VUKU STEFANOVIČU KARADŽIČU


ŽSVOEN7E IN IVEÏ
ŠTEV- 5.
V LJUBLJANI, 4. FEBRUARJA 1934
KNJIGA 15.
ГУЛ1И
VUK KARAD2IC (lesorez)
ELO JUSTIN
VUK STEFANOVIC k A R A D Ž I C
ŽIVLJENJEPIS
PR9F. SLAVKO EAlč
smega februarja 1934 po novem, 26. januarja po starem koledarju bo preteklo 70 let, odkar je umrl ta čudoviti mož, ki spada med največje jugoslo-
._ venske kulturne delavce in za
katerega smemo Slovenci s ponosom trditi, da ga je izoblikoval sin naše panoge jugoslovenskega plemena, že zaradi tega se mi zdi potrebno, da slednjič vendar, čeprav že pozno, spoznajo tudi široke plasti našega naroda nekoliko obširneje Vukovo življenje in njegovo delo, in sicer po reviji »življenje in svet«, ki je med narodom najbolj razširjena.
Karadžiči so doma iz Hercegovine, odkoder so se (okoli 1. 1739.) preselili v Srbijo v vas Tršič blizu Loznice. Vuk se je rodil 8. nov. (26. okt. po st. kol.) 1787 kot šesti otrok; vseh pet mlajših je staršem pomrlo. Med narodom je bila razširjena vera, da jedo otroke čarovnice, če umirajo mladi.1 Zato so starši dali svojemu novorojencu ime Vuk, češ da se čarovnice boje volka. In res je prevara uspela: Vuk je ostal »na radost svojima, na slavu Srba i svih Slo-vena; nikakva veštica nije ga izelacc To ime je pa Vuku tudi pozneje prav prišlo. kajti teh »veštic« je premagal v svojem življenju mnogo.
Citati in pisati ga je naučil neki sorodnik v Tršiču. Šole tam ni bilo in so bile sploh redkost v Srbiji. Zato so bili tudi velika redkost ljudje, ki bi znali citati, še večja redkost taki, ki bi znali tudi pisati. Kako žalostne razmere so bile takrat v Tršiču ".a učenje, se vidi iz tega, da se je moral Vukdv učitelj pri poučevanju posluževati mnogokrat treske mesto peresa in raztopljenega
1 V Karadžičevi rodbini se je bila vgnez-dila. tuberkuloza; to se vidi že po tem. da so otroci tako naglo umirali, pa tudi po Vuku samem, ki je dosegel sicer veliko starost, pa je bil ves čas bolehen in je bljuval kri. Tudi njemu so otroci po vrsti umirali.
Prof. SLAVKO EAIC
smodnika mesto črnila. 8 let star je šel Vuk v Lozničo v šolo k nekemu Grgu-revicu. Ko pa je v Loznici izbruhnila kužna bolezen, so se deca razbežala na svoje domove. Nato so ga poslali skrbni starši v samostan Tronošo, da bi tam nadaljeval učenje. Oče pa je izvedel, da rabijo men'hi deco, namestu da bi jih učili, za pastirje, zato ga je vzel spet domov, če:vi, če že mora pasti, naj pase doma. In tako ni dovršil tretjega šolskega tečaja »psaltira« (kjer so čitali psalter) in m postal »psaltirec«.2
2 Učenci so se v 1. tečaju učili »bekavi-co«, abecednik, v 2. tečaju so čitali cer-kvenoslovenski »časlovac« (knjigo z molitvami, ki se čitajo v cerkveni službi ob posameznih urah). Kdor je ta 2. tečaj dovršil, je postal »časlovac«. Kdor je postal »psaltirec«, je izčrpal vso šolsko modrost in je lahko postal, če je hotel, pop, menih, učitelj (madis.torj, prota, arhimandrit in, če je im°l rtnvoH	tudi vladika,
(Vuk, Riječnik, pod besedo »škola«.)
Vuk se je torej vrnil v rodno vas, toda ni miroval, neutrudljivo je čital vse, kar mu je prišlo pod roke, seveda same cerkvene in nabožne knjige, ker drugih ni bilo. Tako je Vuk kot 15—16 letni deček zaslovel po vsej okolici kot naj-učenejši človek, ki ni znal le citati, ampak tudi pisati, ženske so mu poljubljale roke kot vaškemu županu, pri slavali in svatbah je sedel poleg popa, na vaška posvetovanja so vabili njega name-stu očeta. Toda Vuk še ni bil zadovoljen s seboj. Oče je hotel, da mu postane sin trgovec ali pop, toda njega je vleklo v Srem v šole. Oče pa ni hotel nič slišati o tem.
Med tem je izbruhnila prva srbska vstaja proti dahijam pod vodstvom Karadordevim. Vuk je postal (1. 1804.) »pisar« (tajnik) v četi jadarskega vojvode, slavnega hajduškega harambaše Dorda čurčije. Pa Curčijo so kmalu ubili, a Vukov rojstni kraj je pogorel. Oče je bil ob vse svoje premoženje. Tedaj je pustil sina v Karlovce, da nadaljuje učenje. V Karlovcih se je, kakor pravi sam, na svojo veliko in nepozabljeno žalost prepričal, da je na svetu še kaj več učenosti kakor sta psalter in časlo-vac. Prvo leto se je učil privatno, drugo leto je bil v »kliričkoj školi« (v bogoslovju), kjer je bil takrat profesor Lukijan Mušicki. Tu se je učil latinsko, cerkveno-slovensko in nemško slovnico. Tretje leto je hotel kot 19 letni mladenič stopiti v gimnazijo, pa ga niso sprejeli, češ da je prestar, ter so ga prepričevali, da je s svojim znanjem sposoben v Srbiji za vsako službo. Zaradi učenja nemškega jezika je šel potem za nekaj časa v Petrinio na Hrvaškem. 1907. se je vrnil v Srbijo, kjer so se izvršile z osvobodilnimi boji med tem velike izpremembe. Postal je tajnik pri valjevskem vojvodu Jakovu Nenadovi-cu, nato pa pri »Praviteljstvujuščem Sovietu« (upravnem sosvetu) v Beogradu. Tu je bil med prvimi dijaki Velike škole Dositeja Obradoviča, pa se je tudi sam izobraževal, utrjeval znanje nemščine in čital sploh vse, kar mu je bilo dostopno.
L. 1808. je zbolel za težkim revma-tizmom ter je iskal zdravja najprej doma v Tršicu, potem v Novem Sadu in v Budimu. Zdravljenje je imelo le delni uspeh; leva noga se mu je v kolenu skrčila, da je moral nositi vse življenje leseno nogo. In to je bilo odločilnega pomena za njegovo bodoče življenje. »Z leseno nogo,« je pisal pozneje, »ni-
sem mogel več misliti ne na konje ne na boj, moral sem se pač privaditi na sedenje doma. Da nisem imel te svoje »štule«, bili bi me že davno Turki ubili, kakor so mnogo mojih sovrstnikov, a tako me je lesena noga prisilila, da mirno sedim in da mirno čitam knjige in da mirno beležim na papirju, kar so mi ušesa slišala, oči videle ...«
Od 1. 1810. do 1813. je bil nekaj časa učitelj osnovne šole v Beogradu, carinik in sodnik v Brzi Palanki. Ko so Turki prodirali v Srbijo, je bil na čelu majhnega vojaškega oddelka, 1. 1813. je pa moral z mnogimi drugimi vred bežati v Avstrijo. Že v jeseni istega leta je bil na Dunaju, kjer se je hotel naučiti pred vsem nemškega jezika.
Prihod na Dunaj je bil zopet važen mejnik v Vukovem življenju. Tu se je spoznal z izobraženimi srbskimi pisatelji, ki so se zbirali okoli časopisa »Novi-ne Serbske«, posebno pa še z našim Jernejem Kopitarjem, ki ga je uvedel v književno delovanje. Že 1. 1814. je začel s svojim delom, ko je bil »u donjim krajevima«, v Karlovcih in Fruški gori, kjer je zapisoval narodne pesmi in zbiral besede za svoj slovar. L. 1817. se je oženfl z Dunajčanko, Nemko, ki se ni mogla nikoli navaditi na življenje v srbskih krajih; zato je Vuk skoro vse svoje življenje prebil na Dunaju. 'Med Srbi doma je vzbudila njegova ženitev s »čužerodnom (tujerodno) Hlojom« veliko nezadovoljnost. Mušicki mu je pisal: »Ljubiti možete Švabice, ali u slatki, večni lanac braka vežite se samo sa Srpkinjom.«	«
Ko je njegov »Riječnik« dvignil doma velik krik, je šel Vuk 1. 1819. v Rusijo. Hotel je tam najti moralno in materialno podporo, da bi nadaljeval svoje književno delovanje. V Petrogradu, kjer so ga lepo sprejeli, se je spoznal z najznamenitejšimi Rusi tedanjega časa: s slavnim zgodovinarjem Karazminom, s književnikom Zukovskim, s šiškovom, z znanim mecenom grofom Rumjancovom, z učenim jezikoslovcem Adelungom in drugimi. »Društvo ljubiteljev ruske književnosti« ga je izvolilo za svojega člana. Bolj podprt moralno kakor materialno se je po devetmesečnem potovanju po Rusiji vrnil zopet na Dunaj. Ker je tu brez stalnih sredstev živel v velikem pomanjkanju, se je vrnil 1. 1820. v domovino, v Kragujevac, toda nazadnjaška okolica kneza Miloša ni trpela izobraženega in pro«vp+b'enp°a človeka, ki je hotel kneza Miloša naučiti citati in
pisati in je želel, da se osnuje šola, kjer bi se srbski mladeniči učili dve tri leta in bi jih porabili v službah po Srbiji, češ, sčasoma morajo Srbi v tujih deželah sprejemati od njih kot svoje matere, ne pa, da domači Srbi sprejemajo vedno karkoli od drugih. Nadalje je hotel kneza pregovoriti, da uvede vsaj malenkost kakega zakona, kolikor dovolijo razmere, da bi Srbija bila vsaj malo podobna evropski državi.
Vuk je torej hotel postati svetovalec kneza Miloša in bi mu rad pomagal notranje urediti domovino ter jo kulturno dvigniti. Toda Vuk je preveč nadkrilje-
Obnovijena rojstna hiša Vuka Stefanoviča Karadžida v Tršiču
prijateljih, stopil zopet v stik z Milošem, ki mu je poslal 3000 grošev. Dobil je med tem tudi od Ruskega biblijskega društva 2000 rabljev na račun prevoda Novega zakona. Del tega denarja je Vuk poslal Kopitarju na Dunaj, da je plačal njegove dolgove.
Kmalu je šel zopet na Dunaj, da bi tiskal zbrane narodne pesmi in srbsko zgodovino novejše dobe. Toda politična cenzura na Dunaju ni več dovolila, da bi se tiskale srbske narodne pesmi, ki opevajo srbske boje proti Turkom. Knezu Metternichu namreč ni šla v račun vstajajoča Srbija in se je začel vnemati
val svoje sodobnike v Srbiji in tudi samega Miloša, ki ni imel smisla za Vu-kove težnje. Miloševi svetovalci so se bali, da bi njihov vpliv pri njem ne padel in so ga celo pregovorili, da je prenehal z učenjem čitanja in pisanja.
Zaradi tega neuspeha je Vuk prosil kneza Miloša, naj mu da pokojnino, da se bo lahko nemoteno posvetil svojemu književnemu delu, toda brez uspeha. Tudi posojila ni mogel dobiti pri njem. Zato je moral v zelo slabem gmotnem položaju drugič zapustiti Srbijo.
Nemo propheta in patria! Niso ga uvaževali doma, pač pa je začela tujina ceniti in uvaževati njegovo delo. L. 1823. mu je podelila univerza v Jeni častni doktorat filozofije, 1. 1825. je postal član učenega društva v Gôttingenu. Toda njegovo gmotno stanje je bilo brezupno. Na Dunaju je nekaj časa z družino naravnost stradal. Zato je šel » Srem in je z družino vred živel pri
za Turčijo. Zato je šel Vuk v Nemčijo, da pesmi tam tiska, pa tudi zato, da bi študiral kirurgijo in si kot zdravnik ustvaril znosno življenje.
Bil je nekaj časa v Lipskem in v Hal-leu, kratek čas tudi v Kasselu, Weima-ru in Gottingenu. Toda kmalu je opustil misel na medicino. V Lipskem je natisnil 2. izdajo svojih narodnih pesmi. Spoznal se je z raznimi znamenitimi Nemci, pred vsem z Jakobom Grimmom, ki se je že dolgo zanimal zanj, z Goethejem, ki ga je v Weimaru izredno prijazno sprejel, in z gospo Talvj (»gospoda Talfija«) Therese Albertine Louise von Jakob), ki je prevajala njegove narodne pesmi v nemščino. Toda pomanjkanje sredstev in dolžnosti do družine so ga privedle čez leto dni zopet na Dunaj, kjer ga je čakalo staro siromašno življenje književnika brez stalnih dohodkov. Nekemu prijatelju je pisal 29. decembra 1825: »Ne morem Vam
opisati svoje bede. Verjemite mi, da na božič nisem mogel kupiti funta mesa, kaj šele pečenke! Premišljajoč, kakšen dan je, in gledajoč svojo deco, sem se jokal kot neumen otrok. Vse, kar se je dalo prodati ali zastaviti, sem zastavil ali razprodal, sedaj ne vem, kaj naj storim z ženo in tremi 'majhnimi otroki. Zima je, a drv ni, kruha ni.« Šele, ko je dobil 1. 1826. od ruske vlade pokojnino letnih 100 zlatov »za zasluge za slovansko književnost«, se mu je obrnilo vsaj nekoliko na bolje.
L. 1828. je Vuk šel zopet v Srbijo. Najprej je postal član »Zakonodatelne
ti Miloš ni nikoli resno mislil na to, da bi dal Srbiji zakone, ki bi omejevali njegovo samopašnost. In vse službe, ki jih je Vuk vršil v Srbiji, bi lahko izvrševal kdorkoli drugi. Miloš je hotel Vu-ka le imeti pri sebi, da ne bi izvršil svoje davne namere, da napiše zgodovino prvega upora in o Karadordu. To je hotel preprečiti za vsako ceno. Ko je bil Vuk že v Zemunu, ga je knez na vso moč vabil, naj se vrne. In če bi se bil, bi ga gotovo ne pustil več iz Srbije.
Iz Zemuna je pisal Milošu znamenito pismo (njegov najznatnejši politični spis), kjer ga ostro graja zaradi njego-
Obnovljena Vukova rojstna hiša ob priliki posvečenja 17. sept. 1933
komisije«, ki je imela nalogo, da prevede zakone za Srbijo. Vuk je moral prevesti Napoleonov zakonik iz nemščine. Nato je bil nekaj časa sodnik, celo »pre-zident slavnoga magistrata na(h)ije i varoši beogradske«. Toda družba, ki je v njej moral živeti, je bila surova in ga je neprestano žalila in v delu ovirala. Končno se je spri s samim knezom Milošem, ki je vladal zelo absolutistično, da so se v Srbiji porajali nemiri in upori. L. 1831. je zopet zapustil Srbijo, s seboj pa je odnesel edino premoženje, ki si ga je nabral: znatno število novih narodnih pesmi in pa besed za slovar.
Vuk je bil prišel to pot v Srbijo na izrecno in ponovno željo kneza Miloša. Zakaj ga je knez želel imeti, tega Vuk sam ni menda točno vedel, vsaj iz njegove korespondence se ne da to domnevati. Gotovo je, da je bila komisija za prevajanje zakonov le pesek v oči; kaj-
ve samcpašnosti, ki da prav nič ne zaostaja za turškim paševanjem, in ga odločno poziva, naj da že vendar narodu ustavo in zakone, ki naj narodu zavarujejo življenje, imetje in čast, naj uredi šole in naj svoje privatno življenje uredi, kakor se knezu spodobi. Pismo je delovalo kot bomba. Ali Miloš nikakor ni mogel doumeti Vukovih teženj in ga je pismo silno razkačilo ter nakopalo Vuku njegovo osveto in mnogo neprijetnosti.
V Zemunu je moral Vuk ostati nekaj časa v skrajni bedi tako rekoč kot jetnik: preganjal ga je knez Miloš, osum-ničil ga je pri ruski vladi kot avstrijskega in katoliškega agenta, a pri avstrijski vladi kot ruskega človeka, nevarnega demagoga in člana tajnih društev, ki hoče v Srbiji povzročiti prevrat. Rodbina je pa stradala na Dunaju«
Miloš je prepovedal uvoz Vukovih knjig v Srbijo in izdal naredbo, da se v Srbiji ne sme nobena knjiga tiskati z njegovim črkopisom. Prva prepoved se ni izvajala preveč strogo, pač pa druga. K sreči tudi te razmere niso bile kos, da bi prekinile Vukovo delovanje.
šele po 3 mesecih prisilnega prebivanja v Zemunu je dovolila Vuku avstrijska vojaška oblast, da sme živeti v Bu-dimu, potem na Dunaju. 1833. mu je srbska pravoslavna občina v Trstu dala denarno podporo. V Trstu so ga sploh zelo cenili in je dobival od tam večkrat večje in manjše denarne prispevke, poleg tega so tam zelo marljivo nabirali naročnike za njegova dela. 1834. je dobil podporo od ruske akademije, da je lahko šel na znanstveno potovanje v južnozahodne kraje, v Dalmacijo, Boko Kotorsko in Črno goro. 1835. se je vrnil na Dunaj z obširnim narodopisnim materialom in popolnejšim znanjem narodnega jezika. Tega leta mu je knez Miloš določil pokojnino, sprva 150, nato 400 tolarjev na leto. Vuk se je namreč že nekaj časa po prijateljih trudil, da bi se sprijaznil z Milošem in je knez končno popustil, mnogo zaradi tega, ker je vedel, kakšne nevšečnosti bi mu Vuk lahko povzroči; v Evropi. L. 1837. je bil v Sremu, na Hrvatskem, kjer so ga Iliri, posebno grof Draškovic, zelo lepo sprejeli, in v Dalmaciji.3 Ob spremembi na prestolu v Srbiji 1. 1842. je izgubil pokojnino. L. 1845. jo je pa »Sovet« zopet odobril. Ker je imel Vuk tudi rusko pokojnino in ga je podpiral tudi knez Mi-hajlo, so se nehale Vukove stalne denarne zadrege in skrbi za vsakdanje življenje ter mu je bilo olajšano izdajanje knjig.
3 Zanimivo je pismo, ki ga je Vuk pisal s tega potovanja Kopitarju iz Senja ... Katolika i u (vojničkoj) Krajini ima od dvije ruke; jedne zovu (ovi grčkoga zakona [= vere] ) K r a n j c i m a, a druge B u n i j e v c i m a ili ( kao u banskim re-gimentama) Madžarima. Oni se raz-likuju kao po odijelu, tako i po govoru: prvi. govore kaj, i u ostale zanose na ke-kavački, a drugi, za koje se pripovijeda, da su negda dobježali iz Bosne in Hercegovine i govore i nose Se gotovo sa svijem kao i VI a si (oni grčkoga zakona). Ali kad je govor o samome zakonu, onda i jedne i druge katolike ovi grčkoga zakona zovu K r a n j c i m a, kao i oni njib Vla-sima Kad katolik u ovakomp dogodaju rpkne: »ja nijesam Kranja c Kranjci su u К>агп'окт\<? -itn mu nflfynvore* »to le sve jedho, i ti se krstiš [križaš] kao r on.«'
Po tridesetih letih napornega dela in izredno težkega življenja je doživel le srečnejše in mirnejše dneve. Rešen končno materialnih skrbi je, živeč na Dunaju, neprestano delal in objavljal svoja dela in je od časa do časa šel na kako potovanje v južne kraje. L. 1848. je bil na slovanskem kongresu v Pragi, 1850. ga je berlinska Akademija izvolila za svojega dopisnega člana.
Vuk je dosegel to čast, da so ga v tujini učeni krogi izredno čislali in spoštovali, doživel je tudi redko srečo velikih mož, da je dočakal zmago svojih idej, ki se je za nje boril vse svoje življenje, in svečano proslavo petdesetletnice svojega uspešnega, neprekinjenega dela, odkar se je prvič javil v »Serbskih novinah« na Dunaju. Pri tej priložnosti so obsuli častitljivega starca mnogi vladarji, vlade> in učena 'društva z raznimi visoki mi odlikovanji in častmi. Pa. tudi v starosti ni počival, »e da bi se jošte šta otelo od smrti«. Vendar starček ni dolgo užival veselja in slave svoje 50 letnice in baš, ko je preteklo 50 let, odkar je izdal svojo prvo knjigo »Pesmarico«, ga je poklical Gospod »kud za vazSa gre se«. Umrl je 8. febr. po novem, 26. januarja po starem koledarju 1864 na Dunaju. Leta 1S97. so mu prenesli zemeljske ostanke z velikimi svečanostmi v Beograd, kjer počivajo v grobnici v Saborni cerkvi.
Vu kova žena in deca
Razmerje med Vukom in ženo Ano je bilo zelo presrčno. Žena mu je bila brezmejno vdana in se ni pritoževala, da je družino tolikokrat in včasi za dolgo časa puščal samo. Dala se je prepričati o nujnosti njegovih potovanj, saj ga je naravnost oboževala. Skrbno je sama gospodinjila in bila najboljša mati svojim otrokom, ki se jih je rodilo trinajst, med njimi, kolikor se ve. štirje sinovi. Toda sreče nista imela ž otroki. Mnogo jih je pomrlo že v nežni mladosti; le dva sta preživela očeta': Dimitrij in Mina (Vilhelmina), ki je bila zelo izobražena. Obvladala je več jezikov, bila je očetu tajnica in je prevedla njegove narodne pripovedke na nemški jezik. Izobrazila se je precej tudi v slikarstvu.
Vuk nikakor ni hotel, da bi se mu sinovi v tujini izgubili in potujčili, ampak jih je vzgajal v nacionalnem duhu in jih priera vi jal za živlienie in delo v Srbiji. Sin Dimitrij je bil oficir v srb-
ski vojski, pa jo je moral zaradi hudega pijančevanja zapustiti. Vuk in žena sta bila zelo nežna roditelja, ta nežnost
V U K O
ZBIRANJE NARODNEGA BLAGA
opitar je Vuka, ko je prišel na Dunaj, prav kmalu pridobil za svoje ideje, ki mu pa v začetku seve še niso bile popolnoma jasne. Pred vsem ga je navdu-_ šil za to, da bi izdal srbske narodne pesmi.
Vuk ni mogel takoj doumeti, da bi imele »slepačke« pesmi sploh kako vrednost, ker je doma niso imele. Mislil je, da bodo pravi pesniki naredili iz njih umetne pesmi. Na Kopitarjevo pobudo se je takoj lotil zbiranja pesmi s tem večjo ljubeznijo, ker je videl, da bodo ponesle slavo njegovega rodu po vsej Evropi; saj je bil iskren nacionalist. Ni še minulo leto, odkar je bil na Dunaju, in že je izdal prvo svojo knjigo »Mala prostonarodna slaveno-serbska pesnarica«; vsebuje 100 lirskih nar. pesmi, ki jih imenuje »ženske« (ker jih pojejo večinoma ženske) in 6 epskih »moških« (ker jih pojejo moški ob spremljevanju gusel). Toda jezik v teh pesmih ni čisto naroden, marsikaj je Vuk po svojem okusu popravil.
Že 1. 1815. je izdal drugo zbirko »Narodno srbsko pesnarico« s 101 »žensko« pesmijo in 17 »moškimi«; nabral jih je v Sremu, kjer je potoval. Jezik je v tej zbirki že mnogo čistejši. Kopitar in Vuk sta jo smatrala za prvo srbsko knjigo.
Na podlagi teh zbirk je začel Kopitar v raznih nemških časopisih opozarjati Nemce na originalno in krepko srbsko narodno pesništvo. Za Goetheja je celo prevedel prvo Vukovo »Pesnarico Mnogo njegovih prevodov je izšlo po dunajskih časopisih. Jakob Grimm, znani nemški poznavatelj narodnega pesništva, ie ves navdušen pisal o »prekrasni poeziji« in je dajal Vuku navodila za zbiranje narodnega blaga Delal je v Nemčiji navdušeno propagando za srbsko narodno pesništvo, tako da ga je srbski np°nik MiiS'c^ri imen^va1 »česti-tega. hrabrega odličnega srbofila«. In
je pa zaradi neprestanih bolezni in tolikega umiranja pri deci prešla v slabost in je bila deca zelo razvajena.
DELO
tako je zanimanje za to pesništvo rastlo od dne do dne. Ta nepričakovan uspeh je Vuka tako ohrabril, da z začetim delom ni nehal vse do konca svojega življenja. Seveda ga je tudi Kopitar neprestano vzpodbujal, češ »da takšnih pesmi nima noben narod, niti jih ni imel«. V letih 1823., 1824. in 1833. je izšla nova izdaja v treh knjigah; od 1. 1841. do 1866. zopet nova v šestih knjigah. Vuk je šel v zbiranju celo tako daleč, da je beležil tudi ruske, bolgarske in romunske narodne pesmi. Celotna, državna izdaja njegovih zbirk srbskih narodnih pesmi je izšla od 1. 1891. do 1902. v devetih knjigah.
Vuk ima kot zbiratelj nar. pesmi velike zasluge, živel je v času, ko je nar. poezija bila v polnem cvetu, in je osebno poznal narodne guslarje-pesnike, kakor n. pr. slepega Filipa Višnjiča, ki je ovekovečil prvo srbsko vstajo. Kljub temu, da je Vuk 50 let prebival v tujini in je imel Nemko za ženo, je ohranil čisto svojo nacionalno dušo. Imel je mnogo smisla in občutka za narodno pesem in toliko okusa, da je v velikem številu tega blaga izbiral najboljše. Do-gnano pa je tudi, da je pesmi kolikor toliko popravljal, da je dosegel nekak red in enotnost. Sicer so pa narodno blago popravljali in urejali tudi nemški romantiki. Tako je Vuk do danes ostal najboljši zbiralec narodnega pesništva ne le med Srbi, ampak tudi med vsemi Slovani.
Vuk je pa pod Kopitarjevim vplivom neprestano širil krog svojega delovanja. Začel je zbirati tudi narodne pripovedke, »preden jih prosvetljenost in nove mode udušiio in izkoreninijo«. Tudi te in narodne pregovore je izdal večkrat. Zanimivo je. da je tudi pripovedke "az-delil. kakor narodne pesmi, na dva dela, v ženske in moške, ženske, pravi, so tiste, v katerih se pripovedujejo razne čudovite reči. ki se ne morejo zgoditi, a moške one. ki ne vsebujejo nič čudežnega. amtipk Drinnvpdujejo le to, kar bi se zares moglo zgoditi.
v o
V nasprotju z racionalisti, ki so obsojali narodne običaje in tradicije kot ostanke barbarstva in so videli v njih predsodke, zablode in praznoverja (Matija Rajkovič, Dositej Obradovič in dr.), gleda Vuk na narodne običaje čisto drugače. Običaji narod naravnost odlikujejo, tvorijo njegovo originalnost. Pri vsakem narodu so najsvetejše tri stvari: vera, jezik in običaji; »tim se narodi jedan s drugim rodakaju (smatrajo sorodne) j jedan od drugog razlikuju.«
Vuk je zelo zgodaj začel zbirati narodne običaje, zopet pod vplivom Kopitarjevim. Mnogo jih je opisal v svojem »Srpskem Riječniku« (1818), več v »Kovčežicu za istoriju, jezik i običaje Srba sva tri zakona (vere)«. Vuk je hotel opisati celokupno življenje naroda v vseh njegovih pojavih. V njegovi zapuščini je ostal rokopis »Život i običaji naroda srpskog«, ki je sicer nedovršen, pa je vendar dragocen prispevek k proučevanju narodovega življenja; opisuje običaje, tradicije, verovanja, način življenja v hiši, na vasi, v občini. Začeto delo so njegovi učenci uspešno nadaljevali.
USTVARJANJE KNJIŽEVNEGA JEZIKA IN PRAVOPISA
VI uk je že v zgodnji mladosti zelo dobro obvladal čist narodni j jezik, saj je bil doma v kraju, __kjer se je govoril lep jezik. Poleg tega ni hodil v višje šole, kjer so poučevali takrat v »slaveno-serbskem« jeziku. Tako mu šole čuta za narodni jezik niso mogle pokvariti.
V Kopitarjevih časih so se učenjaki z vso vnemo vrgli na primerjalno proučevanje indoevropskih jezikov. Takrat si slovanski učenjaki še niso bili na jasnem, ali je srbski jezik narečje ruskega ali pa poseben slovanski jezik. Zato si je Kopitar tako želel »novosrbske« slovnice im je ogorčen zavračal umetni sla-venosrbski jezik izobraženih Srbov. Dolgo je iskal Herkula, ki bi očistil ta Av-gijev hlev, dokler ni dobil v roke Vukov članek, napisan za »Novine Serbske«. Hitro je poiskal Vuka in je takoj videl, da je našel pravega človeka, »najboljšo glavo med vsemi Srbi«.
Kopitar je silno vplival na Vuka, Vuk pa je bil testo, ki se je dalo iz njega nekaj narediti, saj je bil izredno bister, a
šole mu niso ustvarile predsodkov; tako mu je ostal naravni dar nepokvarjen. Zato je učeni Kopitar tudi tako lahko vplival na delavoljnega in po znanju
ПИСМЕНИ Ц СЕРБСКОГА 1ЕЗИШ? ?
tO
говрру простога народл клппслнл ВУКОМ СТЕФАЦОВИбЕ.Ч
у виешш, 1814. y пвчатнш г. (оанна Шнирер«.
PRVA SLOVNICA SRBSKEGA NARODNEGA JEZIKA
hrepenečega Vuka. Tako je on postal apostol Kopitarjevih idej pri Srbih, ki pa so, kakor že rečeno, v njem v začetku le polagoma dozorevale. Čeprav je takoj v začetku svojega dela zahteval v književnem jeziku in črkopisu red in enotnost, slovnico in slovar, ki bi se jih vsi morali držati, se vendar ni mogel takoj otresti vpliva prejšnjih in sodobnih pisateljev. V svoji prvi knjigi se je še posluževal starega črkopisa in je rabil še starinske in tuje besede; prav tako tudi v zasebnih pismih v 1. 1814., dokler ga ni Kopitar tega odvadil.
Kopitar je Vuka takoj prepričal, da brez slovnice narodni jezik ne more postati književni jezik. In že 1. 1814. je izšla na Dunaju Vukova »Pismenica serb-skoga jezika, po govoru prostoga naroda napisana«; to je bila prva slovnica narodnega jezika. »Pismenica« ima sicer še mnogo napak, posebno zaradi te-
ga, ker je živ narodni jezik prisiljen v neprimerno obliko starih slavenosrbskih in ruskih slovnic. Vendar je pomenila velik napredek, prvič je postavila načelo fonetičnega pravopisa: piši, kakor govoriš, čitaj, kakor je napisano.
Črkopis so urejevali in poenostavljali pred Vu kom že drugi Srbi in pometali iz njega že nešteto nepotrebnih črk, grških in staroslovenskih, saj je bilo vseh skoro pol stotine. Vuk je šel še dalje in je omejil abecedo na 29 črk. Prejšnji črki za lj in nj, ki sta bili sestavljeni .ib u-4-i.1) нн (h b > je sča°oma 'topil v eno črko in začel pisati i in d. črko ђ je pisal z drugimi vred najprej tudi h je pisal mi., pa se je kmalu odločil za b in ђ. Za lat. j. je pisal izpočetka ï, potem pa se je odločil za latinski j; črke h (x) dolgo sploh ni pisal, ker je mislil, da je narod sploh ne izgovarja (pisal je torej gra, graa mesto grah, graha). Šele od 1. 1836. jo je začel pisati. ko se je na potovanju po Dalmaciji in Črni gori prepričal, da jo narod vendarle izgovarja. Končno je dodal še trideseto črko џ (dž) in je tako ustvaril abecedo, ki je za njo s ponosom lahko trdil, da v njej ni nobene črke preveč, nobene premalo, da ni nobena spremenljiva in da je niegov črkopis »pravilnej-ši in pametnejši od črkopisov vseh narodov in jezikov evropskih«.
Vuk se je kmalu prepričal, da ima njegova slovnica mnogo napak; zato je 1. 1818. hkrati s »Srpskim Rječnikom« izdal novo, izpopolnjeno in popravljeno slovnico, ki jo je Nemec Grimm prevedel na nemški jezik.
Kopitar je začel Vuka tudi takoj nagovarjati, da sestavi srbski slovar. Prinesel mu je nekega dne kratkomalo papir, ga razrezal na koščke in mu rekel, naj na posamezne listke napiše posamezne besede, ki za njih ve, da se med narodom govore. Ko je to delo dovršil, je začel Kopitar s svojim delom: prevajal je srbske besede na nemški in latinski jezik. Ko je bil slovar gotov, je imel Vuk velike težave s tiskom ker ni imel sredstev, naročnikov se je pa zaradi nerazumevanja oglasilo prav malo. Končno je le izšel na Dunaju 1. 1818. »Srpski Riečnik, istolkovan (raztolmačen) njemačkim i latinskim riiečima«. Vsebuje nad 26.000 naglašenili besed, ki so jim često dodani narodopisni, zgodovinski in zemljepisni podatki. Besede so le
1 b je staroslovenski jerek.
iz onih srbskih krajev, ki jih je Vuk poznal, iz Srbije, Srema in južne Ogrske. Vuk si je bil v svesti, da ta slovar ni popoln, zato je marljivo nadaljeval z zbiranjem besed, dobival je pa tudi iz raznih srbskih in hrvatskih krajev cele zbirke besed. In tako je izšla 1. 1852. na Dunaju druga izdaja, ki vsebuje že 47.000 besed, zbranih tudi po Črni gori, Dalmaciji, Hrvaški in Stari Srbiji. Z zbiranjem pa Vuk tudi sedaj ni prenehal, tako da so po smrti našli še mnogo gradiva in ga združili 1. 1898. s tretjo izdajo.
BORBA ZA KNJIŽEVNI JEZIK IN ČRKOPIS
j uk ni bil niti po svoji naravi niti po izobrazbi človek, ki bi se zadovoljil s tem, da bi raz-__I vijal svoje teorije in bi prepuščal času, da teorije zmagajo ali pa tudi ne. že od 1. 1815. dalje se je vrgel v velike in strastne borbe, ki jih je vodil skoro 40 let energično in brezobzirno, da pribori zmago svojim idejam. Napadel je odločno sodobne srbske pisatelje in njihov slab književni jezik ter se zavzel za narodnega. Grajal je anarhijo, ki je vladala v srbskem književnem jeziku, češ da nekateri pisatelji pišejo »ruskoslovenski«, pa so nedosledni, ne poznajo ruskoslovenske slovnice in dodajajo več ali manj srbskega jezika. Nekateri zopet hočejo pisati v narodnem jeziku, pa ga ne poznajo, ker niso iz krajev, kjer govore čisti jezik, pa tudi nimajo srbske slovnice, še najslabši so oni, in teh je največ, ki ne pišejo niti ruskoslovenski niti srbski, ampak hodijo srednjo pot, mešajo besede, mešajo slovnico, vsak po svojem okusu. »Što ne znaš srpski, metni slovenski; što ne znaš slovenski, metni srpski; a što ne znaš ni slovenski ni srpski, metni kako ti draEro, što ti na um padne.«
Vuk je dokazoval, da ie staroslovenski jezik le jezik cerkve in ga je treba pustiti cerkvi, kakor je latinski jezik, ki je bil svojčas v Evropi jezik izobražencev, danes omejen samo na cerkev. Kakor že vsi prosvetljeni narodi, morajo tudi Srbi sprejeti svoj čisti in nepokvarjeni jezik kot kniiževni jezik, in sicer narečje, ki se govori v zapadni Srbiji, Bosni in Hercegovini. V začetku svoje borbe gre do skrainih mej, ko trdi: što-god u jeziku našemu niie narodno^ ono nije ni srpsko. Zato priporoča vsem pi-
110 a
sateljem svojo slovnico, svoj slovar in svoje zbirke narodnih pesmi.
Toda te Vukove ideje so naletele pri Srbih na ogromen odpor; nastal je vihar, kakor ga Vuk ni pričakoval. Pred vsem si je nakopal najhujše sovražnike v cerkvenih krogih, pri onih, ki so jih Vukovi prijatelji imenovali »crkva-re, crkvenjake in obskurante«. Ti so smatrali cerkveno slovenščino za svet jezik, za »kotvo (sidro) Pravoslavija«. Opustiti ta jezik in nekatere za cirilico tako značilne cerkvenoslovenske črke jim je pomenilo toliko kot izneveriti se pravoslavju ter se potujčiti. Višek tega izdajalskega dela so oa videli v uvajanju črk iz latinice, kakor je »j«t ta jota nesrečnega imena, ki ga je me-tropolit Stratimirovic 1. 1831. proglasil za »srp Nečastivo?a« (hudiča). Srbska duhovščina je bila proti Vuku skrajno nezaupljiva zaradi njegovih zvez s Kopitarjem, »slovanskim Mefistofelom«, ki so ga v Pragi imenovali »Hofslavista«, ki so ga smatrali za velikega avstrija-kanta in zaverovanega katolika, ki je želel, da vsi Slovani sprejmejo latinsko abecedo, ki je vedno delal na to, da nasproti pravoslavnemu ruskemu Slovan-stvu treba postaviti katoliško, avstrijsko Slovenstvo. Zaradi tega so Vuka takoj v začetku njegovega delovanja osumničili, da je v zvezi s Kopitarjem v službi katoliške propagande, in so ga proglasili za antikrista in agenta kneza Metternicha. S takimi in podobnimi obtožbami so ga neprespano blatili, on pa se je z ogorčenjem branil.
Nič manjših protivnikov ni imel Vuk v književnih krogih, v tako zvani »bla-goobraženoj publici«. Pisatelje s šolsko izobrazbo je v dno duše žalilo, da jim deli glede jezika lekcije nešolan mož. Rogali so se in napadali njegovo slovnico, - njegov »neslano-mastni-arnaut-tursko-hero-hijački-Cir-Dilber-Didi čauša Rječnik« in njegov »slaveno-serbo-nemecko-madaro-tursko-ciganski « jezik.
Glup Serbljin budi, govedarski govori, onda si ti Vukov Serbljin. Ako li lepše što perom napisa neg' što je baka izrekla krezuba (brezzoba)
Srbski to nije,
ali
Slepačke gusle Orfeju zar lira da budu?
Tako so govorili pesniki. In ni čudno, saj je stari jezik-vladal v cerkvi, in šoli že kakih 80 let, izobraženci so. ga ne le pisali, ampak so ga precej tudi govo-
rili. Niso mogli razumeti, kako bi ga izobražen Srb mogel zamenjati s prosta-škim, govedarskim narodnim jezikom. Srbi iz Ogrske pa so prehajali tudi v
M A A «
. * * v. '.**
ПРОСТОПАРОД
П G C II A P II L^AV*"
n i д o n a
пуком стеф.шоишхи. ' ' ' __-_ ' i
y IIIKIIII. 1814. y n « i a ш н ш г. I o o u н s Шиирер».
Naslovni list »MALE PROSTONA-RODNE SLAVENO-SERBSKE PE-SNARICE«
Srbijo in tam zavzemali visoka mesta v upravi ter bili tudi tam neizprosni Vukovi nasprotniki. Ogromen je bil torej tabor nasprotnikov, majhen njegovih privržencev. Marsikdo bi bil v tem položaju obupal in vrgel puško v koruzo. Vuk pa se je tem srditeje boril, čim več je bilo nasprotnikov in je odbijal vsak kompromis, tudi tedaj, ko je 1. 1826. poskusil Šafarik oba tabora spraviti.
Najhuje so besnele borbe med leti 1815. in 1821. in pa okoli leta 1840., ko se je bila odločilna bitka. To zadnjo borbo je začel Jovan Hadžic, ko je izdal I. 1837. Ситницн Кзмкослопнр (Sitnice Jezikoslovne), kjer je obsojal prehitro in nepremišljeno reformo jezika in črkopisa in je zahteval, da v tako važnih stvareh ne odloča en sam človek, ampak množica izobraženih, učenih ljudi po dolgotrajnih razpravah in posvetova-
njih. To delo je izzvalo oster Vukov odgovor in vrsto borbenih spisov, treh Hadžičevih »Utukov« in Vukovih odgovorov. Srdita borba ni ostala na znanstvenem polju, ampak sta se oba pro-tivnika poskušala drug drugega pobiti tudi z osebnimi napadi in žalitvami. Borba se je končala šele 1. 1845. v glavnem z Vukovo zmago.
Toda sedaj Vuk ni bil več tako odločen protivnik besed cerkvenoslovenske-ga izvora. Dopušča jih, če primanjkuje potrebnih izrazov v narodnem jeziku, toda v zelo omejenem obsegu. Sedaj se je izrekel tudi za enotno književno narečje, medtem ko je prej dovoljeval, da sme vsakdo pisati v svojem narečju. Odločil se je za južno (ijekavsko) narečje, češ da govori to narečje velik del srbskega naroda, da se pojejo skoro vse narodne pesmi v tem narečju, da so du-brovniški pesniki tako pisali, da je najbližje cerkvenoslovenskemu jeziku in da se samo »črez njega možemo ujediniti s našom bracom rimskog zakona«.
P R E NOVEGA
VOD
ZAKONA
V~i uk pa je hotel tudi praktično pokazati, kako naj se piše v I narodnem jeziku. Zato se je
___1 kaj kmalu vrgel na prevod
Svetega pisma novega zakona. Pa kakor drugod, je imel tudi tu težave. Leta 1819. je sklenil v Petrogradu z Ruskim biblijskim društvom pogodbo, da bo prevedel Novi zakon na srbski jezik. Že 1. 1820. je bil gotov in ga je poslal v Pètrograd, da ga pregleda prof. Stoj-kovič, rojen Srb. Stojkovié je bil pristaš starega jezika, zato je ta prevod odklonil. Porabil pa ga je za svoj prevod na stari jezik in ga je dal v tisk. Ko so odločujoči v Petrogradu izvedeli, da je jezik v tem prevodu rusko-srbsko-cerkvenoslovenska mešanica, so prepovedali razširjenje te knjige. Angleško Biblijsko društvo pa je ta prevod teta 1834. natisnilo v Lip^kem. Vuk je na-;tisnil v Lipskem 1. 1824. le odlomke iz svojega Novega zakona, in šele 1. 1847. je izšel na Dunaju ves »Novi Zavjet gospoda našega Isusa Krista«, toda brez dovoljenja cerkvenih oblasti. S tem je izzval pri njih ogorčene proteste, kako se je drznil v svojem, jeziku in v svojem črkopisu tiskati celo Sv, piemo.
- Sma-^'a'i so~ié- *â kr.ivo^e^tvo în : ?irt6d . srpskopravGsbivne cerkve je na Dunaju
protestiral in zahteval, naj se prepove razširjanje krivoverske knjige.
Vuku sta pomagala pri prevodu Kopitar in Miklošič; Vuk je namreč pre-
r» ЦЛРОДИА СРВСКЛ ) '
U C- H A P и Ц A,
ШЛВ13'
j ByKOJIb СТЕФАНОВПИМЂ,'
■meni» аторз.
L*

S. >


y 15JEHHH ,3i5.
ЈПечашниц loauua Шиирер» s
it »
Naslovni list »Narodne srpske pjesna-rice«, ki sta jo smatrala Vuk in Kopitar kot prvo delo, napisano v čistem srbskem jeziku
vajal iz starih cerkvenoslovenskih prevodov, ker latinski in grški ni znal. Prevod res ni v vsem veren, pač pa je v jezikovnem pogledu mojstrsko delo. Pri prevajanju se je Vuk prepričal, da mu je besedni zaklad narodnega jezika zadostoval. dokler je zbiral narodno blago, čim se je pa lotil višjih poslov, je pa naletel na njegove pomanikliivosti Zato si je pri tem prevodu izposodil precej besed iz cerkvenosloven=kesa in ruskega jezika ali jih posrbil, mnogo jih je pa sam skoval. Moral ie torej spremeniti svojo prejšnjo trditev in priznati, da je čist narodni iezik nepopoln.
Novi zakon je bila poslednia beseda v borbi med »jotoviči« C j) in »jerovici« U t', zmaaa ie bila izvnievana. Vuk je vedel, da starih žakrkrneiiih sfèrWvi-čev« ne bo nikoli izpreobrnil, zato je
iskal opore v mladini In jo tudi našel. Proti koncu štiridesetih let sta začela izvajati Vukove ideje dva mlada »Vu-kovca«: Teoretično slovničar Duro Da-ničič, ki je s svojim delom »Rat za srp-ski jezik i pravopis« formelno končal jezikovnočrkarsko pravdo in dal Vuko-vim idejam znanstveno podlago, praktično pa Branko Radičevic, ki je pokazal, kako krasne pesmi se dado napisati v čistem narodnem »govedarskems jeziku.
Leta 1850. so se sestali na Dunaju Vuk, Fran Miklošič, Duro Daničic, Ivan Kukuljevic Sakcinski, Dimitrija Deme-ter in še drugi ter so se zedinili na književni dogovor. Prepričani, da mora e n narod imeti eno književnost, so proglasili, da naj postane juž-
C P П C K И P J E 4 H И K,
»umu» n итцнсбни <■ и j сч «t *
«■yo*i> f« * a» cbafo» «t!k.
»T* CitiKoini,
1 ^ \ SBolf ©tepOenforjVJ'
Sctbifd) « ©eutfd) -- £ateinifd)cé
Lnpi Steph»»i f.«
Lcxicon Scibico - Gennanico - Latinum.
y fiety Œirrt ■ Vifinu«).
4 «rntflftd Ваоф ф Ï1 « «i I Ш t I ' «•
. a i &
Naslovna stran »Srpskega Rječnika«, tiskan na Dunaju 1 1818 Ta besednjak je vseboval 26.000 narodnih besed ter je bi) začetek razvoja srbskega književnega jezika in pravopisa Besednjak je doživel do sedaj tri izdaje Dunaj 1818. Dunaj 1852 in Beograd 1898 Druga izdaja je vse bovala 47.000 besed.
nohercegovsko narečje (ijekavsko), pisano fonetično, književni jezik Srbov in Hrvatov; Vuku so prepustili, da napiše
pravila tega jezika.
★
Vuk je našel poleg vsega tudi še časa za bolgarski jezik, ki je bil do takrat v učenih krogih še popolnoma neznan. L. 1822. je izdal »Dodatak k sanktpe-terburgskim sravniteljnim (primerjalnim; rječnicima sviju jezika i narječja s osobitim ogledima bugarskoga jezika«. V Petrogradu so namreč 1. 1787. in 1789. izšli s pomočjo carice Katarine primerjalni slovarji, kjer so bile 273 ruske besede in 12 imen števnikov prevedenih na 273 razne jezike in narečja. Vuk je prvi opazil, da to, kar je v tem slovarju pod rubrikama jezik »ilirijski« in »srpski«, nista dva jezika, ampak le eden in da je bolgarski jezik popolnoma izpuščen. Ti dve napaki je Vuk popravil v Dodatku, ki je hvalevreden in znamenit prispevek k znanstvenemu proučevanju slovanskih jezikov.
VUK ZGODOVINAR
uk pa se ni udejstvoval le na slovniškem in literarnem polju, bil je tudi zgodovinar. Pisal je _ deloma sam, deloma je dal izčrpne podatke znamenitemu nemškemu zgodovinarju Leopoldu Rankeju, ki je Vuka sam poiskal na Dunaju in je napisal zgodovino prvega srbskega upora in srbskoturških odnosov v XIX. stoletju. Vuk je hotel sam obdelati srbsko zgodovino od 1. 1791,—1814. Od priprav k temu delu je ostalo nekaj lepih življenjepisov znamenitih osebnosti iz te dobe. Izdal je nadalje življenjepis kneza Miloša.
Pisal je tudi v nemškem jeziku. Leta 1837. je izšlo njegovo zemljepisno-narodopisno delo »Monténégro und die Montenegriner«, 1. 1853. »Die Christen in Bosnien«.
V letih 1826,—1829. in 1834. je izdajal in večinoma tudi sam pisal almanah »Danico«; vsebina mu je večinoma znanstvena.
Po Vuku je ostala ogromna in važna korespondenca z najvažnejšimi srbskimi osebnostmi in z mnogimi drugimi znamenitimi ljudmi i Slovani i tujci. Ta korespondenca je prešla v državno last in je izšlo do sedaj pod uredništvom znanega Vukoslovca Ljubomira Stoja-.
novica 7 knjig. Med drugimi so tu zastopani Kopitar, Jakob Grimm, Goethe, Hanka, Šafarik, šiškov, Mušicki, Sava Tekelija, Jovan St. Popovic, Petar P. Njegoš, Miloš Obrenovic itd. Ta obširna intimna korespondenca nam nudi naj-nazornejšo sliko Vukovega življenja in udejstvovanja ter kulturnega in političnega življenja srbskega naroda.
SPLOŠNI POGLED NA VUKOVO DELOVANJE
m r uk je prav gotovo najoriginal-\ / nejša in najkrepkejša osebnost \/ v srbski književnosti. Njegov ▼ veliki kritični, po napredku hrepeneči duh je spoznal deloma sam, da razmere doma niso v redu, deloma se je dal poučiti po Kopitarju, ker je bil v nasprotstvu z vsemi svojimi rojaki dovzeten za moderno pojmovanje o narodu. Ogromno je bilo delo, ki si ga je bil naložil, ogromno je bilo treba energije, da ga je izvršil, energije, ki bi je zmanjkalo tudi telesno krepkejšemu, a on je bil šibkega zdravja. Marsikdo bi bil v njegovem 30 let naravnost obupnem gmotnem položaju — obupal ter se s takimi duševnimi sposobnostmi rajši vrgel na koristnejše udejstvovanje. Toda Vuku so dale vse neprilike, vsa strastna borba na nož, le še več volje, več energije, da izvojuje eden proti legiji nasprotnikov tem sijajnejšo zmago. Vse mu je nasprotovalo, i književna tradicija i cerkvena, skoro celokupno srbsko izobraženstvo, ki ga je brezobzirno preganjalo in mu očitalo najhujši greh, izdajalstvo. Toda Vuk svojim nasprotnikom ni ostal nič dolžan. Na brezobzirne napade je odgovarjal tudi on brezobzirno, da, surovo, samo da je nasprotnika zadel na občutljivem mestu.
Takšnega bojevnika je torej dobil Kopitar, ga imenoval takoj najboljšo glavo, kar jih je med Srbi spoznal, in »slovniški ženi«, čeprav ni bil niti šolan.
Tak človek je bi! sposoben, da je izvršil vrsto del, ki bi sicer že vsako za sebe zahtevalo celega človeka. Najobsežnejše svoje delo, zbiranje narodnega blaga, je izvršil tako dovršeno, da je edinstveno ne le pri Srbih, ampak tudi pri Slovanih sploh. Dr M. Murko pravi-»Vsem drugim zbiralcem narodnega blaga na severu in jugu ie bil Vuk prvi in klasični vzor. Stanko Vraz mu je I. 1839 posvetil svojo prvo zbirko slovenskih narodnih pesmi. Bolgarski pisatelj šiš-
manov ga je imenoval »jugoslovenske-ga Grimma«.
Velik je književni pomen Vukovih zbirk narodnih pesmi, ali nič manjši ni nacionalni pomen. Te pesmi so postale
ПРИКЛК)ЧЕН1Л ВНуТРЕНЛ.
B ï e h a. У нед^лм. Cenra. 28., после no-Bpamïoce Г. Вукг Сшефано-вилг изг Pycïe, куд& е лане Mt-сеца Декемвра огпишао. 1шо e y П е-mepGypry, y Москви, х КИе« ву. Кое гаачо идуг.и, кое амо вра» %ак>кнсе, прчш .о е поло >.шу славен-скога uatuera сбмпд.
Dnevna vest v »Novinah Serbskib« iz 1. 1819., ki so izhajale na Dunaju pod uredništvom Dimitrija Davidovi-ča. Vest poroča o povratku Vuka Stefanoviča Karadžiča iz Rusije
kmalu svojina celokupnega Srbstva, i tam, kjer je nacionalni čut začel že bledeti, i tam, kjer narodna pesem ni več živela, dvignile so narodno zavest, občutek skupne pripadnosti kljub politični in tudi verski razcepljenosti, dvignile narodni ponos, saj je narod videl, koliko občudovanja so vzbudile v kulturni Evropi. In to občudovanje je pri ustvarjanju nove srbske države bilo velikega pomena.
Drugo njegovo veliko delo je odločilna zmaga v borbi za narodni jezik v književnosti, zmaga, ki nikjer drugod ni zvezana tako tesno z eno osebnostjo. Ni sicer uspel v želji, da naj blagoglasno hercegovsko narečje zavlada v knjigi, kjerkoli prebivajo Srbi in Hrvati, ker je v vzhodnih krajih zmagalo' vzhodno ali ekavsko narečje, vendar je tudi ta uspeh ogromen, če pomislimo, koliko raznih narečij se je takrat šopirilo v knjigi po krajih izven Srbije in južne Ogrske.
Tema dvema zaslugama se je pridružila še tretja, zmaga njegovega črkopisa, ki popolnoma odgovarja fonetičnim zakonom srbskohrvatskesra jezika, tako da nima danes noben jezik na svetu tako enostavnega in popolnega.
Na književnem polju samem se Vuk ni znatno udejstvoval, vendar je s svo-iim prevodom Novega zakona dal krasen primer, kako se da v. narodnem jeziku pisati jasno, jedrnato in živo.
Ni čudno, da га ie mladina v sredini oreišniega stoletja naravnost oboževala, Sai je sam znameniti slovničar Duro Daničič pisal: »Da nije Vuk na svijet
došao, mogli bismo svašta misliti, ali kad on dode, to nam je najveci jemac (porok), da nečemo propasti.« Branko Radičevič pa je pel:
N06 nam dode sa Vuka jednoga, danak beli, bračo, sa drugega.
Kako važna in splošno priznana osebnost je bil Vuk, se vidi tudi iz tega, da mu je Kopitar po odstopu kneza Miloša neprestano govoril, da bi on moral po-
stati knez. »Miloš, ali kdorkoli drugi,« je pisal Vuku 1. 1843., »mogel bi in moral bi sedaj izvesti načrte Štefana Dušana ... Vi bi morali biti najmanj njegov veliki vezir, če sami nočete biti Štfe-fan.« Kopitar je pisal tudi nemškemu zgodovinarju Rankeju, naj Vuka v drugi izdaji svoje Srbske revolucije predloži za kneza, česar pa Ranke po Vuko-vi intervenciji ni storil.

¥ U K î N K
PITAH
Pr ti o je Kopitar prišel na Dunaj I У (1. 1808.), se je začel zelo za-nimati za Srbe; takoj je iskal 'i in našel na Dunaju stike s Srbi, ld so tam študirali. Silno mu je ugajal Dositej Obradovič, ker je prvi opustil mrtvi cerkvenoslovenski jezik ter začel pisati v narodnem jeziku. Kopitar je z veliko vnemo iskal podatke o njegovem življenju in delu ter jih objavljal. Dositej Obradovič mu je bil glavni vir, ki se je iz - njega učil spoznavati srbski jezik in srbski narod.
Kopitar se je na vso moč trudil, da bi ovrgel napačno pojmovanje, ki so ga imeli Nemci o južnih Slovanih, tudi o Srbih. Pesnik Mušicki se mu je v pismu toplo zahvalil, d^ se je pred svetom pokazal takega prijatelja Srbov, in mu zatrjeval, da ga oni zato ljubijo in visoko cenijo. Hotel je od Mušickega dobiti kraiek a popoln pregled dotedanje srbske literature,, pa Mušicki mu ga ni poslal, pač pa je dobival nove srbske knjige in pisal recenzije o njih. Z veliko vnemo je Kopitar deloval tudi na to, da bi avstrijski Srbi dobili čim več šol, ne le osnovnih, tudi -gimnazij, akademij; tudi visoko šolo, je zatrjeval, zaslužijo ti milijoni pravoslavnih prebivalcev.
Končno je Kopitarju uspelo še to, da se je ustanovila na Dunaju nova tiskarna, s čisto novimi cirilskimi črkami, kjer bi se tiskale srbske knjige. Stojanovic sicer trdi, čeprav nima neposrednih dokazov za to, da je Kopitar pri ustanavljanjur te; tiskarne mislil pred vsem na ustanovitev; časopisa »Serbske Novine«, ker sç j? od vsega začetka toliko brigal zanj. Ciriiska tiskarna pri univerzi v Pešti je sicer z vso silo protestirala proti Koj)itar^vi;Sakani, ker. je _prav do tai .
krat imela izključni privilegij tiskanja s cirilskimi črkami. Hotela je doseči podaljšanje privilegija, pa je to Kopitar preprečil.
Vuk je moral napraviti na Kopitarja takoj pri prvem sestanku izreden vtis. Med njima se je takoj razvilo intimno prijateljstvo, ki se vseh 30 let njunega skupnega delovanja (do Kopitarjeve smrti) ni nikoli skalilo.
Vuk je stanoval na Dunaju pri nekem Živkoviču, pa je tudi Kopitar kmalu sklenil prijateljstvo z njim in njegovo ženo. To prijateljstvo je. bilo tako iskreno, da so Kopitarja v šali ženili s sestro Živkovičeve žene in ga je žena imenovala »zeta«, on pa njo »lepo svakinjo«.1
Kopitar in Vuk sta se neprestano sestajala, kadar pa nista bila skupaj, pa pričajo njuna pisma, kako silno sta kot sorodni duši navezana drug na drugega. Gotovo je to prijateljstvo Vuka privezalo na Dunaj, da ga ni mogel popolnoma zapustiti. Kopitar in Vuk, oba sta bila borbeni naravi, oba vztrajna v svojem delu in v borbi za svoja načela. Razen tega je bil Vuk v splošnem tako prikupen, da ga je vsakdo vzljubil; znal je osvajati in s tem tudi zmagovati.
Čim je Kopitar Vuka spoznal, je videl, da je našel v njem moža z velikim naravnim zdravim razumom, ki ga bo mogel vzgojiti v apostola njegovih idej
.1 Zanimivo je v tem odnosu pismo, ki ga je živkovič pisal Kopitarju 18. okt. 1818 iz Bukarešte: »Lepa svast ne odupire se dati obečanu sestru. Ali je ona u Srbiji u šapcu, udaljena odavde od prilike 160 sati. Ona je več velika — ima joj~ 15 godina. AH kako mi iz tib krajeva ima več godina-dana, nikakvih vesti namsmo, - to se ona do sad može; biti uda'a. S-bi. beru nežne nerazvijenfe ruže, još u pupoljku.c .
pri Srbih. In res je Kopitar Vuka popolnoma osvojil. Naravnost iznenaditi nas mora, da je mogel že po dobrih 3 mese-
slovnico, ko da je bil književni delavec, ki je po dolgih letih dela prišel na Dunaj, da izda tam svoje spise. Zares, i

Ai j^Z^A*. /b*	.
! <A џ ^Zifi-^; JI) Jz Ји^у^
Z*.S	/Ј Ç^.'jU^
Једжо пнсмо Вука Карвџића Јериеју Kouht8|ij%
ZAČETEK VUKOVEGA PISMA JERNEJU KOPITARJU
cih medsebojnega občevanja Vuka, člo-	učenec i učitelj, oba sta bila nenavadna
veka brez šolske izobrazbe, tako dobro	človeka. Ni pa Kopitar vplival na Vuka
seznaniti s svojimi filološkimi ideali, da	le v začetku njegovega delovanja, celot-
jih je razumel in jih takoj začel p rak-	no njegovo ogromno delo je nerazdruž-
tično izvajati s tem, da je v času pičle-	Ijivo povezano z osebnostjo Kopitarje-
ga pol leta že izdal Pesmarico in Srbsko	vo. Vuk je sam dejal: »Glavni uzrok, da
sam ja danas spisatelj, ostace dovijeka Kopitar.«
Kopitar je 1. 1810. postal cenzor slovanskega tiska na Dunaju in je iskal med Srbi moža, ki bi mu dal pravilne podatke o srbskem jeziku, ki je imel o njem zelo nejasne pojme; ni vedel, ali je to jezik, kakor so ga pisali slaveno-srbski pisatelji, ali je jezik, kakor ga je pisal Dositej Obradovic, ali je bližji ruskemu jeziku ali jeziku dalmatinskih in slavonskih pisateljev. Zato je pogosto pozival Srbe, da naj vendar svoj jezik narede pristopnega tujcem ter mu napišejo slovnico in slovar. Hotel je kot vnet romantik najti med Srbi nekoga, ki bi mu zbiral srbske narodne pesmi. Po dolgem času je našel Vuka. Kopitar je kot cenzor slovanskega tiska dobil na pregled Vukov članek o padu Srbije L 1813., namenjen za »Serbske novine«. Videl je v Vukovem jeziku pravi srbski jezik, zaslutil dobrega poznavalca narodnega jezika, človeka iz naroda, ki ga knjige še niso pokvarile. Takoj ga je začel navajati, kako naj dela. Poučil ga je o pomenu narodnega jezika in narodnih umotvorov, dal mu je ne le prva navodila, ampak je nekatere stvari z njim skupaj pisal; neprestano se je trudil, da se je razvijal v narodnem pravcu. Kadar se ga je v težkih trenutkih loteval obup in dvom v zmago njegovih stremljenj, ga je Kopitar vedno krepko podpiral.
Vuk bi ne bil mogel prodreti v evropsko javnost brez Kopitarja, ki je bil v prijateljskih odnosih z Goethejem, W. Humboldtom, F. A. Wolfom, J. Grim-mom in F. Schleglom; on mu je pridobil zveze v Rusiji in mu pomagal najti tam priznanje in pomoč; on je Grimma in nemške pisatelje zainteresiral za srbsko narodno pesništvo; on je za Goetheja prevajal na nemščino narodne pesmi; on je bil tisti, ki je tudi neposredno srbski narodni poeziji ustvarjal evropski glas, ko je pisal za najrazličnejše dunajske časopise članke o srbskih zadevah, srbski književnosti in prevode narodnih pesmi.
Kopitar je bil oče glavnih idej Ka-radžičeve jezikovne in pravopisne refor-,me. Bil mu. je vse življenje prijatelj, zaščitnik, svetovalec pa tudi sodelavec; Vukovega delovanja si ne moremo misliti brez Kopitarja. Brez njega bi Vuk najbrž sploh ne postal književnik, res pa je tudi, da je samo iz Vuka mogel narediti književnika takega slove=a Sto-janovic pravi: »Kopitar je i rani je kre-
sao i kresao, ali je svuda nailazio na krečnjak (apnenec), dok se nije name-rio na kremen, iz koga su sipale varni-ce (iskre) ; i što je više kresao, varnice su bile sve obilatije, dok se od njih nije stvorila velika vatra.«
Končne zmage svojih idealov v srbski književnosti Kopitar sicer ni doživel, pač pa je videl, da je delo v krepkih rokah in da je široko zasnovano.
Kot učitelj in sodelavec Vukov je Kopitar žrtvoval zelo mnogo časa. Njegovi sovrstniki niso mogli doumeti, kako more človek toliko delati za drugega brez kake višje ideje. Zato so se povzpeli do trditve, da hoče Srbe odcepiti od Rusov in jih pokatoličiti ali vsaj pouni-jatiti. Stvarnih dokazov za to seveda niso mogli navesti. Kopitar je pač smatral Vukovo delo kot del svojega dela.
Kopitar je bil iskren Slovan in je deloval z vso močjo, da bi se zaostali Slovani kulturno dvignili. Imel je pa svojo politično koncepcijo. Nihče seveda takrat ni mogel misliti, da bi Avstrija kdaj razpadla. Vse je pa pričakovalo razpad Turčije. V boju za njeno dediščino je bil Kopitar na strani Avstrije in je hotel, da se Avstrija polasti Moldavie, Vlaške, Bolgarske, Srbije in Bosne. Vendar Kopitarjev avstrijski patriotizem ni bil nemški, ker je bil prepričan, da se da storiti slovanska Avstrija, kjer bi se slovanski narodi kulturno in nacionalno hitro razvijali in bi oni postali predstavniki slovanske kulture, ne pa Rusi. Neprestano se je pri avstrijski vladi zavzemal za ustanovitev stolic slovanskih jezikov, da se dvigne kultura njenih narodov. Avstrija naj bi bila središče slovanske kulture in proučevanja slovanskih jezikov, ker sta na njenem teritoriju, v Panoniji, delovala slovanska blagovestnika Ciril in Metod in ker se govore v Avstriji vsi slovanski jeziki, razen lužičkega, v Rusiji pa le ruski in poljski. Po njegovem bi morala Avstrija ustreči vsem željam avstrijskih Srbov, jih kulturno dvigniti in jim vcepiti samozavest; tako bi jih ločila od Rusov. Toda Kopitar ni bil le politični nasprotnik Rusije, ampak tudi verski. Bil je vnet jožefinec, kot tak pa anti-klerikalec — pravi Stojanovic. Vendar se iz vsega njegovega delovania in korespondence nikakor ne da trditi, da bi bil hotel Srbe pokatoličiti ali vsaj po-unijatiti. To je bila kleveta, ki so jo nasprotniki tudi Vuku vrgli v obraz.
S svojimi političnimi težniami Kopitar ni mogel zmagati. Preoptimistično
je sodil Avstrijo, ki ni hotela izgubiti svojega nemškega značaja in se jë vrgla na germanizacijo, da pomnoži nemške vrste. Bil je dovolj naiven, če je mislil, da mu avstrijska vlada kot Slovanu zaupa, bila je nasprotno zelo nezaupljiva ter ie plenila ali odpirala na pošti celo njegovo korespondenco. Poznal je pa tudi premalo srbsko dušo, če je
mislil, da bo s svojim delom mogel Srbe odcepiti od Rusov. Srbi pač niso mogli pričakovati osvobojenja od nemške m katoliške Avstrije, pač pa od istoverne in slovanske Rusije.
Politična koncepcija Kopitarjeva je torej doživela popoln poraz, njegovo kulturno delo pa je doživelo pred vsem v Vuku prekrasno zmago.

F
A K Û S O H E B
SRBI PISALI V U K O M
ezik stare srbske književnosti je I bil srbskosiovenski, to je staro-! slovenščina s srbsko primesjo. Pod Turki pa je s propadanjem __književnosti propadalo tudi znanje tega književnega jezika Sčasoma so cerkvene knjige prinašali iz Rusije. Tako je postal cerkveni jezik ruskoslovenski, t. j. staroslovenski. kakor se je razvil pod vplivom ruskega jezika. Ta jezik je še danes cerkveni jezik srbskopravoslavne cerkve.
žavna oblast, ki je uvedla v šole v teh krajih narodni jezik in je cirilico zamenjala z latinico, ampak tudi večja kultura in že zelo razširjena katoliška narodna knjiga.
Temu poskusu se je odločno uprla srbska cerkvena oblast in vsa srbska javnost. Nekaj se jih je sicer izselilo v južno Rusijo, v tako zvano Novo Srbijo • ali Slaveno-Srbijo, toda Avstrija je to nabranjevala. Tisti, ki so ostali, so se obrnili, čim je prenehal največji pritisk, na Rusijo, da jim pošlje učiteljev in knjig. Učitelji so
IZ STRATIMIROVICEVEGA PISMA OBRADOVIČU*
... lit1 трепа лакле онммђ елћдовати n развратавати п гупити езнкђ chou, ho оМпмђ горнммђ. кпи п y беседи сбоеи rpy.tece пречисњавати, у®рашавати. п раз-прпсгманннати pt.Ti. enoto Онммђ путр.чђ и писалвсу п пшну Ташанцм, Немцм, Французи п свв народи кои y наукамп u езмку до сонершенства досп+.лп ссу Сви почти нрости Ни.мцм н Illnane гопоре, н1>ки же и говорн и читпш wir sind kwesen; i ge a, u прочаи. a ппшу wir sind gewesen, ich gehe auch. Талјапцм y ca-Movie i'miy говорр paduli a свп nuiuy paludi, y Французовт» колико пред-ћловг,
ТОЛПКО РаЗЛИЧННХЂ п.ЈГОВОРОВЂ. d сип нпшу тп РДННКО..:
* V začetku pisma nagovarja Obradoviča, naj svetuje Solariču v njegovem imenu (misli pa tudi samega Obradoviča), da se, pišoč »prosttj Serbski«. potrudi, da si pridobi svojstvo, čistost in jasnost »slavenoserbskago« sloga. Navaja, kako različno govore v posameznih pokrajinah. Slediti treba tistim, ki se najbolj približujejo »Slavenskomu istinomu svojstvu jezika«. Še drugače govori prosto srbski klasa svečenikov, oficirjev, učenih, trgovcev, rokodelcev in vseh s kultiviranimi ljudmi pomešanih Srbov, a drugače klasa prostih zemljedelcev, kožarjev, slug, govedarjev, ovčarjev, »Koji niti reči imadu dosta niti ih pravo izgovaraju, no razvraščavaju, niti kadgod kniga čitaju.«
Ko so se Srbi proti koncu XVII. stoletja, boječ se zaradi ponesrečenih uporov turške osvete selili v južno Ogrsko, so bili v verskem oziru nekaj časa še na slabšem kakor prej pod Turki Avstrija je hotela na vsak način prekiniti krepke srbske vezi s pravoslavno Rusijo, ker je hotela, da privede vse svoje narodf pod okrilje katoliške cerkve. Pravoslavna cerkev je morala dokai časa (pod Marijo Terezijo i prenašati nalhrezohzimejša pree-anianja Katoliške propagande ni pospeševala le dr-
prišli in so v svojih šolan poučevali s pomočjo svojih knjig v ruskoslovenskem jeziku, ki je bil takrat ruski književni jezik. Ta ruskoslovenski jezik, ki je že prej postal jezik cerkve, je izven cerkve dob 11 mnogo primesi narodnega jezika, ter so ga imenovali »sla vjano-serbski« jezik. Sčasoma je posta) jezik izobraženih Srbov. ki so bili ponosni na to. da so »sla-vjanstvovali« To je bi) književni jezik. Kljub temu se je našel tu in tam kak Srb, ki je vendar pisal v narodnem jeziku, pa je ostal neopažen.
Ko je nastopil nadarjeni racionalist Do-sitej Obradovic, ki se je v svojih delih posluževal narečnega jezika in se deloma oddaljil tudi od narodnega ruskoslovenske-ga Črkopisa, ni nič čudnega, da je naletel na velik odpor pri cerkveni oblasti, i posvetni i samostanski, ki je organizirala borbo, da se iztrebi iz srbskega društva »Dositeizem«. Zasovražila je narodni jezik in črkopisne reforme. Vendar je Obradovič vplival na mnoge književnike, da so mu sledili, ker so hoteli širiti prosveto — v službi racionalizma — med narodom, ki čudne slavenoserbske mešanice ni razumel. Toda vsak je pisal po svoje, ker narodnega jezika niso dobro poznali tei so bili po šolah pod vplivom slavenoserbskega in tudi drugih jezikov. V domačem jeziku so se izražali silno nerodno.
Ali se je pojavila pri Srbih še tretja struja. Našli so se ljudje med njimi, ki so trdili, da je jezik preprostega naroda iz-kvarjen in da nima nooenih slovničnih pravil, da mu manjka izrazov za višje pojme; treba ga torej popraviti, približati cerkve-noslovenskemu jeziku. Pri tem so se sklicevali še na to, da se tudi pri drugih narodih književni jezik razlikuje od narodnega. Tako jè vsak po svojem »okusu« popravljal narodni jezik, kakor je vedel in znal.
še večja zmeda je vladala v črkopisu. Staroslovenska cirilica se je v srbskoslo-venskem književnem jeziku sčasoma nekoliko izpremenila; nekaj črk je izpadlo, nekaj pa jih je označevalo iste glasove, pa so'jih vendar vse obdržali in jih mešali pri uporabi. Z ruskoslovenskim jezikom so dobili Srbi tudi ruskoslovenski črkopis. Končno so se v tem času tiskale knjige tudi v ruski -graždanici« (meščanki), abecedi, ki' jo je uvedel Peter Veliki. Toda nobeden izmed teh črkopisov seveda ni odgovarjal srbskemu narodnemu jeziku, pa je vladala zaradi tega pri pisateljih velika anarhija. Kakor pri jeziku je tudi pri črkopisu delal vsak po svoje črk je bilo deloma mnog-o preveč, okoli 50. deloma jih je primanjkovalo (n. pr. za č, d, dž. lj, nj). Bilo je sicer poskusov, da se črkcfpis uredi, toda vsi so naleteli na odpor cerkvenih krogov. Nekega Mrkalja, ki je v knjižici »Salo debeloga jera« M predlagal temeljito ureditev, je metropolit Stratimirovič preganjal vse življenje, čeprav se ie pozneje javno odpovedal svoje »herezije«.
VIRI :
Ljuba Stojanovič- život i rad Vuka Stefa-noviča Karadžiča.
Dr. Jovan Skerlič: Istorija nove srpske književnosti.
Dr. D. Bogdanovič: Pregled hrvatske î srpske književnosti.
Najo^tt_«neiKlopediia: A, . Belič,. V.uk Ste-f.-jiovič Karadžič."
KREPAO K O T A O
IZ VUKOVIH NARODNIH PRIPOVEDK
Izmisli jedan prosti seljanin, kako bi prevario nekog kamatnika1 trgovca u va-roši2, koji mu je dosta krivice uradio, i pode jedan dan u trgovca moleči ga: »Go-spodaru, molim te, uzajmi3 mi kotao ra-kijnski1, da nešto rakije ispečem5, a do-današnjega dana doniječu ti ga i dobiti^ na nj talijer7.« Slakomi se trgovac i uzajmi mu kotao, a seljanin sedmi dan pode k trgovcu i odnese jedan preko mjere mali kotlič rakijnski govoreči: »Znaš, šta je, gospodaru?« »šta?« zapita trgovac. »Bog-me se okotio tvoj kotao,« odgovori seljanin, »i evo sam ti ždrijebe od njega donio, jer jë u mene ždrijeban8 i došao, a ja tvojega neču.« »Bravo! bravo!« odgovori trgovac, »'potome se vidi, da si čovjek pošten, fala ti!« »Nego molim te, gospodaru,« pridoda seljanin, »neka još koji dan u mene postoji kotao, jer ga onako boles-na ne mogu spraviti.« »Dobro dakle,« odgovori mu trgovac. Poslije desetak dana dotrči uplašen seljanin k trgovcu, pa mu reče: »Gospodaru, neznaš nesreče!« »Ko-je?« zapita trgovac. »Krepao kotao.« »Kako krepao. ničiji sine!« prodere se trgovac, »kako može kotao krepati?« »Eto ka^ ko,« prihvati seljanin, »štogod se koti, valja i da krepa.« I na ovaj način, kad trgovac potjera seljanina na sud, seljanin i u sudu dobije razlog i uzme veliki kotao za mali.*
1 oderuh; 2 mesto; 3 posoditi; 4 rakija = žganje; 3 žgati; e dobiček; 7 tolar; 8 brej.
* Govore, da se do ono doba kotao zVao kazan, a od onda, od kada je seljenin prevario lakomca, prozvali su ga kotao.
Ш
DEBiuLJAX, Mi ton. Vuk Kand'ic гипчј
јз. Ž" S portretom^/ ? i vi .jen.-) o In s
,ј~Џ kr.j. 15/1934, 3t.5, Ri;r.1rj-1^.
.Srbi« : vet,
VUK KARADZIC ZUNAJ SRBIJE
DR. ANTON DEBEL JAK
uk ni bil samo velik zbiralec narodnih umotvorov, ki jih je na ta način rešil pozabe, marveč je napravil nič manj dobrega za svoj narod s tem, da je
_ pokazal Evropi svoj narod v
onem, kar ima najlepšega. Po Vukovi zaslugi so Srbi izzvali strmenje in polivalo evropskih duhov.
Vuk ni bil samo preobraznik knjižnega jezika, marveč tudi največji poslanik svojega rodu v dobi, ko je malokdo po svetu kaj vedel o tej slovanski panogi. V času, ko je raslo zanimanje za narodno blago, je prinesel v evropsko zakladnico dragocenih biserov ter tako vzbudil zunaj svoje domovine pri tujcih pozornost za njeno zgodovino, njene
borbe, njene prosvetne vrednote.
*
Vukovo delo ni ostalo brez vpliva na naše najožje rojake. V Grafenauerjevi kratki zgodovini slovenskega slovstva lahko čitaš, da je Metelko sledil Kopitarjevemu jezikoslovnemu idealu, posnetemu po Vukovem novosibskem jeziku. Svojo slovnico je Metelko še trdneje zvezal z ljudskim govorom.
Stanko Vraz je bil močno pod vplivom srbske narodne pesmi Vukovih zbirk.
Glede F. Levstika se je to že po-gostoma poudarjalo. Primerjaj med drugim posebno Levstikovo številko »Žisa« z dne 27. sept. 1931 (dr. Kolarič, prof. Koštial, B. Borko) in lanski »Levstikov zbornik«, kjer je v kazalu pogosto najti Karadžicevo ime.
C e g n a r je prevajal iz Vukove zbirke v »Novicah« in BÏeiweisovem »Koledarčku«, kakor je to delal v umrlem »Narodnem dnevniku« R e h a r. »Novice« so priobčile često nepodpisane prevode, n. pr. 1854: Klinov močnik. Pametna razsodba. V istem letu ga po dr. S. Kapper-u orisujejo v sestavku »Eno uro pri generalu Kničaninu«.
Srbsko narodno pesem je proučeval Val i a ve c, kakor y je pozneje uporabljal F. M i 1 č i n s k L
Dr. ANTON DEBELJAK
Is Golarjevega »Bosanskega pe-rivoja« naj vam prepišem naslednjo Žaljivko :
Konja jezdi Turek Hasanaga po koruzi, po zeleni jasi. Poči prazna puška iz zasede in zadene Turka Hasanago pod koleno na junaško čelo. Mrtev pade Turek Hasanaga, mrtev pade, živ domov priskače. Lov lovita dva odrta hrta. Ulovita pisana dva zajca. Nese jajca mu kokoš pečena, pojejo mu v loncu petelini.
Sedaj, pa poglejmo še narodno srbsko:
Aga Hasan-aga Zelje bere aga Hasan-aga u Mostaru, nasred Sarajeva, gledalo ga Vlaše ispod Beča, na Biograd pušku naslonilo, nâ zlo ga je mesto pogodilo: pod koljeno raedju oba oka. Mrtav pade aga Hasan-aga, mrtav pade. zdravo kuči dodje.
Da se je O. Ž u p a n č i č slastoustil ob srbskih narodnih zagonetkah, ni nobenega dvoma. Mladinska zbirka Ciciban ima naslov iz Vukovega rečnika, kjer lahko najdeš takele uganke: Poručuje ciciban cicibanici; pošlji meni šetlju pet-lju na magarici; pokise nn ..bela pena na zagalici (mož v mlinu naroča svoji ženi, naj mu pošlje kola, da pripelje moko). Z istim pomenom srečujemo obliko ciliban, n. pr. Poručuje ciliban svojoj ljubi na divan : da mi spremiš širok stan, da doteram tri sta krava (rešitev: sneg).
Te vtiske sem kar mimogrede spravil na papir in prepuščam bolj poklicanim podrobno razpravo o Vukovem vplivu pri nas. Preidem k glavni svoji nalogi: Vuk v inozemstvu.
GOETHE IN VUK
ajvečjemu nemškemu pesniku gre v dobri meri zahvala ne samo za to, da so se njegovi ro-uj_I jaki pričeli baviti s srbsko narodno poezijo, temveč da se je to zanimanje širilo še med druge evropske pokrajine, zlasti v Francijo. Znano je, da je prvi članek o srbski narodni poeziji zagledal beli dan v francoskem časopisu »Globe«, to pa na pobudo, ki jo je dal Goethe s svojimi prevodi.
Goethe se je prvič ogrel za srbsko narodno pesništvo precej rano. Izpod njegovega peresa je prevod Hasanagi-nice, ki je izšel v Herderovi zbirki. »Tukaj je bil predstavljen nemškemu občinstvu eden izmed klasičnih primerov srbske narodne poezije,« ugotavlja dr. J. Kelemina v razpravi »Goethejev vpliv na jugoslovenske literature v dobi preporoda« (Zis, Goethejeva številka, 20. marca 1932). Goethe je sprejel Hasana-ginico v svojo zbirko pesmi : tako je Evropa zapazila ta krasni umotvor. Wal-ter Scott jo je prenesel v svojo govorico, ne sluteč, da ga bodo kasneje šteli za prvega človeka, ki je poangležil eno srbsko narodno pesem.
Ko je Vuk natisnil svojo pesmarico, je po Kopitarjevem nasvetu poslal olim-pijcu en izvod poleg prevoda pesmi. Pod vplivom Jakoba Grimma, znamenitega nemškega jezikoslovca, ki se je z Vu-kom seznanil na Dunaju, se je Goethe ponovno pozanimal za srbsko narodno poezijo. Ko je pozneje Vuk prišel v Nemčijo zaradi tiskanja svojih del, je z Grimmovim priporočilom obiskal Goe-
theja v Weimaru 1823. Olimpijec ga
je prisrčno sprejel. Ta obisk je imel za posledico, da se je Goetheju na novo oživilo zanimanje za ljudsko literaturo. V naslednji številki svojega časopisa »Kunst und Altertum« je objavil pesem, katero mu je poslal Vuk, a Grimm po-nemčil. Na njegovo prošnjo mu je Vuk iz Lipskega poslal nekaj prevodov iz srbskih junaških pesmi, od katerih je Goethe kasneje tiskal »Smrt Marka kraljeviča«.
Vuk je takisto poslal Goetheju svojo Slovnico in Rečnik. Iz te dobe je Goe-thejevo pismo Štefanu Karadžicu, ki se hrani v beograjski Akademiji naukov. Evo ga v naših besedah.
Spoštovani gospod!
S pošiljko doslovno točnega prevo' da nekih posebno lepih srbskih pesmi ste mi naredili prav veliko veselje, ki ste ga pozneje z gramatiko in besed= njakom še podvojili in potrojili.
Vaš izraziti jezik si je s tem pri nas utrl pot in našim raziskovalcem naložil dolžnost, da se z njim marljivo ba= vijo. Ne zamerite, ako vas iznova poprosim usluge, da mi pošljete do be--sede natančen prevod srbskih pesmi, ki jih tu prilagam, zlasti zadnjo med njimi, v kateri se povzdiguje neki ne« žen dogodek.
Ostanite zdravi in bodite uverjeni o moii naklonjenosti.
Weimar, 10. decembra 1823.
Vaš vdani J. \V. Goethe.
L. 1824. je Vuk vnovič posetil wei-marskega veleuma, ki je skoro nato napisal članek o srbski književnosti, pri-občen šele 1. 1903. Ob Goethejevem plamenu se je vnela gospodična Talvj (The-rese A. L. von Jacob) in ob njegovi pomoči ponemčila cel snopič srbskih narodnih popevk. Tudi Wilhelma Gerhar-da prevodno zbirko je Goethe z ljubeznijo pozdravil, rekoč da so izvirniki važni in prijetni; hkratu omenja, da je srbsko pesništvo že dokaj razprostranjeno in da mu ni treba več priporočila.
Tu je vredno povedati, da je Goethe prvi dvomil o pristnosti Mériméejevih »Gosli«, ki so zavedle na krivo pot veliko znamenitih mož, med njimi Mickie-wicza in Puškina. Govoreč o »Goslih«, je podčrtal, da so prikupna publikacija , na prvi pogled, ali kadar se od bliže pogledajo, so problematične avtentičnosti.
6RIMN IN VUK VUK PRI ANGLEŽIH
I edtem ko je Vuk na Dunaju beležil po Kopitarjevem navodilu narodne pesmi, se je J. 1 ? 11 Grimm, član nemške delegacije na dunajskem kongresu, zanimal za slovanske jezike. Kopita i mu je dal Vu-kovo Pesmarico. Zaradi nje se je naučil srbščine. V neki oceni primerja Pesmarico s Salomonovo Visoko pesmijo. Ko se je pojavila druga Vukova zbirka, jo je Grimm prevedel, češ. da je v njej vse kakor pri Homeru. Nadalje je napisal uvod za Vukovo slovnico ter ugla-dil srbski Muzi pot na Nemško. »Od Ho-merovih časov,« govori Grimm, »se ni v vsej Evropi zgodilo .iič takega, kar bi nam moglo jasno obrazložiti vsebino in postanek eposa, гагеп srbskih narodnih popevk. Vsak znaten pripetljaj, celo najnovejši, se izliva v pesem, ki živi v pevčevih ustih in se dalje prenaša, a nihče ne ve za njenega stvarnika Vuk si je z njihovim objavljanjem pridobil neminljivo slavo ter si hkratu stekel zasluge za učenje slovanskih jezikov. Zaradi teh pesmi se bodo. ljudje po našem mnenju učili slovanščine, ker se srbske pesmi ne dajo prevesti, to se pravi, najsrečnejši prevod zaostaja za izvirnikom.«
R A N K E IN VUK
opitar je 1. 1827. zgodovinarja Rankeja seznanil z Vukom, ki je s svojim pripovedovanjem __tako navdušil nemškega znanstvenika, da je ta napisa! živo, pretresljivo »Srbsko vstajo« in polovico nagrade za knjigo prepustil svojemu pobudniku. V svojih »Spominih« je Ranke izjavil: »V Vuku, najbolj učenem takratnem Srbu, sem našel prijatelja, ki mi je izročil svojo zbirko gradiva za srbsko zgodovino. Do dna duše in srca me je ganila ta zgodovina z zanositim pripovedovanjem ---Poleti 1828. končam zgodovino prevrata v Srbiji, pri čemer mi je mnogo pomagal Kopitar, tedanji predstavnik nemške in slovenske učenosti.«
Nikdar se v Evropi ni pohvalneje govorilo o Srbih nego v 20. in 30. letih preteklega stoletja, vse to pa zgolj po zaslugi Vuka, ki ga je 1. 1925. Nemec H. Wendel poveličeval v knjigi »Boj Ju-goslovenov za svobodo in edinstvo«. Vuk se je zanimal tudi za angleški prevod Rankejeve Srbske vstaje, objavljen le-. ta 1847.
t "s ohn Bowring, londonski trgo-I vec, ki se je kot amater bavil " J , s tujimi jeziki, je za »West-
—" I minster Review« pripravil članek o srbski narodni pesmi in vpletel deset prevodov iz Vukove zbirke. Naslednje leto. je izdal celo knjigo »Ser-vian popular poetry«, katero je londonski »Magazine« povzdignil nad vsako drugo pesništvo na svetu. Bowringov stik z Vukom je omogočil šafarik. Poleg drugih se je bavil s srbsko poezijo tudi Owen Meredith.
VUK PRI FRANCOZIH
Bri Francozih se je cela plejada pisateljev ogrevala za srbske Modrice, sprva ob nemških in angleških prevodih, pozneje iz Augusta Dozona, ki je bil 30 let konzul po balkanskih deželah: Poésies populaires serbes (1859), L' Épopée serbe (1888). Kosovski ciklus je prevajal tudi diplomat baron d'Avril: La Bataille de Kossovo (1862), a prvi članek o srbski poeziji je natisnil »Globe« že 1. 1824. Po Bowringu je francozila srbske pesmi Irka Svantonova, poročena s francoskim slikarjem Bellocom, v omenjenem listu (1827). Veljala je za eno izmed redkih oseb, ki so tačas na Francoskem znale srbski.
Profesor slovanskih jezikov v Parizu, Cyprien Robert, ki je mnogo pisal o Slovanih, imenuje v neki knjigi Vukove zbirke »živi vrelec najčistejše narodne poezije v Slaviji«.
Bleiweisove Novice so ob Karadžičevi smrti 1864. poročale, da je tega moža med drugimi visoko cenil neki Laboula-ge, pravilno Edvard Laboulaye, publicist, pravnik in politik, ki je razpravljal o srbskem pesništvu v knjigi L' Allemagne et les Pays slaves (1856) in posebe v Les Serbes. Njegovo pripovedko Zlato runo, posneto iz balkanskega življenja, je prevel S. Matavulj.
Jean Bourgoin, urednik tednika »Écho de Belgrade«, piše v tem listu 22. XI. 1933, po Svetislava Petroviča članku v predvojnem Srbskem književnem glasniku, da so Lamartineove opazke in prerokbe (Voyage en Orient, za stoletnico so mu postavili Dolinarjev kip) nastale po čitanju Rankejeve Zgodovine Srbov.
Celo vrsto Francozov, ki so se ukvarjali s srbsko Muzo, navaja Vojislav Jo-vanovič: La Guzla de Prosner Mérimée.
Taki so Elise Voyard, Ch. Nodier, A.
Miilien,1 ki mi je poklonil 1. 1921. svoje prevode, Léo d' Orfer, ki je po mojem posredovanju nekaj časa pred svojo smrtjo dopisoval »Jutru«, Ph. Lebesque (»Jutro« 25. nov. 1933), na Madagaska-ru pa prof. Rabaté.
Karadžiča so se lani spomnili nekateri obzorniki. Stojan Lukačevič je 29. IX. 1933 v mesečniku »Les Annales« med drugim omenil, da Vukov Rečnik obsega 40.000 besed.
Med razpravami pa naj se tu navede: André Vaillant, Les Chants épiques des Slaves du sud, Paris 1932. Ponatisk iz Revue des Cours et Conférences, ki mi ga je nedavno avtor poslal, večkrat omenja Vuka Karadžiča, se naslanja na M. Murka,2 »sijajnega zastopnika realistične metode« pri tolmačenju ljudske epopeje, spotoma blagohotno ošvrkne Bolgara Verkoviča, ki je hotel domačo narodno pesem spraviti v zvezo z ind-sko, češ, V i š n i Bog kaže na boga V i š n u iz Vede. Vrli slavist — njegov nomen je omen — sklepa z mislijo, da je najverjetnejši vir za splošno slovansko epiko — grška epika. S tem pa seveda še ni razložil, zakaj se niso ob Grkih vžgali tudi drugi sosedje, Albanci, Turki... Ker sem že pri tem tatarskem plemenu, naj navedem Savo To-holja, ki ocenjuje v »Prof. Glasniku« okt. 1933 Drag. Kostiča »Starost narod-nog epskog pesništva« in mimogrede ugotavlja.: »Verovatno je da se naša epska poezija ne bi možda razvila i saču-vala u ovoj meri da nije bilo ratova pod Turcima. Ona bi propala ranije, kao i poezija drugih indoevropskih naroda.«
1	Ob njegovi bolezni sem mu 9. 9. 1921 poslal v njegovo vas tele želje, ki pa se niso uresničile:
Maître, combien je plains cette fatalité Qui vous force à garder la chambre, alité, Loin des vertes beautés de la Mère-nature Que, dans tous vos recueils, un vers parfait capture. Du malaise aussitôt cassez tous les liens, Car, au plus grand profit du folklore et
des lettres, Il vous fant parvenir jusqu' à cent ans,
ô Maître.
Vous y viendrez. Achille, avec vos moyens, Ayant droit à mille ans, car vous êtes
Miilien!
2	Objavlja svoje razprave tudi v francoščini, n. pr. Revue des Études slaves 1932.
sas
VUK KARAD21C
VUK PRI POLJAKIH
E| rbske narodne pesmi in Vuk j sam osebno so bili v pobudo I poljski romantiki. I Leta 1819. se je Vuk na svojem potu v Rusijo zadržal v Varšavi, kjer se je sestal s predstavniki mlade književne stroje. Ob tej priliki je pesnik V. S. Majewski napisal v časopisu »Naučni Spomenik« članek o delih Vuka Stefanoviča, zato so se razvili med obema književnikoma tesni stiki. V 20 urah se je daroviti Poljak toliko naučil srbski, da je z besednjakom čital izvirnik in ponatisnil 4 vzorce iz Vukove zbirke narodnih pesmi, dodavši jim tolmač.
Vuk se je prejkone seznanil tudi z glavnim borcem poljske romantike: IC. Brodzinski je iz Herderove zbirke po-poljščil vse slovanske pesmi in označil Srbe kot najbolj pesniški narod. Na ta način se je ukoreniniio tam gori na severu mnenje, da so Srbi narod pesnikov. Pozneje pa je Brodzinski poljščil naravnost iz Vukove zbirke.
Pred njim pa je poskušal enako prevajalsko srečo profesor Lach Szyrma (1790—1866), za njim pa Ivovski slove-nofil Avgust B?e!ow4>i (ISO'î - 1876). Razen tega je zlagal pesmi bodi izvirne,
bodi posnete (b^dž oryginalne, b^dž na-éladowane z ludowieh ruskicti i serb-skich, gl. A. i M Mazanowsey: Podvgz-nik do nauki dziejow Literatury pol-skiej, 1928, 4b2i. Po njegovih stopinjah so krenili Sienrenski. K. Gaszynski, V. Zaleski. Lahko se reče da med pomembnejšimi romantiki ni bilo nobenega, ki se ne bi bi' ukvarial s prevajanjem srbskih narodnih pesmi.
VUK PBED RUSKO VEDO
o mišljenju Ljube Stojanoviča,
I Л ki je natanko proučil našega
I i slavljenca v obsežni knjigi Ži-11. j vot i rad Vuka Stef. Karadži-ca, Beograd, 1924, so Rusi napisali prvo najboljšo študijo o Karadžiču. Podobno sodi A. Belič v Narodni Enciklopediji. Pred vsem sta zaslužna profesorja Platon Kulakovski (1882) in Golovinkin.
Ob tej priliki naj vpletem izvleček o jugoslovenskem epu v ruskem prevodu, kakor ga obdeluje »Prager Presse« 1. decembra 1933.
Pred nekako sto leti je A. H. Vosto-kov priobčil prve prevode srbske narodne epike. Za njim so stopinje pobirali Sreznevskij, Venelin, Puškin. Besedilo je bilo včasi lepo, nikoli pa ne točno. Šele 1. 1847. je dal N. V. Berg- prve dobre in obenem doslovne prevode iz rok, a tudi on je dosegel samo nekolikšen aspeh. Manj so rušili P. Kirejevskij, A. Majkov, L. Mej, N. Ščerbina, O. Miller.. Vsem tem je skupen nedostatek ta, da so premalo proniknili v svojstvo srbščine in v preproščino prevajalstva.
Mejnik v zgodovini usvajanja srbske epike je postavil N. Galjkovskij: Serb-skij narodnyj epos (1897). Navzlic vsej popolnosti in točnosti pa njegove prepesnitve še niso bile brez nobene hibe.
Stoletnemu naporu so postavili krono v Moskvi 1. 1933: Serbskij epos. Pe-revody N. Berga, N. Gal'kovskogo i N. Kravcova. Redakcija, izsledcvanije i kommentarii N. Kravcova. Akademia. (651 str. in 22 slik, 20 rubljev.) Poročevalec Hkt hvali obširno izdajateljevo razpravo kot edinstveno v ruski znanstveni književnosti, češ, pisec obvlada vso dotično literaturo, zlasti dognanja praške šole (Murko. Gesemann, Bek-king, Jakobson), omenja že lanske razprave. Stilistično so epe prilagodili značaju ruskih bilin ali starin, o katerih sta poleg drugih pri nas pisala F. Hu-bad in L. Lenard. Na čelu vsej izdaji pa stoji podoba Vuka Karadžica. »
VUK IN ČEHI
Češki Antologiji 1922 pripove-/ 1 duje dr. I. Lah na str. 38 nsl., M da se je na Dunaju seznanil
_I Hanka s Kopitarjem in srbsko
narodno pesmijo. Stara narodna pesem je postala ponos naroda. Ossian in stare škotske balade so imele po vsej Evropi mnogo oboževalcev. V tej dobi so Nemci pokazali svetu svoj starogermanski epos. Rusi so izkopali iz pozabljenja »Slovo o polku Igorovem« in srbske narodne pesmi so zaslovele po vsej Evropi. Čehi se niso mogli izkazati s staro narodno poezijo. Imeli so stare letopisce in zgodovinarje, stare knjige in listine, imeli staro slavno zgodovino in prosve-to, toda narodnega junaškega eposa niso imeli. Zato je Vâciav Hanka podtaknil »Kraljedvorski rokopis«, baje ostanek velikega junaškega eposa iz nekdanje dobe (1817), in »Zelenogorski rokopis«. Proti njuni pristnosti je med drugimi nastopil še Masaryk 1. 1886. Vendar si je še 1. 1911. prof. Pič, eden izmed njunih zagovornikov, vzel življenje, videč, da češka javnost zavrača oba rokopisa.
O Čelakovskem pravi Lahova Antologija (57), da je že 1. 1822. izdal »Slovan-ské narodni pisne«, kjer so v 2. delu ruske, ukrajinske, srbske in slovenske. Prešeren mu v znanem pismu dopoveduje, da bodo Korošci z enim zvezkom ljudskih pesmi na noge stopili, a njemu ne ugaja nobena, ker niso iz ljudstva, ampak »neslane puče, ki bi farji in terc-jali radi z njimi prave ljudske pesmi odrinili«.
V. Halek (73) ima med svojimi deli tudi dramo Kralj Vukašin, za katero je dobil snov gotovo iz Vuka.
Pogosto se srečuje srbsko ime v Kol-lârjevi lirsko epski pesmi v 5. spevih »Slâvy dcera«. V roki imam Ottovo izdajo iz 1. 1903. Iz nje vsak izobraženec pozna aliterirani stih II 88:
slavme slavnë slâvu Slâvûv slavnych,
pri dr. Lahu: Slovani, slavimo slavo Slave sinov slavnih (147). П1. spev Donava prinaša v sonetu 27. verz: prijde šarac Marka Kraleviče. IV. spev Lethe vsebuje v 27. sonetu izraz »Dodola«, ki ga komentar tolmači po Vukovem Rječniku kot dekle, opravlieno v zelenje namesto v obleko. Sonet 65. pri Lahu »Književni gaj«, omenja poleg: raznih slovanskih književnikov še Danika, Belostenca. Ob-radoviča. Vuka. Ne morem si kai. da ne. bi citiral konca št. 100, kjer Srb in Čeh
124 j
gostita tujce, prijatelje slovanskih rodov:
Helmold, Ditmar, Jornandes tu sedi TJngnad sobë zdravkâ s Henningem, Grixnm a Vater na Herdera hledi; Kohi a Fortis bavi Assemanna, Adelung a Schlôzer s Bowringem, s Gothem stoli Gerhard, Talvi panna.
Nad polovico teh inorodcev je imelo stike z Vukom. Fortis ga je prevajal na italijanščino in tako nevede vcepil Mérimée ju misel za ponarejke (Guzla). Učenjak Adelung je pri Beliču v Nar. Enciklopediji, polni napak, zmaličen v Andelunt, kar so lani ob Vukovi proslavi v Tršiču skoro vsi listi slepo prepisovali. Razen tega je bil za 34. sonet bržkone Vuk vir, a za 37. je to v komentarju izrecno navedena njegova slovnica.
Naj zadoščajo te podrobnosti, tem bolj, ker sem že spotoma navedel šafa-rika in praško šolo.
PRI LUŽIŠK3H SRBIH
; užiški Srbi so se spoznali z Vu-
j kom preko S. Milutinoviča Sa-
I rajlije. Velik vpliv je vršil Vuk .___ i na največjega lužiškega pesnika iz dobe narodnega preroda in romantike, Handrija Zejlerja.
L. 1825. je prišel Handrij Zejler v Lipsko študirat protestantsko bogoslovje. Že tedaj je zlagal ognjevite domorod-ne popevke v duhu šolskega psevdokla-sicizma. Takrat je prišel Milutinovič iz Rusije, da bi v Lipskem dal tiskati neke svoje knjige. Tu je Zejlerju odprl pogled v svet srbske narodne poezije. Leta 1827. se je lužiški prvak podpisoval s cirilico. Njegove Shromadžene Spisy vsebujejo dve pesmi iz Vukovega zbornika, pa brez navedbe, da gre za prevod. Pod tem vpliom je Andrej Zejler postal lužiški narodni pesnik, ki je 50 let vladal v domačem pismenstvu. Njegove kitice se pojo še danes in so popolnoma ponarodele.
Ko je 1. 1848. buknila prekucija v Pragi, so se udeleženci praško-slovanskega kongresa razbegnili na vse vetrove. Ar-nošt Smoler (Brockhaus ga je ponem-čil: Ernst Schmaler) je sprejel neke južne Slovane kakor tudi posamezne Poljake in Ukrajince ter jih nastanil pri znanih kmetih. Od naših je pri Smoler-ju skrivno bival Topolovič, od Poljakov pa revolucionar Roman Zmorski, veliki
slovanoljub, ki je v Budišinu izdajal v poljščini slavofilski list »Stadlo«, objavljajoč tudi dobre prevode srbskih narodnih pesmi. Preko njega je lužiški naraščaj zvedel o veličini srbske epike. Na lužiščino sta jo prevajala katoliški župnik Jurij Winger (1872—1918) in evan-geljski župnik Julij Edvard Wjelan (1817—1892), čigar klasična »Smrt Majke Jugovičev« je prešla v Pâtovo Srbsko čitanko. Njegove prevode sta tiskala leposlovna Usta »Lužičan« in »Lužica«.
VUK IN BOLGARI
asluge Vuka za bolgarsko slovstvo so velikanske, poudarja inž. At. Georgijev v »Politiki« 9. dec. 1933., a pisalo se je o nas bore malo, ali nič. Ni ga
tem pri
bolgarskega književnika, ki ne bi dobro poznal in globoko cenil znamenitega Ju-goslovena. Poleg obilnih zapiskov pri bolgarskih jezikoslovcih, zgodovinarjih, leposlovcih sta izšli dve obširni monografiji, ki ocenjujeta Vukovo delovanje v tej smeri.
Prva je: D. Marinov »Vuk Karadžie v novobolgarski književnosti«, Sofija, 1897. V početku razpravlja o slavni preteklosti, ko je bila Bolgarska ognjišče slovanske književnosti, potem nas vodi skozi peripetije, ki so zadele bolgarsko knjigo pod grško-turškim robstvom, nato se ustavi ob položaju, ko je bolgarsko razumništvo pozabilo svojo materinščino. Značilen zgled iz 1. 1828.: bolgarski izobraženec iz Gabrova si je še za živa omislil nagrobno ploščo z napisom: »Esistise Zlatkos filogenis Elin apo Gamprovu«. V tej mračni dobi, ko so turški krvniki klali bolgarski narod in Grki skušali iztrebiti zadnje bolgarske spomine, ko se po mestih ni mogla slišati bolgarska beseda, je Vuk v Rusiji izdal 1822 prvi bolgarski besednjak in v dodatku 27 bolgarskih pesmi. Učeni svet, slovanski in drugi, ki je bolgarščino štel za srbsko narečje, je prvič ugledal primerke bolgarskega pismenstva.
Marinov, povabljen na slavnosti ob prenosu Vukovih kosti, se je 1897 udeležil beograjskih prireditev in o njih priobčil posebno knjigo, kjer utegneš najti njegovo izjavo: »Vuk je neminljivo zapisal svoje ime v novi bolgarski književnosti in Bolgari ne morejo nikdar pozabiti ime onega človeka, ki se je prvi
spomnil bolgarščine in njenih posebnosti.«
Marinov je bil vedno goreč privrženec bratskega sporazuma: »Mi in Srbi smo eden narod. Pri nas ni ničesar, kar bi nas oviralo napraviti eno državo. To ve-
do naši neprijatelji in se zato trudijo, da bi nas razprli. Zedinjenje v eno dr-' žavo morda ne pojde tako lahko, ali zedinjenje naših src in našega duha je v naših rokah in to se pri dobri volji iz-lahka izvrši«

Druga stran naslovnega lista »MALE PROSTONARODNE SLAVENO-SERBSKE PESNARICE«, prve knjige VTIKA ŠTEFANOVICA KA-RADŽIČA, Dunaj 1814
% I O A- H J E S K A
IZ VUKOVIH NARODNIH PRIPOVEDK
R
Grad gradila tri brata rodena, Do tri brata tri Mrnjavčeviča: Jedno bješe Vukašine kralju. Drugo bješe Uglješa vojvoda, Treče bješe Mrnjavčevič Gojko; Grad gradili Skadar na Bojani, Grad gradili tri godine dana, Tri godine sa trista majstora, Ne mogoše temelj podignuti, A kamoli sagraditi grada: što majstori za dan ga sagrade, To sve vila za noč obaljujeA Kad nastala godina četvrta, Tada viče sa planine vila: »Ne muči se, Vukašine kralju, Ne muči se i ne harči- blaga; Ne mož,3 kralju, temelj podignuti, A kamoli sagraditi grada, Dok ne nadeš dva slična imena, Dok ne nadeš Stoju i Stojana, A oboje brata i sestrieu, Da zazideš kuli u temelja; Tako če se temelj obdržati, I tako češ sagraditi grada.« Kad to začu Vukašine kralju, On doziva slugu Desimira: »Desimire, moje čedo4 drago! Dosad si mi bio vjerna sluga, A odsade moje čedo drago, Hvataj, sine, konje u hintove« I ponesi šest tovara blaga, Idi, sine, preko b'jela sv'jeta Te mi traži dva slična imena, Traži, sine, Stoju i Stojana, A oboje brata i sestrieu; Jalio otmi," jal za blago kupi, Dovedi ih Skadru na Bojanu, Da zidemo kuli u temelja, Ne bi 1' nam se temelj obdržao, I ne bi li sagradili grada.« Kad to začu sluga Desimire, On uhvati konje u hintove I ponese šest tovara blaga, Ode sluga preko b'jela sv'jeta, Ode tražit dva slična imena; Traži sluga Stoju i Stojana, Traži sluga tri godine dana. Al ne nade dva slična imena, Al ne nacîe Stoje i Stojana, Pa se vrnu Skadru na Bojanu, Dade kralju konje i hintove I dade mu šest tovara blaga: »Eto, kralju, konji i hintovi, I eto ti šest tovara blaga, Ja ne nadoh dva slična imena, Ja ne nadoh Stoje i Stojana.« Kad to začu Vukašine kralju, On podviknu8 Rada neimara,9 Rade viknu tri stotin' majstora, Gradi kralju Skadar na Bojani, Kralju gradi, vila obaljuje, Ne dâ vila temelj podignuti, A kamoli sagraditi grada; Pa doživi je iz planine vila: »More, ču li?1« Vukašine kralju!
Ne muči se i ne harči blaga, Ne mož, kralju, temelj podignuti, A kamoli sagraditi grada; No eto ste tri brata rodena, U svakoga ima vjerna ljuba,1! Cija sjutra na Bojanu dode I donese majstorima ručak,12 Zidite je kuli u temelja, Tako če se temelj obdržati, Tako čete sagraditi grada.« Kad to začu Vukašine kralju, On poziva dva brata rodena: »čujete li, moja bračo draga! Eto vila sa planine viče, Nije fajde,ls što harčimo blago, Ne dâ vila temelj podignuti, A kamoli sagraditi grada; Još govori sa planine vila: Ev' mi jesmo tri brata rodena, U svakoga ima vjerna ljuba, čija sjutra na Bojanu dode I donese majstorima ručak, Da j' u temelj kuli uzidamo; Tako če se temelj obdržati, Tako čemo sagraditi grada. No je 1', bračo, Božja vjera tvrda, Da nijedan ljubi ne dokaže,14 Več na sreču da im ostavimo, Koja sjutra na Bojanu dode?« I tu Božju vjeru zadadoše,13 Da nijedan ljubi ne dokaže. U tom ih je nočea zastanula,1« Otidoše u bijele dvore, Večeraše gospodsku večeru, Ode svaki s ljubom u ložnieu.1" Al da vidiš čuda velikoga! Kralj Vukašin vjeru pogazio Te on prvi svojoj ljubi kaza: »Da se čuvaš, moja vjerna ljubo; Nemoj sjutra na Bojanu doči Ni donijet ručak majstorima, Jer češ svoju izgubiti glavu, Zidat če te kuli u temelja.« I Uglješa vjeru pogazio I on kaza svojoj vjernoj ljubi: »Ne prevar' se, vjerna moja ljubo! Nemoj sjutra na Bojanu doči Ni donijet majstorima ručak, Jera18 hočeš mlada poginuti, Zidat če te kuli u temelja.« Mladi Gojko vjeru ne pogazi I on svojoj ljubi ne dokaza. Kad ujutru jutro osvanulo, Poraniše tri Mrnjavčeviča, Otidoše na grad na Bojanu. Zeman 19 dode, da se nosi ručak, A redak je gospoc i kraljici, Ona ode svojoj jetrvici,2» Jetrvici, ljubi Uglješinoj: »ču li mene, moja jetrvice! Nešto me je zaboljela glava, Tebi zdravlje! preboljet ne mogu; No ponesi majstorima ručak.« Govorila ljuba Uglješina: >0 jetrvo, gospodjo kraljice!
Nešto mene zaboljela ruka, Tebi zdravi je! preboljet ne mogu, Več ti zbori'21 mladoj jetrvici.« Ona ode mladoj jetrvici: »Jetrvice. mlaua Gojkovice! Nešto me je zaboljela glava. Tebi zdravljf preboljet ne mogu; No ponesi majstorima ručak.« Al govori Gojkovica mlada: »Ču li, nano, gospodo kraljice! Ja sam rada tebe poslušati. No mi ludo22 čedo nekupato, A bijelo platno neisprato.« "Veli njojzi gospoda kraljica: »Idi,« kaže, »moja jetrvice, Te odnesi majstorima ručak, Ja ču tvoje izaprati platno, A jetrva čedo okupati.« Nema šta če Gojkovica mlada, Več ponese majstorima ručak. Kad je bila na vodi Bojani, Ugleda je Mrnjavčevič Gojko, Junaku Se srce ražalilo, žao mu je ljube vijerniee, /ao mu je čeda u kol'jevci, Gdje ostade od mjeseca dana, Pa od lica suze prosipaše; Ugleda ga tanana23 nevjesta, Krotko hodi, dok do njega pride, Krotko hodi, tiho besjedjaše: »što je tebi, dobri gospodaru, Te ti roniš24 suze od obraza?« Al govori Mrnjavčevič Gojko: »Zlo je, moja vijernica ljubo! Imao sam od zlata jabuku, Pa mi danas pade u Bojanu, Te je žalim, pregorjet ne mogu.« Ne sječa se'-3 tanana nevjesta, No besjedi svome gospodaru: »Moli Boga ti za tvoje zdravlje, A salit češ i bolju jabuku.« Tad junaku grde žao bi1 o Pa na stranu odvratio glavu, Ne htje više ni gledati ljubu; A dodoše dva Mrnjavčeviča, Dva djevera2« Gojkovice mlade, Uzeše je za bijele ruke, Povedoše u grad da ugrade, Podviknuše Rada neimara. Rade viknu do trista majstora; Al se smije tanana nevjesta, Ona misli, da je šale radi. Turiše je u grad ugradivat, Oboriše27 do trista majstora, Oboriše drvlje i kamenje, Uzidaše dori2« do koljena, Još se smije tanana nevjesta, Još se nada, da je šale radi. Oboriše do trista majstora, Oboriše drvlje i kamenje, Uzidaše dori do pojasa, Tad oteža drvlje i kamenje, Onda "ide, šta je jadnu nade, L juto pisnu29 kako ljuta guja,3« Pa zamoli dva mila djevera: »Ne dajte me, ako Boga znate! Uzidati mladu i zelenu!« To se moli, al joj ne pomaže, Jer djeveri u nju i ne glede.
Tad se prode srama i zazora:il Pake moli svoga gospodara: »Ne daj mene, dobri gospodaru! Da me mladu u grad uzidaju. No ti prati32 mojoj staroj majci, Moja majka ima dosta blaga, Nek ti kupi roba il robinju, Te zidajte kuli u temelja.« To se moli, no joj ne pomaže. A kad vide tanana nevjesta. Da joj više molba ne pomaže, Tad se moli Radu neimaru: .Bogom brate, Rade neimare! Ostavi mi prozor na dojkama, Isturi33 mi moje b'jele dojke, Kada dode moj nejpki Jovo. Kada dode, da podoji dojke.« To je Rade za bratstvo primio, Ostavi joj prozor31 na dojkama Pa joj dojke u polje isturi, Kada dode nejaki Jovane, Kada dode, da podoji dojke. Opet kužna3-"' Rada dozivala: »Bogom brate, Rade neimare! Ostavi mi prozor na očima, Da ja gledam ka bijelu dvoru, Kad če meni Jova donositi I ka dvoru opet odnositi.« I to Rade za bratstvo primio, Ostavi joj prozor na očima, Te da gleda ka bijelu dvoru, Kada če joj Jova donositi I ka dvoru opet odnositi. I tako je u grad ugradiše, Pa donose čedo u kol'jevci,3e Te ga doji za nedelju37 dana, Po nedelji izgubila glasa; Al detetu onde ide hrana, Dojiše ga za godinu dana. Kako tade, tako i ostade. Da i danas onde ide hrana Zarad čuda i zarad lijeka, Koja žena ne ima mlijeka.*
i podirati: 2 zapravljati; e možeš;..4 dete; s kočija; « ali; 7 ugrabiti; 8 poklicati; « stavbenik; 10 oj, ali slišiš? u žena; 12 obed; 13 korist; 14 povedati; 15 obljubiti s častno besedo; zalotiti; 17 spalnica; ls ker; ■>e čas; 29 svakinja; 21 govoriti: 22 neumen, nedorasel: 23 vitka; 24 pretakati; 5r> domisliti se; 2« svak; 27 podreti; doli; 29 sikniti; 30 kača; 31 sramota; 32 poslati; 33 izriniti; 34 okno; 33 nesrečen; zibelka; " teden.
* Kažu, da i sad iz onih prozora teče nekaka mokrina, koja se niza zid hvata kao kreč (apno), i žene, koje nemaju mlijeka, nose ono te piju u vodi. U narodu sè i sad pripovijeda, da se nekakva velika grade-vina ne može načiniti, dok se u nju kakvo čeljade (človek) ne uzida; zato se takovih mjesta klone (izogibajo) svi, kojima je mo-guče, jer kažu, da se i sjen (senca) čelja-deta može uzidati, pa ono poslije umre.
' E S Ш
ERO1 S ONOGA S VI JET A
IZ VUKOVIH NARODNIH PRIPOVEDK
Kopao Turčin s Turkinjom kukuruze,2 pa na podne otide, da prepne:i i napoji konja, a Turkinja ostade odmarajuči se1 u hladu. Utom udari odnekud Ero: »Pomoz Bog, kado!«s »Bog ti pomogao, kmete.«« »A odakle si ti?« »Ja sam, kado, s onoga svijeta.« »Je li, molim te, a nijesi li vidao tamo moga Muju, koji je umro prije nekoliko mjeseci?« »O, kako ga ne bih vidio. Ta on je moj prvi komšija.«7 »Pa kako živi onde?«s »Hvala Bogu! Zdrav je, ali se i dosta muči bez novaca: nema za što da kupi duhana niti ima čim da plati kavu u društvu.« »A hočeš li opet natrag; ne bi li mu mogao ponijeti,9, da mu pošljem malo novaca?« »Bih, zašto ne bih, ja idem sada upravo tamo.«
Onda Turkinja otrči tamo, gde joj se muž bio skinuo10 od vručine, te uzme kesu s novcima i, štogod bude novaca v njoj, da Eri, da ponese Muji. Ero uzme novce, metne u njedra, pa bježi uz potok. Tek11 se Ero zamakne uz potok, al' eto ti Tur-čina, gde vodi konja, da napoji, a Turkinja izleti preda nj.
»Da, vidiš, moj čoveče, tuda sad prode jedan kmet s onoga svijeta pa kaže za našega Muju, da se muči bez novaca: nema zašto da kupi duhana, niti čim da plati kavu u društvu; te sam mu ja dala ono novaca, što je bilo u tvojoj kesi, da mu ponese.« A Turčin upita: »Pa kud ode?«i2 A kad mu žena kaže, da je otišao uz potok, onda on brže skoči na gola konja, pa potjera uz potok. Kad se obazre Ero i vidi Turčina, gde trči za njim, a on onda bježi. Kad dode pod brdom u jednu vodenicu,w utrči unutra pa poviče vodeničaru:'-' »Bježi, jadna ti majka! Eto Turčina, da te po-siječe; več daj meni tvoju kapu, a evo tebi moja, pa bježi uz brdo tuda oko vodenice.«
Vodeničar videči Turčina, gde trči na konju, poplaši se i ne imajuči kad15 pitati, zašto če da ga posiječe, da Eri svoju kapu, a Erinu baci na glavu, pa iznad vodenice bježi uz brdo. — Ero metne vodeničarevu kapu na glavu, pa još uzme malo brašna1« te se pospe i načini se pravi vodeničar. U-tom i Turčin dotrči pred vodenicu, pa sjaše s konja i uleti u vodenicu: »Kamo, more, taki i taki čovek, što je sad tu ušao u vodenicu?« A Ero mu kaže: »Eno ga vidiš, gde uteče uz brdo.« Onda Turčin: »Drži mi konja!« Ero uzme konja, a Turčin uz brdo za vodeničarom, ovamo, onamo po bukviku.17
Kad ga več stignu18 i uhvati, a on: »Kamo, nesrečo, novci, što si prevario moju ženu te uzeo, da poneseš Muji na onaj svi-jet?« Vodeničar se stane krstiti i snebi-vati:i» »Bog s tobom, gospodaru! Ja niti sam vidio tvoje žene, ni Muje. ni novaca.« I tako im ргсЛе čitavo po sata, dok se osvijeste i vide. Sta je Onda Turčin potrči brzo k vodenici: kr.d tamo, ali hoffeš! Ero uzjaliao konja pa otišao bez trrga,2P, a
Turčin lijepo pješiše k ženi. Kad ga žena opazi bez konja, a ona poviče; »Kamo, čo-vječe, šta uradi?«2' Veli Turčin: »Ti si Muji poslala novaca, da kupi kave i duhana, a ja sam mu poslao i konja, da ne ide pješice.«
i Hercegovec; smatrajo jih za zelo prebrisane; radi se šalijo na tuj račun; ,J oko-paval koruzo; :i privezati konja na drugem mestu, ko se pase; 4 počivati; B gospa;
0	najemnik (na agovem ali begovem posestvu); 7 sosed; * tam; 9 nesti; 10 slekel;
komaj, čim; '2 je šel; mlin; 14 mlinar; 15 ne imajoč časa; •« moka; 17 bukovje; is dohite; "» križati in čuditi; 2u sled; 21 si storil.
MARKO KRALJEVIČ
1	VILA
IZ VUKOVIH NARODNIH PKiPOVLi^K
Pojezdiše du dva pooratima Ргеко krasna Muuca* р^ашпе; Ta jedno je Kraljeviču магко, A drugo je vojvoda Milošu; Naporedo jezde dobre konje, Naporedo nose kopija bojna, Jeuan drugom belo lice ljubi,2 Od milošteJ do dva pobratima; Pi l'-j Marko na sarcu zadrema, Pak besedi pooratimu svome: »A moj brate, vojvoda Milošu! Teško me je sanak obrvao,4 Pevaj, brate, te me raz.^ovaraj.«5 Al besedi vojvoda Milošu; »A moj brate, Kraljeviču Marko! Ja bih tebi, brate, popavao, Al sam sinoč mnogo pio vino U planini s vilom Ravijojlom, Pak je meni zapretila vila, Ako mene čuje da popevam, Hoče m?ne ona ustreliti I u grlo i u srce živo.« Al besedi Kraljeviču Marko: »Pevaj, brate, ti se ne boj vi. j, Dok je mene Kraljeviča Marka I mojega vidovita8 èarca I mojega šestopera7 zlatna.« Onda Miloš poče da popeva, A krasnu je pesmu započeo Od svih naših boljih i starijih, Kako j' koji držo kraljevinu Po čestitoj po Mačed iniji Kako sebi ima zadužbinu;8 A Marku je pesma omilila, Nasloni se sedli: na oblučje,9 Marko spava. Miloš popijeva; Začula ga vila Ravijojla Pa Milošu pore da otpeva, Lepše grlo u Miloša carsko, Jeste lepše nego je u vile. Rasrdi se vila Ravijojla Pak odskoči u Miroč pTaninu, Zape10 luka i dve bele strele, Jedna ud'n u grlo Mi'oča, Druga ud'ri u srce junačko.