f Bjornstjerne Bjornson. Norveška je izgubila enega svojih najslavnejših sinov. V Parizu je umrl Bjornstjeme Bjtfrnson dne 26. pr. m. ob 8 45 zvečer. BjorQbtjerne Bjornson je bil rojen dne 8. decembra 1832. v Oesterdalu kot sin protestantskpga župriika. Preživel je svojo mladost v Bonsdalu in študiral od 1. 1852. t Eristijaniji. Svoje literarno delo je pričel s kritikami in feljtoni. Eot dramatik je debitiral z enodpjanko BMed bojno vibro". L. 1857. so ga poklicali kot gledališkega ravnatelja v Bergen. Da bi imel mir za svoje pisateljevanje, se je preselil t Rirn in bival po nemškem in Francoskem. V tem času so nastale njegove epohalne kmetiške povesti: nArne", ^Čvrsti dečko11 in drame kakor je nEraIj Swarre". Eo se je vrnil domov, mu je naklonil stortbiug pesniški štipendij v znesku 3.600 kron; ta štipendij je pa Bjornson 1. 1885. odklonil, ker ga ni dobil tudi Eieland. Od 1. 1865. do 1867. je vodil gledališče v Eristijaniji, si je osnoval 1. 1870. neke vrate svoboden oder in je odpotoval I. 1873. zopet v Nemčijo in Rim. L. 1875. si je kupil posestvo v Gudbransdalu in je stanoTal časih tam, časih v Parizu. BjSrnsonovo sloTstveno deloTanje delimo v dva dela: romantično-religiozen do 1. 1874. in naturalističen od tega leta naprej. Iz druge dobe so znane drame: BPoloma, BUrednik", BEralj", BRokaTicau, »Preko naše moči11, nZemljepis in Ijubezen", ,,Laboremus''. Pokojni je bil goreč demokraški govornik in kot tak je močno vplival na politiški tok v Norveški. Mnogo njpgovih dram je prevedenih v razne jezike. Oa ni bil le eden najve&jih pesnikov norveških, mamč cele severne literature evropske. Tega velikega moža odkritega, plemenitega srca, odločne bespde, tpga prijatelja iu zaščitnika vseh tatiranih ia teptanib ljudi poznamo dobro mi Slovani. Gorko se je zavzel svoj čas za Poljake proti Busiji, potem za Poljake proti Prusiji in v zadnjih časih za Slovake na Ograkem. V Łiyahno polemiko se je bil spustil veliki norveški rodoljub z ogrskim ministrom Apponjijem, v kateri je protestiral proti tpmu, da bi ta Apponyi, ki je bil na Ogrskem neizprosen sovražnik vsaki narodnosti, izvzemši madjarsko, prišel na mirovni kongres pred dyema letoma T Monakovem. Takrat je razkril strmečemu svetu, kaj uganjajo Madjari 8 Slovaki. In taki ljudje naj bi posečali mirovne kongrese! Vse evropsko časopisje se je bavilo z bojem Bjorustjerna, ki ga je bil z Apponyijem, vsa Evropa je videla barbarstvo v Ogrski nasproti Slovanora. Zato smo mu pa avstrijski Slovani hvaležni, da je pokazal svetu, kako se nam godi.