav je povsem jasno, da noben potok ni enak drugemu. Tako bi lahko potoke v mestnem okolju na podlagi švicarskih izku­ šenj razvrstili v pet vrst potokov, katerih opis sledi. Za vse vrste potokov v mestih je značilen bolj strm zgornji tok, manj strm a naravnost potekajoč srednji tok in vedno bolj in bolj meand- rirajoč spodnji tok. Oblikovalska moč tekoče vode ustvarja življenjski prostor - potok. V zgornjem toku (v območjih mest je to v glavnem v gozdnem prostoru) ima potok zelo različno struktu­ rirano strugo. Struktura dna je grobo zrnata, stranske brežine so pogosto spodjedene. Potok sam ima zaradi strmega padca struge veliko hitrost odtekanja. Voda je mrzla, bogata s kisikom in življenje v potoku je prilagojeno tem razmeram. V naravnih neobzidanih potokih lahko opazujemo neovirano potovanje potočnih živali po potoku navzgor. V srednjem toku se odlaga velik del premeščenih plavin iz strmega zgornjega toka. Tako se struga potoka neprestano spreminja, kajti z odkladninami nastajajo nova mesta za erozijsko delovanje voda. Obrežja so različna, enkrat plosko se iztekajoča, drugič spet strmo vkopana. V srednjem toku narašča osončenost potoka, tako se poleti dviga temperatura vode in zmanj­ šuje vsebnost kisika. Temu ustrezno se razlikuje življenje v potoku od tistega v strmem zgor­ njem delu. V spodnjem toku teče potok vse pogosteje v ravninskem svetu, po katerem najraje meandrira. Struktura dna je v glavnem drobno zrnata in samo pri občasnih visokih vodah se premeščajo po dnu tudi večji kamni. Potok teče na široko, odprto in se ustrezno ogreva, končno se izliva v naslednji večji vodotok ali reko. 2.1 Gozdni potoki Ti potoki izvirajo v gozdovih na gričevnatem ali hribovitem obrobju mest, ki običajno ležijo v bolj odprtem in ravninskem svetu. Na podlagi v razvitem svetu običajne varstvene zaščite primestnih goz­ dov ostaja večina teh potokov odprtih in nekanaliziranih. Tako je pogosto večina še obstoječih po­ tokov v mestnih območjih pred­ vsem gozdnih potokov. Zaradi njihove lege v pobočjih okoliških gričev ali hribov tečejo taki potoki v glavnem po strmih pobočjih. Padec dna struge in zaradi tega povečana hitrost odtekanja poveča na nekaterih mestih talno in bočno erozijo in ustvarja bolj ali manj izrazite jarke. S tem povezana sposobnost premeščanja plavin lahko pogosto povzroča zamašitve pri vtoku gozdnih potokov v kanalizacijo, zato so bili v pre­ teklosti pogosto številni potoki obzidani. Danes lahko vzdolž potokov uporabljamo primernejše ureditvene ukrepe in zato bi si morali prizadevati za revitalizacijo vseh “masivnih izvedb", kjer je to seveda mogoče. Potoki vsebujejo zaradi stalne osenčenosti in M. Mikoš, I. Kavčič: MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU turbulence v glavnem hladno in s kisikom bogato vodo; zaradi osenčenosti v tej vodi redko srečamo rastline višjih redov. 2.2 Travniški potoki Travniške potoke najdemo pred­ vsem v srednjem toku med gozdom in naselji. Taki odseki potokov so, če so ohranjeni, najbogatejši z rastlinstvom in živalstvom. Značilen za travniške potoke je z grmovjem obrastel obrežni rob, ki s preki­ nitvami skrbi za osončene in senčne odseke potoka. V zaščiti tega grmovnega pasu se običajno zadržujejo mnoge živali. V ravnin­ skih predelih ima travniški potok tendenco meandriranja, kar po­ meni, da želi podaljšati (zaviti svoj potek) s spodjedanjem zunanjega brega in nasipavanjem notranjega brega. Travniški potoki potrebujejo stalno nego in vzdrževanje, na primer redčenje in čiščenje obrežne zarasti, košnjo, občasno čiščenje struge, da bi se ohranil ustrezni svetli pretočni prerez vodotoka, in podobno. 2.3 Jarki Jarki so umetne, večinoma narav­ nost vodene in za odvajanje vode iz močvirnih predelov zgrajene struge. Običajno taki jarki služijo osuše­ vanju močvirij, ki se tako spreme­ nijo v obdelovalne površine in pozneje v urbana naselja. Poljski jarki so običajno majhne struge, položene prečno na lego močvirja. Zaradi majhne velikosti ne morejo biti obsajeni, ker bi sicer ne mogli dolgo opravljati svoje osuševalne vloge. Zaradi tega pa so po vsej dolžini dobro osončeni, voda je topla, a revna s kisikom; ustrezno so prilagojene rastline in živali, ki živijo v takih jarkih. 2.4 Potoki v naseljih To so potoki, ki tečejo prek zelenih površin v naseljih, naj bodo to javni ali zasebni vrtovi, napol javne in javne zelene površine. Praviloma so ti potoki dimenzionirani samo za odvod minimalnih voda, visoke vode pa se odvajajo v kanalizacijski sistem. Po eni strani lahko najdemo mestne potoke, ki tečejo prek javne parcele in so obsajeni podobno kot travniški potoki, deloma lepo in skrbno negovani, po drugi strani pa spet zasuti s kompostom in kupi smeti v obrežnem grmovju ali pa obzidani z ustrezno sterilnimi bregovi. 2.5 Obcestni potoki Obcestne potoke imenujemo potoke, ki tečejo v cestnem telesu, naj si bo v območju prometnega pasu, med tema dvema pasovoma in pločnikom ali v območju pločnika. Zaradi okolice potekajo obcestni potoki v večini primerov v ravni črti z velikimi stranskimi utesnitvami. Tudi cestni potoki zaradi skoraj vedno omejenega prostora niso namenjeni za 20 cm zbite gline betonski temelj Slik a 2: Prikaz ureditve obcestnega potoka M. Mikoš, I. Kavčič: MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU odvajanje visokih voda v mestnem območju. Obcestni potoki so izpostavljeni različnim emisijam, ki jih povzroča cestni promet, pa tudi odpadkom, ki jih odmetavajo mimoidoči. Zelo omejene prostorske možnosti vplivajo na oblikovanje teh potokov. Kjer je le mogoče, naj dobi obcestni potok vsaj naravno dno, če že ni več mogoče sonaravno oblikovati njegovih brežin. Primer možne ureditve obcestnega potoka je pri­ kazan na sliki 2. 3. VIDIKI UREJANJA 3.1 H idrotehnični v id ik 3.1.1 Potok kot element ž iv ljen j­ skega okolja Z izjemo rib se vsi ostali organizmi v tekočih vodah zadržujejo predvsem na dnu struge ali ob njem, ker so tam bolj zaščiteni pred vodnim tokom. Zato je potrebno pri urejanju vodotokov posebno pozor­ nost nameniti stanju dna struge. To potrjuje tudi dejstvo, da se glede na strukturo hranilnih snovi v vodotoku pojavljajo v njem zelo različne življenjske združbe. Praviloma je bolj grobo in razrahljano dno struge z večjimi praznimi prostori gosteje naseljeno kot drobnozrnato dno struge. To pa nas ne sme pripeljati do sklepa, da bi pri novo oblikovanih strugah v vsakem primeru uporabljali le mešanice proda, če le-ta ni sicer značilen element obravnavanega vodnega sistema. Ena izmed različnih možnosti izbire dna struge je prodnato dno struge na dovolj debeli in neprekinjeni gli­ neni podlagi. Prodnato mešanico lahko pri tem vsekakor razgrnemo tudi do določene višine po brežini potoka. Pri taki izbiri dna struge po­ toka se iz hidromorfološkega vidika postavlja vprašanje o stabilnosti tako izbrane prodne mešanice. Prodne mešanice je treba glede na njihovo zrnavostno sestavo prila­ goditi pričakovanim hidravličnim obremenitvam, ki jih določa padec dna struge potoka, pretočne glo­ bine voda kakor tudi oblika in širina pretočnega prereza. Za izračun pretoka in premeščanja plavin oziroma začetka prodnega premika se uporablja znani Manning- Stricklerjev obrazec za stalni enako­ merni tok voda ter sodobne teorije glede stabilnosti prodnega dna strug. Pri doslej zgrajenih strugah potokov v tujini so bile uporabljene prodne mešanice, če je bil padec dna struge potoka manjši od 5 %. Pri večjih padcih dna bi morali izbrati bolj grob material, kot je prod, torej grušč. Vendar daljši odseki vodotoka, katerih dno prek­ riva tako grob material, niso videti zelo naravni. Poleg tega se na takšnih odsekih vodotokov res minimalne vode skoraj ne pojavijo več. Na odsekih s tako velikimi padci dna se zaradi tega raje kot ustrezni material za dno struge potoka izbere prod in tako zmanjša padec dna struge s pomočjo fiksnih točk (prečnih objektov) v njegovem vzdolžnem prerezu. Tudi če je dno struge potoka v celoti dovolj stabilizirano, lahko vseeno pride do lokalnega premeš­ čanja dna oziroma struge in do nastanka tolmunov. To priča o naravni dinamiki vodnih tokov. Zaradi take dinamike prispevajo nastale nepravilnosti v strugi potoka k sonaravnemu videzu. Pomembno pa je, da je vgrajena plast gramoza (proda) dovolj debela, tako da ne pride na daljših odsekih do izpi­ ranja glinene podlage, ki običajno leži pod plastjo umetno nanese­ nega proda. Seveda igra pri splošnem videzu in sonaravnosti potoka svojo vlogo tudi brežina in neposredna okolica potoka. V tem smislu lahko dopustimo lokalna spodkopavanja brežin in posamezne bočne zajede, če le-te ne ogrožajo okoliških objektov ali infrastrukture. Pri večjih padcih dna potoka je treba za dodatno stabilizacijo struge izvesti fiksne točke. V zadnjih letih se v tujini opušča monotona izvedba lokalnih stopenj. Do takih stopenj sicer prihaja tudi v naravi, vendar ne na tako monoton način in v takem zaporedju, kot je to izvedeno v mnogih umetnih primerih. Stopnje lahko predstavljajo za ribe nepremostljive ovire. Drče ali kas­ kadam podobne ureditve ne re­ šujejo tega problema, saj so za nevretenčarje, ki potujejo proti toku, praviloma neprehodne. Pregrada iz kamnitih blokov, izdelana povsem brez uporabe betona, lahko premosti do 3 m višinske razlike brez posebnih težav. Poleg tega pa so te pregrade lahko zgrajene z naklonom zračne strani do 3:1. Važno pri izvedbi je, da so bloki položeni na vmesni filterni sloj. Glava pregrade mora biti izvedena vodotesno, pri temelju pregrade pa je potrebno pri računu njene stabilnosti tudi upoštevati nastanek lokalnega tolmuna. Kaskade predstavljajo poseben primer pregrad iz blokov. Pri tem se menjajo kratki, drčam podobni odseki s tistimi, ki so oblikovani s slojem prodnih tal. Kaskade so v določeni meri vrsta kratkih drč. Za njihovo dimenzioniranje veljajo enaki pristopi kakor za klasične pregrade iz blokov. Nadaljnja možnost izvedbe lokalne stopnje je uporaba blokov v obliki venca. Velike bloke namestimo v dno struge v skupinah v razmikih, ki so odvisni od velikosti vzdolžnega padca. Venci blokov lahko obja­ mejo ves prečni prerez ali pa samo en njegov del, tako da nastanejo zelo različno menjajoče se pretočne razmere. Med venci blokov predvi­ dimo z grobim prodom obogateno gramozno mešanico, ki je zahval­ ju joč okoliškemu vencu iz blokov izpostavljena zmanjšanim hidrodi­ namičnim obremenitvam. Bloke lahko pripeljemo iz kamnoloma, če pa uporabimo posamezna M. Mikoš, I. Kavčič: MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU zastajajoča zrna plavin, le-ta nudijo dosti bolj naraven videz. Običajno je pri izvedbi potrebno skleniti kompromis in se prilagoditi dejan­ ski terenski situaciji. 3.1.2 Potok kot element odvodnja­ vanja naseljenih obm očij V naseljenem območju imamo lahko ločeni ali mešani kanali­ zacijski sistem odvajanja odpadnih in meteornih voda. V primeru mešanega sistema se v naseljenih območjih vedno jasnejše kažejo šibka mesta v takem načinu odvodnjavanja. Odvodnjavanje je v modernem mestu pomemben sestavni del odstranjevanja odplak. Pri tem ne gre samo za odstranjevanje odpadnih voda, pač pa tudi za velike količine neosnaženih voda. V mešanem sistemu in kanali­ zacijskem sistemu odpadnih voda stalno prisotna čista voda je v kanalizacijski tehniki imenovana “tuja voda” . Poleg potočne vode uvrščamo sem tudi izvirno vodo iz studencev in izvirov ter hladilno in precejno vodo. Tuja voda brez potrebe obremenjuje čistilne naprave in poslabšuje njihovo učinkovitost. Marsikje dandanes tako odvodna kanalizacijska mreža ne ustreza več: - veliko čiste vode, kolikor je speljana v kanalizacijo, teče skupaj z umazano vodo v čistilno napravo. Zaradi nepotrebnega povečanja vodne količine se povečajo tudi stroški čiščenja in zaradi razred- čenja se zmanjšuje tudi učinko­ vitost čiščenja. - gosta pozidava in močno zapiranje površin povzročata veliko povečanje količin odtekajoče me­ teorne vode. Zaradi tega postanejo mnogi prvotno povsem dovolj veliki kanali premajhni. V mešanih siste­ mih, kjer se odpadne in meteorne vode odvajajo skupaj, se naglo povečajo razbremenitve zaradi dežja, kar pa povzroči obremenitev vodotokov z odpadnimi snovmi. Poleg tega se podtalnica mnogo slabše obnavlja, ker lahko ponikne vedno manj meteorne vode. V mešanem kanalizacijskem sistemu torej odvajamo odpadne vode iz gospodinjstva, obrti in industrije skupaj s skoraj vsemi meteornimi vodami čim hitreje in iz naselij. Zaradi vedno večjih za ponikovanje vode zaprtih površin prihaja v takem kanalizacijskem sistemu do vedno višjih odvodnih konic v kanalizacijski mreži in posledično tudi v odvodnikih. Posledica tega je stalno poveče­ vanje kanalizacijskega omrežja. Hkrati pa je na ta način močno zmanjšano precejanje vode in na­ pajanje podtalnice. Ker so zmo­ gljivosti čistilnih naprav omejene, je potrebno zaradi velikih količin odpeljane meteorne vode, iz pre­ težno mešanega sistema kanali­ zacije izpuščati velike količine z umazano vodo premešane meteor­ ne vode, običajno pri deževnih prelivih. Koncept mešanega kanalizacijskega sistema je zato potrebno izboljšati. Predvsem je smiselno čisto deževnico po možnosti pustiti, da se preceja v podtalnico. Če to ni mogoče, jo je treba, če se da postopno, odvajati neposredno v odvodnik. Hkrati pa je treba vso ostalo dotekajočo odpadno vodo, v kanalizacijski tehniki imenovano tuja voda, ki ne more ponikniti, ločiti od kanalizacije in voditi neposredno v odvodnik (slika 3). Tako se lahko razbremeni čistilna naprava, zmanjšajo se stroški in poveča se učinkovitost čistilne naprave. In tukaj je lahko pomen revitalizacije potokov v mestnem območju še posebno velik. Cevovodi oz. vodi za čisto vodo in potoki, ki rabijo za odvajanje tuje vode, so praviloma dimenzionirani tako, da odvajajo tri do petkratne količine padavin, kakršne so v sušnem obdobju, torej prevajajo lahko tudi količine, ki nastajajo pri zmernem deževju in v vlažnih obdobjih. Pri močnem deževju pa mora biti količina, ki je večja, ponovno speljana v mešan kana­ lizacijski sistem, saj je ta navadno dovolj dimenzionirana. Tak način dimenzioniranja je nujen, ker je v mestnih predelih zaradi pomanj­ kanja prostora v glavnem nemo­ goče potoke dimenzionirati tako, da bi v njih lahko prevedli tudi visoke vode. Razbremenitev voda v po­ tokih med relativno kratkim časom trajanja visokih voda v mešanem kanalizacijskem sistemu je spre­ jemljiva tudi z vidika varstva voda. Če se odvaja v potok tudi strešna voda in prelivna voda iz razbre- menilnikov, je to treba posebej Potočna voda je speljana v odvodnik Obstoječa kanalizacija! ^ ali zacevitev Korito za nizke vode ' % , Prostor za visoko vodo Odpadna voda, ki teče na čistilno napravo Slika 3:O dstranitev “tuje" vode iz kanalizacije M. Mikoš, I. Kavčič: MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU upoštevati pri dimenzioniranju preč­ nega prereza. V posameznih prime­ rih je treba predvideti zadrže­ valnike. Tudi te je mogoče sona­ ravno urediti. 3.2 Krajinski vid ik Potoki se uvrščajo - poleg rek in stoječih voda - k primarnim sestavinam krajine. Tudi če se je potek struge s časom iz naravnih razlogov ali zaradi človekove rabe prostora spremenil, so potoki priče zgodovine naše krajine. S svojim imenom, potekom in oblikovanjem povedo veliko o lastni zgodovini in preteklosti krajine, katere del so. Površinski vodotoki dajejo prostoru nezamenljivo podobo in identiteto, ki ima v mestnem prostoru še toliko večjo vrednost, saj ga povezujejo z naravnim okoljem in tudi vanj vnašajo prvine narave. Odprti potoki nudijo skupaj s svojimi bregovi in sosednjimi površinami krajinske slike velike vrednosti doživetja. Krajina ob potoku je kontrastna v sebi, saj nosi nasprotje med gibanjem vode in mirujočim obrežjem. Ta učinek se še povečuje zaradi razpenjenosti ali vrtinčenja tekočih voda in izmenjevanjem vodnih skokov s tolmuni in mirnimi odseki. Z menjavo letnih časov se spreminja tudi videz potoka in njegove okolice. Človek tudi mnogostransko sprejema šume potoka. Z vrednostjo doživetja je mišljena skupnost naših smiselnih zaznav v zvezi z našim obsegom zaznavanja in zavedanja. Za doživetje ni potreben samo dogodek, ampak prav tako ljudje. Pri tem igra po eni strani vlogo to, kako se je doživeto že utrdilo v nas, po drugi strani pa tudi to, kako občutljivo in odprto je naše mišljenje za dražljaje iz naše okolice. Kar zadeva posamezni dogodek, v našem primeru potok v krajini, je njegovo doživetje za človeka toliko večje, kolikor bolj je kontrastno. To bogastvo nasprotij povečuje pest­ rost krajinskega prizorišča, toda pestrost sama še ni zadosten pogoj za "prijetnost" kakega doživetja. Pestrost je lahko tudi negativna in deluje odbijajoče predvsem v zvezi z umetno izdelanimi proizvodi in ureditvami, ki pri ljudeh lahko izzovejo obrambne mehanizme. Pozitivna pestrost je v veliki meri določena s kontrasti naravnih sestavin okolja. Med množico takšnih kontrastov naštejmo le nekaj najznačilnejših : - tekoči potok - mirujoča okolica - globlje položena struga potoka - višje ležeča okolica - menjajoči potek struge potoka - statičnost pokrajine - različno zeleni toni rastlinja, ki obkroža strugo potoka - različne oblike listja - senca - svetloba - menjajoči se letni časi in njihov vpliv na videz potoka in njegove okolice (prebujanje narave, cvetenje in plodovi, barvanje listja in njihovo odpadanje, led, sneg) - mir in šumeči potok - vlažnost potoka, suša v bližnji okolici - različni vonji cvetja - hlad ob potoku in toplota v okolici. Ta kontrastnost doživetja je zaradi človekovih posegov v strugo vodotoka marsikje okrnjena. Zna­ čilnosti naravnega obvodnega prostora v veliki meri zmanjšajo že regulacije, kanaliziranje potokov v mestnem okolju pa “vrednost doživetij “ vodnega in obvodnega sveta popolnoma uniči. Sprememba krajinske slike (vidnih značilnosti) zaradi regulacij potoka je v veliki meri odvisna od načina izvedbe. Pri sonaravnih regulacijah so poleg zagotovljene poplavne varnosti upoštevani tudi drugi kriteriji (uporaba naravnih ma­ terialov za utrditve brežin, prila­ gajanje regulacije obstoječemu stanju terena, itd.) za razliko od “tehničnih" rešitev, katerih skrajna možnost je speljava vodotoka po koritu oziroma sama kanalizacija vodotoka. Dandanes postaja vedno bolj realna zahteva, da bi potoki dobili svoj prostor v mestu in bi tako postali sestavni del javnih površin. To pa pomeni, da mora težišče obliko­ vanja potoka v mestnem okolju slediti ekološkim ciljem in tudi sonaravnemu urejanju - boljšega vzora, kot je narava, za obnavljanje pač ni. Glede na različni značaj območij, kjer naj bi renaturirali vodotoke, lahko ta območja razvrstimo v tri tipe, ki zahtevajo vsak zase posebni oblikovalski pristop: - v odprti krajini (brez pozidave) - v območju zazidav (primestni prostor) - v notranjem mestnem prostoru (strnjena pozidava) Pri tem je treba poudariti, da ni mogoče izhajati iz normiranega, vedno enakega in vnaprej dolo­ čenega oblikovalskega vzorca. Tako v nadaljevanju podajamo glavne kriterije za izgradnjo ustrez­ nih tipov in nekatere iz tega izhajajoče posebnosti. 3.2.1 Odprta krajina Pojavne oblike, ki jih srečamo v naravi, so vzpodbuda in tudi vzorec za oblikovanje potokov v odprti krajini, torej zunaj naseljenih območij. Vodotoke lahko oblikujemo * s strmimi bregovi, položnimi pobočji, različnimi obdelavami dna z grobim ali drobnim gramozom, s tolmuni in kipečo globoko vodo ali hitro tekočo plitvo vodo, z nišami - bogatim i vmesnimi prostori, s talnimi pragovi iz kamna, z obrežnimi predeli z gramozom, prodom ali kamenjem, s krajevno ustrezno rastlinsko strukturo kot začetno vegetacijo, itd. Še enkrat je treba poudariti, da “sonaravno" oblikovanje ni samo poljubno razvrščanje “brezobličnih" M. Mikoš, I. Kavčič: MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU kupov zemlje in materialov v prostoru ob vodotoku, pač pa pri sonaravnem oblikovanju zasledu­ jemo konceptno vsebino, ki vsebuje pri posrečenem in vraščenem končnem sonaravnem stanju tako krajinsko estetiko kakor tudi znanja o večstranski življenjski soodvis­ nosti rastlinskega in živalskega sveta, ''Umetnost“ sonaravnega obliko­ vanja je v tem, da izberemo pravilne dimenzije posega za vsakokratno urejanje vodotoka, tako da se urejen vodotok ustrezno vklaplja v obstoječe naravno okolje. Pri tem je videz oziroma “vizualni vp liv” eden od pomembnih kriterijev. Poleg očitnih gradenj, kot so zavarovanja obrežij in dna, vplivajo na videz tudi drugi dejavniki: topografija, geologija, kakovost vode, visoka in nizka voda, lastninska razmerja, tip vodotoka kot poljski/travniški/ gozdni in drugi potoki, premeščanje plavin, položaj v krajini, itd. Pri sonaravnem oblikovanju je pomembno, da načrtovalec obvla­ duje tako imenovano “umetnost opuščanja” : na primer, če potek potoka ne pusti zazidati v celoti in dopusti - seveda v okviru danih možnosti - delovanje določene erozijske dinamike, ki spreminja potek potoka. V odprti krajini naj bi se ureditve vodotokov načrtovale in izvajale predvsem na temelju ekoloških in krajinsko oblikovanih kriterijev. 3.2.2 Primestni prostor Urejanje vodotokov v primestnem prostoru je zasnovano na istih izhodiščih kot urejanje v odprti krajini, le da je potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz prostora, kot na primer: utesnjujoče prostorske razmere, bližina in upoštevanje gradbenih struktur, socialna funkcija vodotoka, itd. Ekološke zahteve odprte pokrajine se že spreminjajo v korist oblikovalskim pogledom. Ekološki vidiki se zaradi tega ne smejo opustiti, ampak jih upoštevamo v okviru danih možnosti. Z zavestnim in pravilno odmerjenim postavljanjem izrazitih, trdih gradbenih elementov ter s sonaravnim oblikovanjem se lahko delovanje narave v naseljenih prostorih poudari in stopnjuje ter tako sproti prilagaja strukturnim razmeram tega prostora. Ožina naseljenega prostora lahko pripelje oblikovalca do številnih zavojev struge, po možnosti še z dodajanjem različnih gradbenih materialov za oblikovanje brežin, dna struge in pragov na dnu struge, pri tem pa se je potrebno izogibati prenatrpanosti (nem. orig. Überdesign). 3.2.3 N otran ji mestni prostor Izgradnji potokov v območju strnjenega mestnega jedra nekateri nasprotujejo, med drugim tudi s trditvijo, da potoki v mestno strukturo enostavno ne spadajo. To utemeljujejo s tem, da so vendar bili zaradi nevarnosti, ki so jo predstavljali za mestni razvoj, umaknjeni v podzemlje. Kadar je ta nevarnost z visokovodnimi razbre­ menitvami tehnično odstranjena, bi lahko potoki ponovno zasedli svoje zgodovinsko pripadajoče mesto. Zdi se jasno, da se oblikovalski kriteriji, ki veljajo za prosto pokra­ jino, kot na primer: meandrirajoči potoček, tukaj ne morejo uporabiti. Težišče oblikovanja se glede na ekološke vidike še močneje premika v korist gradbenega, arhitektonskega izraza. Vodotok postane pomemben element mestotvorne strukture. Za vsako oblikovanje je treba poiskati posebnosti obravnavanega javnega prostora in ga obravnavati specifično glede na kraj in njegov pomen. Ekološki vidik urejanja je vsebovan v vzpostavitvi vegetacije, naselitvi malih živih organizmov, oživljanjanju prostora s ptiči, itd. Pomembno pa k novi kakovosti ureditev vodotokov v mestih prispe­ vajo optični in zvočni elementi (vlaga, šumenje vode, ...), mikro- podnebne izboljšave in drugo. Možnost takšne oblikovalske naloge ne sme biti zapravljena s tehnično uresničitvijo te naloge. Ko najdemo temeljno rešitev, se začne, tako kot pri vsakem oblikovanju, najvažnejši del naloge: izrazno čimbolj poglobiti projekt z oblikovalsko vsebino. Pomen javnega prostora zahteva rešitve, ki ustrezajo viziji, vsebujejo najrazličnejša razpolo­ ženja in lahko presenečajo z umetniškimi izrazi. V vsakem primeru se zahteva krajevno specifična izpeljava s svojo oblikovalsko individualnostjo, in to ne glede na to, ali gre za prosto krajino, naseljeno območje ali za urbani, mestni prostor. 3.3 Socialni v id ik Prebivalstvo čuti danes veliko potrebo po počitku in oddihu. Moderni način odvodnjavanja naseljenih območij predvideva odvajanje stalno nastopajočih in v grobem ne onesnaženih voda v odprte vodotoke. Če so ti ustrezno in sonaravno oblikovani, povečujejo istočasno tudi ugodnost bivanja v naseljenem območju, in ob dodatnih oblikovalskih ukrepih obenem omogočajo mestnemu prebivalstvu doživeti naravo v svoji bližin, tudi tako, da se jim narava ponovno približa. Skupna potreba vseh mestnih prebivalcev je potreba po gibanju, sprostitvi, počitku, srečevanju in druženju ter stiku z naravo. Socialnim funkcijam vodotoka v največji meri zadostijo sonaravno urejeni vodotoki, ker omogočajo oddih, ki predstavlja regeneracijo človekovih ustvarjalnih sil, zmanjšanih zaradi naporov in stresov mestnega okolja. Z vrednostjo zaradi oddiha je mišljen obseg, s katerim lahko potok in M. Mikoš, I. Kavčič: MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU njegova okolica prispevata k oddihu človeka. V splošnem se ta obseg veča z odsotnostjo antro­ pogenih vplivov. Poleg vrednosti doživetja igra pri tem določeno vlogo tudi dostopnost in možnost doživetja in tudi prilagodljivost tistega, ki išče oddih. Zelo pomembna je pri tem fizična dostopnost vodotoka. Dostop do vode najbolje omogočajo nizke, položne brežine in nizka korita, po katerih so speljani vodotoki. V splošnem bi v bodoče morale biti mestnim prebivalcem na voljo pešpoti v zelenju, ki se začenjajo pri njegovih vratih ali vsaj čim bližje njegovemu stanovanju. Sprehajalne poti vzdolž potoka so idealni kraji za oddih in rekreacijo. Večja rekreacijska območja na vrhovih gričev bi bilo smiselno povezati s tistimi vzdolž potokov v naseljih. Takšne zelene povezave so zelo pomembne tudi z ekološkega vidika. Iz takega razumevanja stvari lahko izpeljemo naslednje sklepe: • da bi potok nudil možnost oddiha, mora biti dostopen; pri tem lahko na vsak način obstaja nasprotje z naravovarstvenimi razmišljanji; • možnost doživljanja potoka se lahko poveča z vključevanjem njegove okolice, npr. v smislu počitku ali igri namenjenih naprav (igrišč, parkov, pokopališče, šolski prostori). Pri tem se lahko oba prostora medsebojno podpirata; • odstranitev antropoloških vp li­ vov, kot na primer pogled na zazidani predel ali na intenzivno prometnico, poveča vrednost doživetja. Za ljudi, ki iščejo počitek in odmor, lahko rečemo, da potok privlači vse starostne skupine. S tem povezane potrebe pa so lahko zelo različne. Otrokom na primer je pomembno, da pridejo v stik z vodo in zbirajo nove izkušnje, starejšim pa so bolj pomembne klopi vzdolž potoka, kjer se lahko odpočijejo. • z ustvarjanjem sonaravnih potokov se lahko spremeni odnos mestnega človeka do živalskega in rastlinskega sveta. Tako lahko predstavlja potok, ki teče mimo šole, učni pripomoček za otroke, kar jim oblikuje smisel za naravno okolje. Vrednost potoka in njegove okolice za oddih je odvisna od vrednosti za doživljanje dostopnosti, možnosti doživljanja in upoštevanja uporab­ nih potreb različnih starostnih skupin. 3.4 Ekološki vid ik Potok je zaradi svoje linearne zgradbe značilen ekološki koridor, ki medsebojno povezuje po­ samezne biotope. Povezava bio­ topov je tudi eden glavnih ciljev urejanja potokov. Pri tem igra zelo pomembno vlogo drevje, ki spremlja tok potoka. Čim bolj je raznovrstno in čim bolj je neprehodno, toliko bolje opravlja svojo vlogo kot zaščita in prvi pogoj za življenje. Prav to pa je v mestih, predvsem v območju cest in naselij, komaj mogoče, kljub temu pa težimo za tem, da bi od tega dosegli čim več. V naravnih vodotokih kakor tudi na njihovih bregovih živijo številne rastlinske in živalske vrste. Razvejen potek struge, različne pretočne razmere, prepreke v strugi, različne lastnosti tal itd. so pogoj za življenjski prostor raznih vrst rastlin in živali. Omenjene raznovrstne pogoje obravnavata hitrorazvijajoči se vedi ekohidro- logija in ekohidravlika. Hitrost toka je v sredini potoka običajno največja in se zmanjšuje zaradi hrapavosti in s tem pove­ zanimi izgubami zaradi trenja proti dnu in na območju obeh bregov. To stanje izkoriščajo vodne živali. Razvile so različne možnosti, da bi se lahko obdržale na svojem mestu in da jih ob občasnem naraščanju voda ne bi takoj odplavilo (lovilne plošče, sesalni nastavki, kljuke, lepljivi izločki in podobno). Tudi vodne rastline, ki se zadržujejo v tekočih vodah, so se prilagodile na način, kot so sluzaste stene ali zdrizaste prijemalne ploščice, s katerimi se pritrdijo na kamenje. Vodni mah je razvil bolj debelo kožo, ki povečuje odpornost rastlinskega stebla proti odtrganju in se tako zoperstavi močni vlečni sili rečnega toka. V potoku živeči nevretenčarji, v glavnem ličinke insektov, se ne porazdelijo enakomerno po talnem substratu (podlagi). Vzorec poraz­ delitve je v glavnem določen z razpoložljivostjo hranilnih snovi in kisika, tako da se na najugodnejših mestih pojavlja velika gostota teh ličink. Pri nekaterih ličinkah (npr. golubaške mušice) so našteli tudi do 300.000 enot na m2 dna struge. Poleg velikosti zrn plavin so za mnoge živalske vrste pomembne tudi vrste podlage dna struge, ki so v bližini. Tako na primer menja muha enodnevnica (lat. ephmera danica) pri večjih pretokih voda grobozrnato dno v sredini struge z bolj peščeno brežino ali s prostorom za večjimi prodniki, da bi se tako izognila premeščanju plavin in zmanjšani količini hranilnih snovi zaradi izpiranja. Obratno pa mladoletnica, ki se v času stadija ličinke zadržujejo na obrežju v območjih, ki so zavarovana pred vodnim tokom, iščejo dele s hitrim tokom in večjimi kamni, da bi nanje pritrdila ohišja za svoj zarod. Tudi potočna postrv potrebuje za svoja odlagališča jajčec določeno zrna- vost proda, in sicer premera od 6 mm do 76 mm. Predpogoj za rast zaroda je dobro prezračeno in rahlo prodnato dno struge. V tleh, kjer delež drobnih zrn (< 5 mm) presega 40 %, je razvoj zaroda nemogoč. Številni primeri kažejo, da je velika raznovrstnost in raznolikost naravnih tekočih voda odvisna od majhnih prostorov, ki so si blizu, in različnih vrst podlage dna struge. Predpostavka pri tem je določena dinamika vodnega toka, ki nastaja s pomočjo odsekov z različnim vzdolžnim padcem dna struge. Taka struga ima tipičen M. Mikoš, I. Kavčič: MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU videz zaporedja tolmunov in brzic (orig. riffle-pool system). Tudi premeščanje plavin, ki vedno znova povzroči spremembe v dnu struge, je pomemben ekološki dejavnik. Življenjske vrste so se v času evolucije s svojo telesno zgradbo in načinom obnašanja prilagodile pogojem stalnih sprememb dna strug vodotokov in s tem povezani nestabilnosti. Tako se izgube, ki jih visoke vode povzročijo v populaciji, relativno hitro nadomestijo. Kljub vsem prilagoditvam tok vedno odtrga nekaj živega, kar postane hrana živim bitjem, ki živijo v potoku nizvodno. Hkrati pa lahko naselijo nova mesta nizvodno ali pa naselijo mesta, ki so bila začasno onesnažena. Pomemben prehranski vir so premeščeni deli rastlin, predvsem pa listje listnatega drevja in grmovja. Niso vse vrste listov enako dobre za razkroj. Listi jelše in jesena se posebno hitro razgradijo, temu sledijo brest in javor in končno bukev in hrast, slabo pa se predelujejo iglice iglavcev. 3.5 Varovalni vid ik Varstvo tekočih voda ne obsega samo skrbi za kakovost vode, ampak tudi varstvo vodotoka samega. Po izgradnji nekega kanalizacijskega omrežja in pripadajočih čistilnih naprav je običajno naslednji pomemben korak k izboljšanju na področju varstva voda to, da se odstrani tuja voda iz mešanega sistema in kanalizacije odpadnih voda ter doseže njeno neposredno odvajanje v odprte vodotoke, mimo čistilne naprave. Ko bo mogoče čim več čistih voda iz naseljenih predelov odvesti v potoke, se bo to odrazilo na nižje ležečih tekočih vodah, ki bodo prejele več vode. S pronicanjem bodo obogatene podzemne vode, z izparevanjem pa se bo izboljšalo tudi mestno ozračje. Potoki, ki so namenjeni odvajanju tuje vode, veliko prispevajo k varstvu voda. Obremenitev, ki prihaja iz čistilne naprave v odvod skupno s povečano količino vode zaradi tuje vode, se zmanjša. Vsak liter potočne in čiste vode, ki ne teče več skozi čistilno napravo, prispeva, da prihaja manj umaza­ nije v odvodnike. Tako lahko grobo ocenimo, da je zmanjšana obre­ menitev odvodnikov nekako sorazmerna količini tuje vode, ki ne teče več na čistilno napravo. Pozorni moramo biti na problem nabiranja in zastajanja najrazlič­ nejšega plavja (najlonske vrečke in podobna umazanija) na obrežni vegetaciji in brežinah potokov. Ta problem pride se še bolj pokaže pri ponovno “oživljenih” potokih z bogato rastlinsko rastjo, vsekakor veliko bolj kakor pri klasično urejenih vodotokih s pravilnim geometrijskim pretočnim prerezom brez zarasti. Ureditev prelivov iz kanalizacijskega omrežja je potrebno pozorno urejati. Izboljšanje je mogoče doseči z zmanjšanjem števila prelivov in zgraditvijo zajezitvenih bazenov v kanalizacijski mreži. V vsakem primeru se voda, ki jo odvajamo, da bi dosegli razbre­ menitev, vodi skozi sito ali vsaj grablje. Uporaba grabelj pri prelivu deževnega bazena daje običajno zelo dobre rezultate - cunje in krpe praktično ne morejo več priti v potok. Če se dogaja, da ljudje odvržejo v potok razne smeti in druge vsakodnevne predmete, je potrebno predvideti občasno čiščenje brežin v okviru lokalnih čistilnih akcij. Pričakujemo lahko tudi določene škode oziroma omejitve zaradi rasti alg. Na odsekih s počasnim tokom večkrat zadoščajo poleti za rast alg že naravne hranilne snovi, ki jih prinašajo potoki sami iz gozdnih območij. Pri potokih s hitrejšim tokom vode in z dovolj velikim padcem dna struge pa tega pojava ni. SKLEP Možnosti za oživljanje manjših vodotokov v mestnem okolju so dane in potrebe po dejanski revitalizaciji vsaj nekaterih mestnih potokov naraščajo s krepitvijo ekološke zavesti in potreb mest­ nega prebivalstva po naravnem okolju. V drugem delu prispevka (Mikoš in Kavčič, 1998) bodo predstavljeni praktični nasveti in izkušnje za izvedbo sonaravne revitalizacije kanaliziranih majhnih vodotokov v mestnem okolju. ZAHVALA Razvojno raziskovalna naloga Ureditev izgubljenih površinskih odvodnikov v Ljubljani so financirali Uprava RS za varstvo narave pri Ministrstvu za okolje in prostor ter Oddelek za urbanizem in okolje - Zavod za varstvo okolja in Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost pri Mestni občini Ljubljana. M. Mikoš, I. Kavčič: MAJHNI VODOTOKI V MESTNEM OKOLJU L I T E R A T U R A Amt der Steiermärkischen Landesregierung (1996). Hochwasserschutz Drauchenbach Radkersburg - Naturnaher Ausbau im Siedlungsgebiet. 8 str. Oberste Baubehörde im Bayerischen Staatsministerium des Innern (1989). Flüsse und Bäche - erhalten - entwickeln - gestalten. W asserw irtschaft in Bayern, št. 21 ,164 str. Bayrisches Staatsm inisterium für Landesentwicklung und Umweltfragen (1993). Flüsse, Bäche, Auen, pflegen und gestalten. W asserw irtschaft in Bayern, 39 str. Doležal, M. (1991). Pregled zelenih površin in možnost njihove povezave v sistem na ožjem območju mesta Ljubljane. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, diplomska naloga, Ljubljana DVWK (1996). Fluss und Landschaft - Ökologische Entwicklungskonzepte. M erkblätter zur W asserw irtschaft, št.240, Goldschmid, U., Grötzer, C. (1993). Innovation Grün. Lebensräume von Menschenhand. Ein wasserbauliches Arbeitsbuch. Stadt Wien - W asserbau, 121 str. Hütte, M., Bundi, U., Peter, A. (1994). Konzept für die Bewertung und Entwicklung von Bächen und Bachsystemen im Kanton Zürich. EAWAG & Kanton Zürich, 132 str. in številne priloge Mikoš, M., Kavčič, I. (1997). Ureditev izgubljenih površinskih vodotokov v Ljubljani. M išičev vodarski dan 1997, Zbornik referatov, str. 13-20. Mikoš, M., Kavčič, I. (1998). Majhni vodotoki v mestnem okolju - njihova revitalizacija. Gradbeni vestnik, Letnik 47, št.8- 9 (v tisku) VGI (1997). Ureditev izgubljenih površinskih vodotokov v Ljubljani, I. faza. Končno poročilo o razvojno-raziskovalnem projektu. Poročilo Vodnogospodarskega inštituta C-454, Ljubljana, 99 str. POTRES NA BOVŠKEM: RDEČIM PIKAM OB ROB THE EARTHQUAKE OF BOVEC: APROPOS OF RED MARKS UDK 550.34”Bovec" : 699.841 MIHA TOMAŽEVIČ P O V Z E T E K 12. a p r i la 1998 je z g o rn je P osoč je p r iza d e l m o č n e jš i po tres , ki je 311 h iš p o š k o d o v a l v to l ik š n i m e r i , d a n is o b i le v e č u p o ra b n e . N ove z id a n e h iše , pri ka te r ih so b i le u p o š te v a n e vse z a h te v e za p o t re s n o o d p o rn o g ra d n jo , In s ta re k a m n i te h iše , ki s o b i le po p o t re s ih le ta 1 9 7 6 u t r je n e po s p r e je t ih n a v o d i l ih , so p o t r e s p r e s ta le b re z b is tv e n ih p o š k o d b . A n a l iz a p o š k o d b je p o t rd i la p ra v i ln o s t u p o ra b l je n ih m e to d . P o ka za lo pa se je , da n a k n a d n o v g ra je n e to g e a .b . p lo šče , n e u s t r e z n o p o v e z a n e in s id r a n e v z id o v e , v p r im e r ih , ko z id o v je ni u t r je n o z In je k t i ra n je m , p re s t r lž e jo z id o z i ro m a o d r ine jo zunan ji sloj z idu. Z a rad i te g a lahko v ča s ih n a s tane jo h u jš e p o š k o d b e z id o v ja , k o t če le s e n i s t r o p i ne bi b i l i z a m e n ja n i s p lo š č a m i . S U M M A R Y On A p r i l 1 2 , 1 998 , th e u p p e r S o č a R ive r V a l l e y h a s b e e n s t r u c k by an e a r t h q u a k e , w h i c h s e v e r e l y d a m a g e d 31 1 b u i l d i n g s . The n e w m a s o n r y h o u s e s , w h e r e t h e ru le s of s e i s m i c r e s i s t a n t c o n s t r u c t i o n have b e e n r e s p e c t e d , as w e l l as e x i s t i n g s t o n e m a s o n r y h o u s e s , w h i c h h a v e b e e n s t r e n g t h e n e d in 1976 , a c c o r d i n g to a p p r o v e d r e c o m ­ m e n d a t i o n s , r e s i s t e d t h e e a r t h q u a k e w i t h o u t a n y s i g ­ n i f i c a n t d a m a g e . The a n a l y s i s o f e a r t h q u a k e d a m a g e c o n f i r m e d th e a d e q u a c y of t h e used m e t h o d s . It has been s e e n t h a t t h e n e w r.c f l o o r s l a b s , by m e a n s o f w h i c h th e e x i s t i n g w o o d e n f l o o rs h a v e b e e n r e p l a c e d , s h e a r o r pus h o u t t h e o u t e r l a y e r o f s t o n e m a s o n r y w a l l s in c a s e o f i n a d e q u a t e c o n n e c t i o n . For t h i s re a s o n , m o r e s e r i o u s d a m a g e to t h e w a l l s c a n o c c u r in t h e c a s e o f r .c. s l a b s th a n in t h e c a s e t h a t t h e e x i s t i n g w o o d e n f l o o r s w o u l d n o t h a v e b e e n r e p l a c e d . Avtor: prof.dr.Miha Tomažević, direktor, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana, Dimičeva 12 1. UVO D Lani pozno jeseni Umbrija in Marke (Marche) v osrednji Italiji, letos spomladi zgornje Posočje pri nas, sta območji, ki so ju v razmeroma kratkem obdobju 20 let zapo­ redoma prizadeli rušilni potresi. Čeprav sta daleč narazen in različni po orografski in geološki strukturi, razlikuje se pa tudi tipologija stavb, imata obe območji veliko skup­ nega. Kraji, ki so jih prizadeli potresi, so hribovske vasice ali manjša mesta, stavbe pa so po večini na tradicionalen način gra­ jene kamnite hiše, ki pri nas in v Italiji predstavljajo arhitekturno kulturno dediščino. Seveda je bolj slikovita, predvsem pa precej bolj znana tista v Italiji. Leta 1976, ko je bil potres v Furlaniji in Posočju, in leta 1979, ko je bil M. Tomaževič: POTRES NA BOVŠKEM Slika 1: Širše območje zahodne S lovenije, ki ga je prizadel potres 12.4.1998. Z zvezdico je označen epicenter glavnega potresa, z rombi pa lokacije popotresnih sunkov med 12. in 20.4. (po Osservatorio Geofisico Sperimentale, Centro Ricerche Sismologiche, Udine) potres v Umbriji in Markah, so bili že poznani postopki in metode za sanacijo in utrjevanje kamnitih zidanih hiš. Postopki, razviti in deloma tudi že preizkušeni na takratnem Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij, kot so utrjevanje kamnitega zidovja z injektiranjem s cementno-silikatno maso, utrjevanje opečnega zidovja z oblaganjem z armirano-cement- nim ometom, še posebej pa povezovanje zidovja z jeklenimi vezmi, so bili leta 1976 uporabljeni tako pri nas kot v sosednji Italiji. V Furlaniji-Julijski krajini so na podlagi izkušenj ZRMK celo izdali pravilnik sa sanacijo in utrjevanje po potresu poškodovanih hiš, ki je te postopke uzakonil, predpisal pa je tudi računsko metodo za preverjanje potresne odpornosti saniranih zidanih stavb, takrat poznano pod imenom “metoda POR’’ , ki smo jo prav tako razvili na ZRMK. Pod tem imenom se metoda v Italiji še danes uporablja, prodaja pa se tudi računalniški program. Pri nas je bila metoda kasneje prilagojena novim spoznanjem: opisali smo jo v eni od lanskih številk Gradbenega vest­ nika. Izkušnje iz Furlanije so, vendar neobvezno, Italijani uporabili tudi po potresu leta 1979 v Umbriji. Zato je potres, ki po 22 letih prizadene isto območje, lepa priložnost, da ugotovimo, kaj smo takrat znali in preverimo, ali smo med obnovo leta 1976 prizadetega območja uporabljali ustrezne metode. Rušilen potres po 22 letih pa je dober povod tudi za premislek o tem, ali se pri nas dovolj zavedamo potresne ne­ varnosti, ki so ji izpostavljena najbolj urbanizirana območja, ter kako skrbimo za varstvo pred potresi, še posebej za potresno ranljive obstoječe objekte, ki niso bili grajeni z upoštevanjem pred­ pisov za potresno odporno gradnjo. Podobna razmišljanja veljajo tudi za potrese, ki so prizadeli Umbrijo in Marke. 2. POSLEDICE POTRESA NA BOVŠKEM Intenziteta potresa, ki je na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998 ob 12:56 uri prizadel Zgornje Posočje, imenovanega tudi potres na Bovškem, je bila v epicentralnem območju ocenjena med VII. in Vlil. stopnjo po novi evropski, EMS makroseizmični lestvici (Poročilo, 1998). Žarišče glavnega sunka je bilo približno 2 km jugozahodno od Lepene pod Pludim vrhom, na 46.32 stopinjah severne širine in 13.66 stopinjah vzhodne dolžine. VVood-Andersonova magnituda potresa je bila ocenjena na M = 5.8, globina žarišča pa na 15 km (Poročilo). Mesti Kobarid in Bovec sta oddaljeni 8 km oziroma 6.5 km od epicentra (slika 1). Žal potresno gibanje tal med velikonočnim potresom ni bilo registrirano. Instrumenti, ki so bili postavljeni po majskem potresu leta 1976, s katerimi smo dobili nekaj zelo pomembnih zapisov kasnejših potresov, so bili po razpadu Jugoslavije odstranjeni, vendar ne nadomeščenimi z no- Bavarskem, ki je več kot 300 km oddaljena od epicentra, je inten­ ziteta potresa dosegla ali presegla učinke VII. stopnje le na območju s premerom približno 22 km. Najhuje poškodovane vasi, kot Drežniške Ravne, Magozd, Korit-nica, Kal in Mala vas v Bovcu, leže vse v krogu s polmerom 7 km od epicentra. Manjše poškodbe stavb in učinki potresa na tleh so bili ugotovljeni tudi v Bohinju, v bližini Bohinjskega jezera, 18 - 22 km vzhodno od epicentra. V prvih dneh po potresu je posebna državna komisija, ki jo je orga­ nizirala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), na podlagi prijav lastnikov pregledala 952 objektov, med katerimi so bili tudi nekateri kulturnozgodovinski spomeniki, vendar brez hlevov in drugih gospodarskih poslopij. Po­ škodovane stavbe so bile, z izjemo redkih industrijskih stavb, vse zidane. Komisija je ugotovila, da je 641 objektov varnih za bivanje, medtem ko jih je bilo 311 zaradi hujših poškodb uvrščenih med začasno neuporabne. Zato je bilo skupno 710 ljudi začasno nameš­ čenih v bivalne zabojnike. Med začasno neuporabnimi stavbami je bilo približno 2/3 poškodovanih le v tolikšni meri, da bo njihova sanacija načeloma ekonomsko upravičena, medtem ko so bile na ostali tretjini hiš ugotovljene hujše poškodbe. Poškodbe na tradicionalno grajenih kamnitih hišah lahko razvrstimo v naslednje značilne kategorije: • razpoke vzdolž stikov med zidovi in stropi, razpoke vzdolž zazidanih vratnih in okenskih odprtin; • navpične razpoke v vogalih in v stičiščih zidov, ločevanje zidov, porušitev zatrepov (sliki 3 in 4); • razpoke v nosilnih zidovih, izpadanje delov zidov, s katerimi so bile zazidane odprtine, izpadanje zidovja v območju preklad in v vogalih (sliki 5 in 6); Slika 2: Bovec: poškodovani spomenik avstrijskim vojakom, padlim v I. svetovni vojni vimi. Da bi dobili vsaj grobo oceno o velikostnem redu nastalih pos­ peškov v epicentralnem območju, smo analizirali poškodbe nekaterih tradicionalno grajenih kamnitih hiš. Na podlagi teh preliminarnih analiz smo ugotovili, da pospeški tal po vsej verjetnosti niso presegali vrednosti 0.3 g (30 % pospeška prostega pada). Oceno velikost­ nega reda pospeškov tal lahko dobimo tudi z analizo poškodo­ vanega spomenika avstrijskim vojakom, padlim v I. svetovni vojni, pri Bovcu, kakšnih 5 km se­ verozahodno od epicentra (slika 2). Vendar pa moramo biti pri takšnih ocenah previdni, saj ne smemo pozabiti, da so zaradi neposredne bližine in globine žarišča ljudje poročali o zelo močnih pospeških v navpični smeri. Čeprav so potres čutili na celotnem območju Slovenije, večjem delu Avstrije, v severni Italiji, pa tudi na M. Tomaževič: POTRES NA BOVŠKEM Slika 3: Bovec: delno porušeni zatrep in poškodovana kritina tipične stare hiše Slika 4: Drežniške Ravne: porušeni zatrep in razslojevanje zidu gospodarskega poslopja Slika 5: Montesanto, Umbrija: značilne diagonalne razpoke v kamnitem zidovju Slika 6: Polog: razpadli kamniti zid v notranjosti ob vogalu Slika 8: Lepena: velik podor in zem eljski plaz s pobočja Hudega Vrha Slika 7: Drežniške Ravne: poškodovani vogal in delno porušeni kamniti zid v območju preklade • hude poškodbe zidov, delna porušitev vogalov, razpadanje, ozi­ roma razslojevanje zidovja (slika 7). Potres je na strmih pobočjih bližnjih hribov in gora povzročil tudi celo vrsto plazov in podorov. Tipična kombinacija velikega podora in plazu v dolini Lepene, v samem epicentru, kjer je velika količina materiala, razmočenega zaradi snega, zdrsnila s pobočij Hudega vrha in skoraj dosegla Lepenco, je prikazana na sliki 8. Na srečo potres ni sprožil preostalega dela velikega podora, ki je pred nekaj leti zasul cesto proti Vršiču. Sprožil je le indikatorje pomikov, tako da je velika rdeča luč na semaforu nekaj dni "prepovedovala" vožnjo mimo, ali vsaj opozarjala na veliko nevarnost. Posamezne skale, ki so se odtrgale s pobočij, so poškodovale ceste, vendar niso povzročile večje škode. V epicentralnem območju se je na lokalnih cestah in poteh porušilo tudi precej kamnitih opornih zidov (slika 9). Nekateri so se porušili tudi med naknadnimi sunki. Na srečo zrušeni deli niso predstavljali večjih ovir in so jih enote Civilne zaščite lahko hitro odstranile. Slika 10 pri­ kazuje velike razpoke v peščeni obali Bohinjskega jezera, kakih 18 km vzhodno od epicentra: približno 100 m dolg in več kot 10 m širok pas jezerske obale je potonil zaradi očitne likvefakcije peščenih depo­ zitov ob izlivu hudournika. 3. KAJ SE LAHKO NAUČIMO OD LETOŠNJIH POTRESOV? Posledice potresa na Bovškem na stavbe, ljudi in okolje bomo ra­ ziskovalci seveda podrobno ana­ lizirali. Pripravili smo tudi predlog raziskovalnega projekta, v katerem bodo, vsak na svojem specialnem področju, sodelovali raziskovalci več raziskovalnih inštitucij, in ga ponudili v financiranje Ministrstvu za znanost in tehnologijo, Mi­ nistrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za obrambo, v okviru katerega deluje URSZR. Upamo, da bo zaradi pomena raziskav za zmanjšanje potresnega tveganja obstoječih stavb in izboljšanje dejavnosti za odpravo posledic potresov predlog sprejet. Z itali­ janskimi kolegi pripravljamo pred- M. Tomaževič: POTRES NA BOVŠKEM Slika 9: Drežniške Ravne: porušeni kamniti oporni zid na lokalni poti Slika 10: Bohinj: široka razpoka ob jezerskem bregu, nastala zaradi likvefakcije tal log projekta, v katerem bomo raziskovali skupne probleme, ki smo jih ugotovili po potresih na Bovškem in v Umbriji in predlagali tehnične rešitve, s katerimi bi odpravili ugotovljene pomanjklji­ vosti in napake. Kljub temu da posledic še nismo podrobneje analizirali, pa po pregledu poškodovanih stavb in analizi poškodb lahko ugotovimo, da nas potres na Bovškem ni naučil pravzaprav nič novega. Nove zidane hiše, pri katerih so graditelji upoštevali načela in zahteve za potresno odporno gradnjo, kot so dobra temeljna tla in ustrezno temeljenje, enakomerna razpore­ ditev nosilnih zidov v obeh glavnih smereh konstrukcije, dobra ka­ kovost zidakov in malte, in pri katerih je bilo zidovje povezano z vodoravnimi armiranobetonskimi vezmi v višini stropov ter na zaključku podstrešnih zidov in zatrepov, vgrajene pa so bile tudi navpične vezi v vogalih in na stikih zidov ter sidrane strešne konst­ rukcije, itd., so potres prestale brez poškodb. Stare kamnite hiše, ki so bile poškodovane med potresi leta 1976, vendar so bile kasneje utrjene tako, da je bilo zidovje sistematično injektirano s cementno-silikatno suspenzijo in povezano z oboje­ stransko položenimi jeklenimi vezmi v višini stropov, ponekod pa z armiranobetonskimi ploščami, us­ trezno sidranimi v zidovje, za­ menjani tudi leseni stropi, upoštevani pa so bili tudi drugi detajli, so potres prestale brez omembe vrednih poškodb (slika 11). Zelo podobne ugotovitve veljajo tudi za posledice potresov v Umbriji, le da je bilo treba v Italiji zaradi drugačne vrste kamnitega zidovja, ki zaradi kompaktnosti oziroma izredno majhne količine votlin v posameznih kamnitih slojih ne dopušča injektiranja, za utrjevanje zidovja upoštevati drugačne tehnološke rešitve. Enako velja za redke armirano­ betonske konstrukcije. Potres je poškodoval samo hiše, tako stare kot nove, pri katerih so bile narejene resne napake med gradnjo oziroma prenovo, ali utrdit- veni ukrepi niso bili izvedeni v celoti. Tudi brez posebnih dodatnih geoloških analiz je jasno, da so bile Slika 11: Smast: na hiši, sanirani po potresu leta 1976, ni videti nobenih poškodb. Na levem robu slike se vidi del hiše, ki jo prikazuje slika 16 posledice potresa hujše na ob­ močjih mehkih depozitov naplavin, ki so ojačile potresno gibanje tal (Mala vas v Bovcu, Kal in Koritnica), in na izpostavljenih pobočjih (Drežniške Ravne, Magozd). Na nesrečo je bil tokratni potres intenzivneši v naseljih, ki jih potresi leta 1976 niso toliko prizadeli. Ker stare hiše takrat niso bile sistematično utrjene, so bile letos posledice potresa toliko hujše. Tradicionalno grajene hiše na prizadetem območju so značilne podeželske hiše, katerih višina načeloma ne presega dveh do treh nadstropij. Za gradnjo je uporabljen neobdelan kamen, zidovje pa je sezidano iz dveh zunanjih slojev iz večjih kamnov, z vmesnim zasutjem iz drobnejših kosov, vse v blatni malti slabe kakovosti, ki ji je bila dodana le majhna količina apna. Stropi so leseni, ostrešja pa so prekrita s težko kritino (korci), položeno v malto. Po vrsti potresov leta 1976, ki niso močneje prizadeli hiš v odročnih vaseh, prizadetih zdaj, so bile mnoge stavbe prenovljene, da bi lastniki izboljšali življenjski standard in stavbe prilagodili zahtevam čedalje več­ jega števila turistov. Žal pa lastniki S lik a 12: Drežniške Ravne: hiša je bila obnovljena, leseni stropi pa zam enjani a.b. ploščami, vendar zidovje ni bilo injektirano. Kot kažejo poševne razpoke v zidovih, se je med potresom vsa razpoložljiva nosilnost zidovja v celoti izkoristila. Nad nadstropjem s e je pod ploščo zidovje prestriglo. M. Tomaževič: POTRES NA BOVŠKEM Slika 13: Tolminske ravne: po letu 1976 je bilo zidovje samo povezano z jeklen im i vezmi. Hiša na zunaj ni poškodovana, medtem ko je v notranjosti utrpela hujše poškodbe največkrat niso upoštevali vseh pravil protipotresnega utrjevanja. Lesene strope so sicer zamenjali z armiranobetonskimi ploščami, vča­ sih so celo vgradili jeklene vezi na zunanji strani zidov, vendar šibkega zidovja niso utrdili z injektiranjem (sliki 12 in 13). Namesto tega so povečali okenske odprtine, zidovje pa so enostavno ometali na zunanji strani, na notranji strani pa izolirali in obložili z lesenim opažem, da bi naredili bivanje v hiši prijaznejše. Velikokrat je zamenjava lesenih stropov z a.b. ploščami, neustrezno podprtimi na notranjem sloju zidu in nepovezanimi z zunanjim slojem, pri tem pa zidovje ni bilo utrjeno z injektiranjem, povzročila, da so med potresom pod ploščami nastale vodoravne razpoke: plošče so potisnile navzven zunanji sloj zidu, ki ni bil povezan s ploščo Slika 14: Sellano, Umbrija: dobro se vidi prestrig neutrjenega kamnitega zidu pod a.b. ploščo, ob robovih ojačeno z močno a.b. vezjo Slika 15: Sellano, Umbrija: masivne plošče niso preprečile porušitve neutrjenega kamnitega zidovja oziroma z notranjim slojem. Še posebej izrazito smo takšne vrste poškodb opazili v Umbriji (sliki 14 in 15). Posledica delovanja togih plošč med potresom je bila lahko tudi izrazito razslojevanje oziroma razpadanje zidu. Novozgrajeni objekti so se načeloma dobro obnašali. Vendar so bile med zidanimi hišami tudi take, kjer so bili za zidanje uporabljeni votlaki z vodoravnimi luknjami ali pa malta slabe kakovosti, razmiki med nosilnimi zidovi so bili preveliki in povezave neutrezne (slika 16). Marsikatera S lik a 16: Smast: delna porušitev garažnega dela nove hiše je posledica velikih razponov in vitkosti plošče, neustreznih detajlov armature in povezav zidu s ploščo M. Tomaževič: POTRES NA BOVŠKEM možnost, da se potres ponovi? Pri novogradnji bi bilo dovolj upoš­ tevati zahteve predpisov! Zato se sama po sebi ponujajo vprašanja kot: ali so prizadete stavbe in prizidki grajeni brez projektov in gradbenih dovoljenj, torej na črno? Kje so bili gradbeni inšpektorji? Pri prenovah so stvari bolj zapletene, saj se predpisov, ki zahtevajo, da je treba stavbi med prenovo zagotoviti enako potresno odpornost kot za novo gradnjo, ne držimo niti v mestih. Ker se da prenova “skriti” , je uporaba primernih utrditvenih posegov med prenovo veliko bolj stvar osveščenosti graditeljev kot pa upoštevanja predpisov. Ljudje se premalo zavedajo, da se tovrstno varčevanje na potresnih območjih enostavno ne splača, in da se račun, češ da bo morebitno škodo po potresu povrnila država, ne izide. Ko se zgodi potres, so posledice navadno hude, prizadeti pa si jih želijo čimprej odpraviti. Tudi s pritiski lastnikov in lokalnih politikov na ocenjevalne komisije, ki jih podpirajo mediji z objavljanjem podatkov o številu hiš “za rušenje” oziroma številu hiš, označenih z rdečimi pikami, ki pa največkrat nimajo nič skupnega s stroko in gospodarnostjo. Ker odprava pos­ ledic presega zmožnosti prizadetih, seveda posreduje država. Slovenija je tudi po potresu na Bovškem odpravo posledic uredila z Zako­ nom o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posoču. Takoj po potresu je URSZR organizirala državno komisijo za ocenjevanje uporabnosti stanovanj­ skih in drugih objektov na prizadetem območju. Čeprav po potresu na Bovškem ni bilo časa za usposabljanje strokovnjakov in usklajevanje kriterijev, je državna komisija, ki jo je sestavljajo 25 strokovnjakov, svoje delo opravila hitro in učinkovito, saj je v štirih dneh po potresu v 39 naseljih pregledala 925 objektov. Čeprav na začetku začasno neuporabnih objektov ni označevala, so jo hiša je bila zidana brez navpičnih vezi in brez zaključnih vodoravnih vezi nad podstrešnimi zidovi in zatrepi (slika 17), prizidki niso bili ustrezno temeljeni in niso bili povezani z glavnim delom hiše, itd., itd. To so napake, ki jih kot opo­ zorilo najdemo v vsakem učbeniku. 4. RDEČIM PIKAM OB ROB Kaj je razlog, da se ljudje samo 20 let po hudem potresu, ki je prizadel bodisi njih same bodisi njihove sosede, gradnje ali prenove svojih domov, v katero vložijo vse svoje prihranke, lotevajo brez misli na Slika 17: Drežniške Ravne: hiša je bila sezidana brez vodoravnih vezi nad podstrešnim zidovjem in zatrepom ter brez navpičnih vezi. Podstrešni del hiše se je po plošči premaknil za več kot 5 cm. kasnejše reakcije prebivalcev prisi­ lile, da je že pregledane objekte označila z rumenimi oziroma rdečimi pikami. Da bi se izognila morebitnim neusklajenostim kri­ terijev posameznih ocenjevalcev, hiš niso označevali isti strokovnjaki, ki so jih pregledovali. V sporočilu za javnost je ob končani akciji ocenjevanja uporabnosti URSZR definirala tudi pomen oznak: • Objekte, označene z rumeno oznako, je z začasnimi varovalnimi ukrepi (podpiranje...) še možno uporabiti za bivanje, hkrati pa je sanacija le-teh načelno ekonomsko upravičena. • Objektov z rdečimi oznakami pa ni možno z začasnimi ukrepi usposobiti za bivanje, o njihovi sanaciji pa odloča ekonomska, urbana, krajinska, kulturna in druga upravičenost. Nikjer torej ni bilo govora o tem, da je treba hiše, ki so označene z rdečimi pikami, kar porušiti! Domače in tuje izkušnje kažejo, da na vseh starih kamnitih hišah, kjer je zidovje slabe kakovosti, hiše pa so sezidane brez povezav, poš­ kodbe po resnosti lahko razdelimo na poškodbe, katerih popravila so enostavna, čeprav so poškodbe včasih videti hude (porušitev dimnikov in zdrs strešnikov; razpoke na stikih med zidovi in stropi, razpoke ob zazidanih odpr­ tinah; navpične razpoke v vogalih, trganje zidov v vogalih, rušenje zatrepov; razpoke v nosilnem zidovju, izpadanje zazidanih delov odprtin, rušenje zidovja ob prekladah) in na poškodbe, kjer so popravila težja, včasih pa zaradi obsega poškodb celo nemogoča (hujše poškodbe zidovja, rušenje vogalov, razslojevanje kamnitega zidovja). Med potresom na Bovškem se nobena hiša ni porušila, večino ugotovljenih poškodb pa bi se dalo z ustreznimi posegi, prilagojenimi teži in resnosti poškodb, popraviti. Posamezni razpadli deli zidovja se lahko prezidajo oziroma pozidajo na novo, nakar se povežejo z vezmi in v celoti utrdijo z injektiranjem (slika 18)! Lahko se zamenjajo tudi stropi. Kako se to naredi, smo prvič povedali po potresu na Kozjanskem leta 1974, nato pa še po Posočju leta 1976. Projektante, ki sodelujejo pri projektiranju obnove prizade­ tega območja, smo z možnimi ukrepi seznanil na posebnem semi- Slika 18: Montesanto, Umbrija: porušeni zatrepni zid je bil na nanovo pozidan z opečnim i votlaki, stik i med starim in novim zainjektirani, zidovje pa močno povezano z jeklenim i zidnim i vezmi. narju. Navodila je najti tudi v številnih tujih priročnikih, seveda pa so bile metode v zadnjih 20 letih izboljšane, njihova učinkovitost pa preverjena z raziskavami v labora­ toriju in na terenu, o katerih smo redno poročali tudi v Gradbenem vestniku. Pri tem se velja spomniti trinadstropne kamnite hiše v Bardu (Luseveri) v Beneški Sloveniji, ki so jo italijanske oblasti po majskem potresu leta 1976 zaradi zelo hudih poškodb predvidele za rušenje, tehnična ekipa takratnega ZRMK pa jo je v okviru pomoči slovenske vlade Beneškim Slovencem sanirala in utrdila s povezovanjem in injektiranjem. Delno sanirana hiša, ki je ponovljene septembrske potrese Vlil. do IX. stopnje prestala brez poškodb, je prišla v svetovno literaturo, Italija pa je, kot smo že uvodoma povedali, zaradi uspeš­ nega dokaza pravilnosti tehničnih rešitev v svojih predpisih za sanacijo po potresu poškodovanih stavb uzakonila tako postopke sanacije in utrjevanja kakor tudi računsko metodo preverjanja pot­ resne odpornosti, ki smo jo razvili na ZRMK, zdaj Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Seveda gre pri odločitvah v primeru resnejših posegov upoštevati tudi željo lastnikov, ki stari hiši ne zaupajo več in bi jo želeli nadomestiti z novo. Vendar morajo biti pred svojo dokončno odločitvijo seznanjeni z možnostmi, učinko­ vitostjo in seveda s ceno možnih alternativnih rešitev. Če bodo tudi potem vztrajali pri nadomestni gradnji, pa je treba storiti vse, da se ohrani krajinska in kulturna identi­ teta prizadetih krajev. V Sloveniji se tradicija potresno odporne gradnje vleče že od ljubljanskega potresa leta 1895. Že dalj časa je uveljavljeno načelo, da se posledicam potresa ne moremo izogniti z napovedovanjem, pač pa s potresno odporno gradnjo. Zato od leta 1963, ko so v Sloveniji, tik pred katastrofalnim potresom v Skopju, izšli prvi moderni predpisi za potresno odporno gradnjo, leta 1981, ko je bil objavljen jugoslo­ vanski pravilnik za visokogradnjo, ki ga v praksi še vedno uporabljamo, pa do danes, ko prevzemamo evropske standarde Eurocode 8 (EC 8), v Sloveniji načeloma gra­ dimo po predpisih. Pri novi gradnji so bile razmere zadovoljive na področju gradnje stavb, manj pa, zaradi pomanjkljivih predpisov, na področju gradnje t.i. inženirskih objektov. To zdaj sicer urejajo predpisi EC 8, vendar njihova uporaba še ni obvezna. Zato se moramo zavedati primerov stebrov nekaterih naših največjih viaduktov, katerih obnašanje med potresom bo lahko problematično, pa tudi tega, da bo današnjemu znanju primerno treba preveriti tudi potresno odpornost zadrževalnikov deponij industrijskih odpadkov, visokih avtocestnih nasipov in neka­ terih podobnih geotehničnih konst­ rukcij, ki bi bile včasih uvrščene med objekte zunaj kategorije, za katere veljajo posebej stroga pravila preverjanja potresne odpor­ nosti, pa so bile in se še projektirajo in grade brez ustreznih seizmičnih računov in analiz stabilnosti! Po potresih leta 1976 smo se v Sloveniji tudi zavedli, da so potresno ranljivi objekti obsto­ ječega gradbenega fonda temeljni razlog za katastrofalne posledice možnega rušilnega potresa. Zato je bil leta 1978 sprejet Zakon o seizmološki službi, katerega členi o zagotavljanju potresne odpornosti pomembnejšim objektom, ki niso bile grajeni potresno odporno, še vedno veljajo. Čeprav je vzbudil pozornost celo v svetu, se zakon nikoli ni izvajal. Z načinom, kako se ravna z obstoječim gradbenim fondom, ki je potresno najbolj ogrožen, danes nikakor ne moremo biti zadovoljni. Pripraviti in sprejeti moramo zmogljivostim države prilagojene programe za finan­ ciranje in izvajanje potresne reha­ bilitacije pomembnejših starih objektov, tisti del Zakona o M. Tomaževič: POTRES NA BOVŠKEM seizmološki službi, ki je ostal v veljavi, pa vgraditi v ustrezno drugo regulativo. Pri vseh obstoječih gradbenih objektih, ki se adaptirajo, rekonstruirajo ali v celoti pre­ navljajo, bo treba dosledno upoš­ tevati zahteve sprejete tehnične regulative in konstrukcije utrditi v skladu z zahtevami. Že izdelane ocene kažejo, da bi bila v Ljubljani, če bi jo prizadel potres podobne intenzitete kot bovški potres, v večji ali manjši meri neuporabna vsaka tretja stavba (Orožen Adamič, 1993). S prodajo družbenih sta­ novanj je bilo finančno breme protipotresne rehabilitacije enostav­ no prevaljeno na ramena novih lastnikov, ki se takrat, ko so kupovali poceni stanovanja, ver­ jetno niti niso zavedali, da je s tem postala protipotresna utrditev stavb predvsem tudi njihov problem! Inšpekcijske službe ne izkoristijo niti možnosti, ki jim jo daje veljavna tehnična regulativa, saj investitorji večino adaptacij in rekonstrukcij spet izvajajo tako, da poslabšajo, ne pa izboljšajo potresno od­ pornost konstrukcije! Morda niti ne toliko ekstremen primer je ljubljanski Kolizej. Nekateri inves­ titorji se z neverjetno lahkotnostjo in neodgovornostjo lotevajo preure­ janja skladišč in tovarn v trgovske centre! Namesto projektantov, ki dosledno vztrajajo pri zahtevah stroke, se vedno najdejo tudi takšni, ki so investitorjem pripravljeni s svojim podpisom zagotoviti, da se med potresom ne bo nič zgodilo. Naša zakonodaja pa žal revizij projektov, ki bi jo morale izvajati nepristranske inštitucije, ne pred­ pisuje. Da bi se izognila morebitnim katastrofalnim posledicam, se je državna uprava že odločila, da bo čimprej sprejela in uveljavila nove standarde Eurocode 8, ki določajo pravila za projektiranje potresno odpornih konstrukcij. Obvezala se je tudi zagotoviti sredstva za prevode standardov v slovenščino, saj bodo le prevedeni postali dostopni vsem projektantom. Kljub temu da protipotresni standardi podražijo gradnjo, se stroški za uveljavitev in dosledno upoštevanje zahtev moderne tehnične regulative nikakor ne morejo primerjati s ško­ do, ki jo lahko povzroči potres. L I T E R A T U R A 1. Poročilo o odpravljanju posledic potresa, k i je bil 12. aprila 1998 v severozahodni S loveniji. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, maj 1998. 2. Milan Orožen Adamič (1993). Ogroženost slovenske zemlje po naravnih nesrečah. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. pmno ißoms m m jm w © r. f ran o D a m ja n ić , redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in na Univerzi v S p l i tu , več let gostujoči profesor na Univerzi v IPadovi, znanstvenik in strokovnjak na področju nelinearne analize konstrukcij, član Slovenskega društva gradbenih konstruktorjev, j e umrl 2 8 . maja I Q Q 8 . 1Pr ofesor Damjanić je bil rojen 2Q. oktobra I v Splitu na Hrvaškem. V klasično gimnazijo je hodil v S p l i tu , študij na konstrukcijski smeri gradbeništva pa je končal l. I Q Ö 8 v Zagrebu. IPo diplomi je bil zaposlen v gradbenem podjetju Konstruktor v S p l i t u , kjer je vodil gradnjo več poslovnih in stanovanjskih, objektov ter bil predstojnik Kačunskega centra. Leta I Q 7 6 se je zaposlil na gradbeni fakulteti v Sp l i tu . O d l. 1 9 7 Q - / 9 8 2 je bil na doktorskem študiju na University Gollege v Swansea, Wales, Velika Ißritanija, kjer je opravil doktorat leta I Q8 4̂ . Kot raziskovalec je tam ostal do l. / 9 8 7 , ko se je zaposlil na takratni fakultet i za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, v Inštitutu za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo kot znanstveni svetnik. Ißil je tudi sodelavec Inštituta Jožefa Stefana in gradbenega inštituta Z 1LW IK. Kot raziskovalec se je ukvarjal z raziskavami na področju numeričnega modeliranja s posebnim poudarkom na razvoju in uporabi te tehnike pri praktičnih inženirskih problemih, pri nelinearni mehaniki konstrukcij, pri prednapetih betonskih konstrukcijah, v potresnem inženirstvu, geomehaniki, biomehaniki, prevajanju toplote in toplotno mehanski analizi steklenih, plastičnih, kovinskih, gumenih in kompozitnih izdelkov. Napisal je okoli I 7 O člankov, med katerimi so bili številni objavljeni v mednarodnih revijah in večkrat citirani v delih drugih raziskovalcev. ]ßil ]e recenzent pri uredniških odborih več mednarodnih revij in znanstvenih kongresov. Z a r a d i uspešnega raziskovalnega dela je bil izvoljen za izrednega člana Inženirske akademije Slovenije in izrednega člana Hrvaške tehnične akademije. Kot učitelj je deloval na podiplomskem študiju in bil mentor več magistrom in doktorjem znanosti. Števi ln im je odprl vrata na tujih univerzah in inštitutih, kjer so uspešno sodelovali s priznanimi raziskovalci na področju numerične analize. Uspešno je sodeloval ali vodil projekte v programih Tempus in Gopernicus. Z avedal se je, da imajo njegovi raziskovalni rezultati pomen le, če bodo uporabljeni v praksi. Zato je prizadevno iskal možnosti za sodelovanje z gospodarstvom. Sodeloval je pri več strokovnih nalogah, kjer je opravil zahtevne numerične analize. Z njimi je bistveno pripomogel npr. k uspešni sanaciji dimnika in hladilnih stolpov v T L Šoštanj , vsebnikov nevarnih tekočin v Luki Koper in drugih zahtevnih objektov. Spominjali se ga bomo kot vnetega iskalca novih spoznanj in človeka nemirnega duha, ki se je brez pomisleka razdajal vsem, ki so to želeli. Sodelavci Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo STROKOVNI IZPITI ZA GRADBENIŠTVO IN ARHITEKTURO TER PRIPRAVLJALNI SEM INARJI ZA STROKOVNE IZPITE V LETU 1998 R o k Le to M e se c A S E M IN A R B IZF pisni 5IT ustni VI. 1 9 9 8 S E P T E M B E R 21,-25. SEPTEM BER VII. 1 9 9 8 O K T O B E R 1 9 ,2 3 . OKTOBER 17.okt.98 2.-6. Nov. 1998 V lil. 1 9 9 8 N O V E M B E R 1 6 ,2 0 . NOVEM BER 14.nov.98 1.-4. dec.1998 IX. 1 9 9 8 D E C E M B E R 1 4 ,1 8 . DECEM BER A. Pripravljalni seminar za strokovne izpite organizira Zveza društev gradbenih inžen irjev in tehnikov S lovenije, 1000 Ljubljana, Karlovška 3 (Telefon/fax: 061/221-587). Prijavo v obliki dopisa, pošlje organizatorju plačnik. Ce je plačnik sem inarja podjetje (pravna oseba), priobči v prijavi izjavo, da je p lačnik oz. navede natančni naslov plačnika. Samoplačnik pošlje organizatorju poleg pisne prijave še kopijo dokazila o plačilu. Cena seminarja za eno osebo znaša 65.000,00 SIT ( v znesku je že prište t 5% prometni davek). Številka žiro računa je 50101- 678-47602. B. Strokovni izpit organizira Gradbeni inštitut ZRMK, 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, telefon 061/18-88-543, 18-88-542. Prijave v obliki obrazca, z vsemi prilogami, ki so razvidne iz obrazca, sprejema organizator 20 dni pred pisnim delom izpita. Obrazce je mogoče dobiti pri organizatorju, udeleženci seminarja na seminarju; vse inform acije pri Sonji Lom bergar oz. Inž. Jakobu Grošlju od 8.00 do 12.00 ure.