Poštnina plačana v gotovini Maribor, petek 31. avgusta 1934 Stev. 197 Let6 VIIL ogla brez pomislekov slediti volji Ritna in ji obrniti hrbet. Madžarska izvaža največ in najugodnejše prav v Nemčijo, ne morda v Italijo. Mimo tega pa vedo v Budimpešti zelo dobro, da se da brez sodelovanja ali celo proti volji Nemčije v odopavju težko doseči nekaj trajne-ga, zda sti pa je nemogoča vsaka revizija. Madžarske nade so bile pač zgrajene na kombinacijo italijansko-neniškega zavezništva, in ko se je sedaj to tako brutalno razbilo, so obvisele v zraku. Nazadnje se R pa porodila na Madžarskem še druga ^tlimlva misel, ki bi se d?,'la izraziti v ^sedali: Ako je Italija za revizijo Tri-anoua, potem naj da sama najprej lep ibtled s tem, da vrne Madžarski Reko, ki ie v njeni posesti. Avstrijo pa naj pri-Pravi, da se bo umeknMa iz Gradlščan-ske! o tem se zadnje čase na. Madžar- Jevtičeva zavrnitev dunajskih obdolžitev Jugoslaviia nima nobenih aspiracij na avstrijsko ozemlje — Med Jugo-goslavlfo in Nemčijo ni tajne pogodbe — Komentarji pariškega tiska LONDON, 31. avgusta. Na podlagi poročil, ki so jih prinesli dunajski listi, dolžeč Jugoslavijo podpiranja narod,nosocialistične akcije proti Avstriji in so jih po njih povzeli tudi nekateri drugi evropski listi, je poslal »Exchan-ge Telegraph« na Bled svojega posebnega poročevalca, da obišče jugoslovanskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča, ki se mudi tamkaj tla počitnicah. Minister Jevtič je dal poročevalcu sledečo izjavo: »Jugoslavija nima nobenih aspiracij na dele avstrijskega zveznega ozemlja in si je popolnoma svesta dejstva, da so bile meje Koroške z mirovno pogodbo natanko določene. Jugoslovanska vlada ne misli na to, da hi zahtevala kako revizijo teh meja. Moram najenergičneje demantirati tudi to«, je izjavil Jevtič, »da bi obstojala med Jugoslavijo in Nemčijo kakršnakoli tajna pogodba. Kar se pa tiče drugih poročil, ,ne morem zavzeti naprain njim no benega stališča, ker do trenutka ko govorim, še nimam v rokah listov, ki o njih objavljajo. Na vsak način pa sem s to svojo izjavo podal uradno stališče jugoslovanske zunanje politike naprani mednarodnim poročilom tiska«. PARIZ, 31. avgusta. Zunanji minister Barthou bo takoj po svoji vrnitvi v Pariz razpravljal z italijanskim in jugoslovanskim poslanikom o nasprot-stvih med Italijo in Jugoslavijo. V zvezi s tem pišejo listi o avstrijskih ob-dolžitvah Jugoslavije in objavljajo v celoti ali v izvlečku tudi izjavo jugoslovanskega zunanjega ministra Jevtiča. »Echo de Pariš« prinaša daljše poročilo iz Beograda, v katerem se na glaša krivica, ki jo dela jugoslovanski vladi avstrijski in italijanski tisk. »Mi moramo dogodke onkraj meje zasledovati z največjo pazljivostjo«, je izjavil jugoslovanski zunanji minister dopisniku lista »Echo de Pariš«, ker smo prav tako proti »Anschlussu«, kakor tudi proti Habsburžanom«. Nato pa se poroča, da živi 2500 v Jugoslavijo pri-beglih avstrijskih narodnih socialistov v dveh taboriščih pod najstrožjo kontrolo. Ta kontrola je tako budna, da se je doslej posrečilo pobegniti iz taborišč samo dvema emigrantoma. ZbManje obeh latinskih sester VEDNO VEČJI STIKI MED FRANCI JO IN ITALIJO. — BARTHOUJEV OBISK V RIMU ZGODOVINSKEGA POMENA. lijo. »Journal« reasumira vse možnosti zbližania Italije in Francije ter pravi, da se francoska zunanja politika za bližnjo bodočnost zaposluje s tremi glavnimi zadevami: Barthoujevim obis kom v Rimu, vstopom Rusije v Društvo narodov in vzhodnim paktom. Kar se tiče Barthoujcvega potovanja v Rim. dan natanko še ni določen, je pa vendar gotovo, da se bo to zgodilo tekom letošnje jeseni. List naglaša, da bo to po zmagi fašizma prvi obisk francoskega zunanjega ministra v Rimu. Pomen tega obiska bo zgodovinski in bo lahko za več let spremenil odnošaje obeh latinskih sester. PARIZ, 31. avgusta. V tukajšnjih po litičnih krogih se je posebno opazilo, da ie v zadnjem času italijanski poslanik večkrat obiskal Ouai d’ Orsay in konferiral z namestnikom zunanjega ministra Pietrijem. V javnosti se je zaradi tega zbudilo veliko zanimanje za te razgovore, katerih cilj je gotovo, d« se razmerje med Francijo in Italijo postavi na novo, četudi ,ne popolnoma prijateljsko podlago. Med francosko in italijansko vlado je bilo po razbitju ita-lijansko-nemškega prijateljstva ustvar jenih toliko skupnih točk, da verujejo mnogi optimisti v skorajšnjo prijateljsko ero odnošajev med Francijo in Ita- Ruski ultimatum Japonski VARŠAVA, 31. avgusta. Po poročilih iz Moskve postaja položaj na Daljnem vzhodu vedno bolj nevaren. Nadaljnja aretacija sovjetskih državljanov v Mandžuriji, kakor tudi vesti, da bodo izgnani vsi sovjetski državljani iz Mandžurije, so povzročile v Moskvi silno nervoznost. Tl ukrepi se splošno smatrajo kot odgovor na zadnji sovjetski protest. V sovjetskih političnih krogih sc pričakuje, da bo moskovska vlada vložila v Tokiu nov zelo oster protest in zahtevala zadoščenje v ultimativni obliki. Ameriške pomorske vaje WASHINGTON, 31. avgusta. Mornariško ministrstvo je odredilo, da se mora 29. oktobra vsa atlantska vojna morna- rica odpraviti na Tihi ocean. Prve tri tedne oktobra bodo v kubanskih vodah velike vaje v ostrem streljanju. Dne 22. oktobra se pa bodo začele splošne pomorske vaje, ki bodo trajale do 29. okt. V zvezi s temi vajami bo forsiran prehod ameriške atlantske flote skozi Panamski prekop. Od 8. do 12. decembra bo zbrana na Tihem oceanu vsa ameriška vojna mornarica pri velikih vajah, katerih se bo udeleževal tudi orjaški zra koplov »Macon«, Vsi tl ukrepi so po trditvah političnih krogov v tesni zvezi s položajem na Daljnem vzhodu. TITULESCU V PARIZU. PARIZ, 31. avgusta. Semkaj je prispel z riviere romunski zunanji minister Titulescu In se včeraj popoldne sestal z generalnim tajnikom francoskega zunanjega ministrstva Leger-jem. skem mnogo govori in piše in pripravlja se celo spomenica z milijon podpisi, ki bo v tem smislu predložena po posebni deputaciji samemu M u s s o lin i j u. Mendn pa tudi v Budimpešti niso tako naivni, da bi verjeli v uresničenje teh želj, zato bosta Gdmbos in Kanya potovala v Varšavo sedaj bolj v imenu sani c Madžarske, kakor pa kot Mussolinijeva emisarja. To nam potrjuje tudi zanimiva okolnost, da je madžarska vlada čutila potrebno uradno zanikati vesti Italijanskih listov, po katerih naj hi Gom-hos po vrnitvi iz Varšave obiskal Dunaj in Rim. Tako.se torej vsaj zdi, da bosta Gombos in Kanya v Varšavi sondirala teren za priključitev Madžarske k P o 1 j- s k i in Ne m č i j i, kar bi logično pomenilo istočasni prelom z Italijo. Pred vsem pa bosta skušala v Poljski najti nadomestilo za gospodarsko pešamje zveze z Italijo. Seveda tudi ni izključeno, da bosta vseeno predlagala revizijo miru v smislu delitve Češkoslovaške, toda ne več s sodelovanjem Italije, ampak proti njej. tako, da bi Madžarska dobila teritorialno zvezo z novhna zaveznicama Poljsko in Nemčijo. Seveda so zaenkrat to vse samo kombinacije, toda na vsak način zelo zanimive kombinacije, ki so vredne, da jih tudi mi zabeležimo. Eno pa bo menda vendarle res, da išče Madžarska širše srientaeije kot je le Ita-lijanska. -r. AVSTRIJA KUPILA NAŠ PARNIK. RIM, 31. avgusta. V Anconi je bil na svečan način prekrščen 3700tonski jugoslovanski parnik »Jurko- Topič« v avstrijski parnik »Wien«. Avstrija je kupila ta jugoslovanski parnik, da ji služi kot prva trgovinska ladja in se tako pričenja izpolnjevati italijansko-avstrijski sporazum za ustvaritev avstrijske svobodne luke v Trstu in nove trgovske mornarice avstrijske republi kc. Na parnik je prišel samo avstrijski kapitan, dočini je jugoslovansko moštvo v glavnem ostalo in bo služilo dalje. zaroka angleškega princa. LONDON, 31. avgusta. Vsi tukajšnji listi prinašajo na prvih mestih obširne informacije o zaroki princa Jurija s princeso Marino. Obenem prinašajo slike in podatke iz njunega življenja' Splošno trdijo, da d'?ri poroke še ni določen, da pa bo skoraj gotovo prihodnje leto spomladi. BEOGRAD, 31. avgusta. Angleški princ Jurij in grška princesa Marina bosta prihodnji teden z letalom odpotovala z Bleda v London. Poroka po anglikanskem ritusu bo spomladi. NOV PREVRAT V AVSTRIJI? PARIZ, 31. avfusta. Po dunajskih poročilih je Berlin zaupno uradno obvestil vse redakcije večjih nemških dnevnikov, da bodo v oktobru poizkusili avstrijski komunisti nov prevrat. BALKANSKA BANKA, BUDIMPEŠTA, 31. avgusta. Kakor poročajo tukajšnji listi, se bo v kratkem ustanovila nova Balkanska banka, ki bo služila pred vsem izmenjavi blaga. Med ustanoviteljicami bodo Albanija, Bolgarija, Jugoslavija. Grčija, Romunija in Turčija. HITLER UŠEL SMRTI. PARIZ, 31. avgusta. Iz Berlina poro-čajo, da bi bil državni voditelj Hitler po nedeljski manifestaciji v Kohlenzu kmalu postal žrtev nesreče. Ko si je Hitler ogledoval posaarsko razstavo, je padel na tla več sto kilogramov težki gasilni aparat, in sicer točno na mesto, na katerem ie Hitler stal še minuto poprej. September — najlep&i mesec z« bivanje na Jadrannl Od S. do 23. septembru iired ne »godns B*vialir*n» potovanj« n« OmiMj (otok Krki. Vožnjt, oskrba, izUti skupno »IH Cimt>rei#njo prijave n« Maribor, Aleksandrov« «. AA T*l, int 21-22 Dnevne vesti Someščani! V nedeljo, dne 2. septembra 1934 bo v našem mestu HI. emigrantski kongres. V pozdrav bratom bo mestna občina izobesila na svojih poslopjih zastave in vabim someščane, da tudi svoje hiše o-krasijo z državnimi zastavami! Mestni načelnik: Dr. LIPOLD, s. r. OPOZORILO! Program proslave 15-letnice »Jadrana« in emigrantskega kongresa se izvrši jutri in v nedeljo tako, kakor je bilo že objavljeno, odpade pa nameravani sprevod po mestu. NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večemika« smo priložili položnice in prosimo vse naše zunanje naročnike, da nam naročnino za mesec september nakažejo. Vse one naročnike, ki so še v zaostanku istotako prosimo, da dolg poravnajo v prvih dneh meseca in nam s tem olajšajo poslovanje. Samo redni plačniki imajo pravico do redne dostave lista! Uprava »VEČERNIKA«. Smrtna kosa. Pretekli teden so v. Mariboru umrli: zasebnica Amalija Pocko-va, stara 80 tet; hčerka natakarja Hilda Gobčeva, železničarjev sinček Albert Novak, delavčev sinček Valentin Mikolič, oba v Košakih; posestnica Matilda Arnuševa, trafikantinja Julijana Luketi-čeva iz Ptuja, tkalka Josipina Gum^eje-va, posestnikov sin Josip Zniderič, železničarjeva žena Terezija Polminova in šolski upravitelj Adolf Friedl. Generalštabni polkovnik g. Glišič se ,ie poslovil. Sinoči se je odpeljal iz Maribora na novo službeno mesto poveljnik domačega pehotnega polka generalštabni polkovnik g. Glisič. Na kolodvoru se je poslovil od njega v imenu celokupnega častniškega zbora 'mariborske garnizije mestni poveljnik general Hadžič. Navzoča pa sta bila pri slovesu tudi mestni župan g. dr. Lipold in okrajni glavar 2. dr. Senekovič. Dar. Uprava občine Pobrežje je naklonila Zvezi Maistrovih borcev 600 Din, za katere ji izreka iskreno zahvalo odbor ZMB. Tomislav Križman v Mariboru. Znani hrvaški grafik in prof. umetnostne akademije v Zagrebu g. Tomislav Križman se mudi te dni v Mariboru ter zbira motive za svojo veliko grafično mapo jugoslovanskih mest. Obiskal je tudi Ljubljano in Celje, z mariborskimi motivi pa je še prav posebno zadovoljen, Poziv vsemu članstvu NO. Oblastni odbor Narodne obrane poziva vse svoje članstvo, naj se v čim večjem številu tfdeleži vseh prireditev emigrantskega kongresa, ki bo v nedeljo 2. septembra. Sprememba v mariborski obrti. Znani hotelir in restavrater g. Andrej Halbvvidl bo v kratkem zapustil Maribor in se preselil v Laznico. Njegov hotel in restavracijo v poslopju pivovarne »Union« v Jurčičevi ulici pa prevzame v najem g. Povodnik, sedaj gostilničar na Rotovškem trgu, ki bo oboje popolnoma reno-viral in vodil dalje v nezmanjšanem obsegu. Mojstrska izpitna predavanja v Mariboru. Mariborska poslovalnica zbornične ga obrtnopospeševalnega zavoda namerava ob zadovoljivi udeležbi prirediti zopet mojstrska izpitna predavanja tekom meseca septembra. Ta predavanja so določena v prvi vrsti rokodelskim pomočnikom, so pa koristna tudi za funkcionarje obrtnih organizacij ter članov pomočniških in mojstrskih izpitnih komisij. Predavanja so za udeležence popolnoma brezplačna in bodo trajala prilično 15 večerov po 2 uri, tako da udeleženci v svojem zaslužku ne zamudijo ničesar. Prijave naj se pošljejo pismeno neposred no ali potom pristojnih združenj obrtno-zadružnemu nadzorniku g. Založniku v Mariboru, sresko načelstvo, ali pa se izvršijo ustmeno, eno kakor drugo pa najpozneje do 6. septembra. Prvi prispevek za Maistrov spomenik. G. Julij Guštin, podpredsednik Zveze Maistrovih borcev, je javil, da mu je neimenovani izročil 1000 Din za Maistrov spomenik. ZMB, ki je sklenila pokreniti splošno akcijo za postavitev Maistrovega .'-pomentka, sc mu kot prvemu darovalcu iskreno zaiivaljius. Zdravniški kongres na Bledu S., 9. in 10. septembra. Gg. zdravniki, ki se žele udeležiti kongresa na Bledu, naj javijo do 2. septembra svoja imena in imenai svojcev, ki bodo potovali z njimi Zdravniškemu društvu v Mariboru, ki jim bo priskrbelo legitimacijo. Legitimacija daje pravico, do polovične vožnje z železnico. Zdravniki v državni službi pa dobijo z legitimacijo četrtinsiko vožnjo. Celotna oskrba na Bledu od Din 50 do 95 na dan. Jadranska straža v Mariboru poziva vse svoje članstvo, da se udeleži jutrišnje prireditve pevskega društva »Jadrana«, kakor tudi emigrantskega! kongresa 2. septembra t. L da tako skupno manifestiramo za naše zatirane brate v »kulturnem« vilajetu Julijske Krajine. Zaradi nestalnega vremena bo veselica »Jadrana« v nedeljo v vseli prostorih '»Uniona«. Začetek ob 16. uri. Zbori, ki sodelujejo na prireditvi so: »Drava«, »Poštni rog« iz Maribora, Pevsko društvo »Ruše«, Pevsko društvo »Planinca«, iz Peker in »Luna« iz Krčevine. Če bi hotelo še kako drugo društvo nastopiti, se bo to objavilo pred nastopom. Po dovršenih nastopih pevskih društev bodo zapeli vsi skupaj »Ej trubaču« in »Morje«. Po končanem pevskem sporedu prosta zabava s plesom. Vstopnine ni! Društvo »Jadran« prosi vse cenjene darovalce peciva, in drugih prispevkov, da blagovolijo poslati svoje prispevke jutri v dvorano »Union« in ne kot v 0-krožnici naprošeno v Narodni dom. Zveza Maistrovih borcev va‘bi svoje čla ne, da se polnoštevilno (z znaki) udeleže prireditev emigrantskega kongresa v Mariboru. Korporativno se zberemo v nedeljo 2. sept. ob 9. uri na glavnem kolodvoru. Odbor. Vozne olajšave. Ljubljana: Velesejem, razstave, slovanski plesi 1. do 10. sept. Polovična vožnja 1.—10. sept. na podlagi žel. leg. Din 5 in sejemske izkaznice Din 20. Zagreb, 1. do 10. septembra, sejem, polovična vožnja v času od 31. VIII. do 10. IX. na podlagi žel. leg. Din 5 in sejemske izkaznice do 80 Din vozne cene Din 15 in preko 80 Din vozne cene Din 25. Maribor, 2. septembra, emigrantski kongres, polovična vožnja v času od 30. avgusta do 5. septembra na podlagi železniške legitimacije Din 5. Beograd, 2. septembra': skupščina Touring-klubov, polovična vožnja za delegate v času od 30. avgusta do 5. septembra na podlagi žel. leg. Maribor: 7. in 8. septembra: pro slava 10. letnice Slovenskega pevskega društva «Maribor», Maribor, polovična vožnja od 4. do 12. septembra na podlagi žel. leg. Praga: 2. do 9. septembra, sejem, 50% znižana vožnja na čeških železnicah, 25% na avstrijskih in naših v času od 23. avgusta do 19. septembra. Legitimacija Din 37. Dunaj: 2. do 9. sept,, sejem, 33K % znižana vožnja in vizuma prost vstop v Avstrijo v času od 27. avg. do 20. septembra. Legitimacija Din 50. Gradec: 15. do 23. septembra, jesenski sejem, 33>3 % znižana vožnja in vizuma prost vstop v Avstrijo v Času od 11. do 27. septembra. Legitimacija Din 22. Vse nadaljnje informacije, naibava vozovnic, legitimacij, in vseh valut po najugodnejših dnevnih tečajih pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. Tel. inter. 21-22. Ustavitev mednarodnega zračnega prometa. Včeraj je bil ustavljen promet na progi Zagreb — Gradec — Dunaj, danes pa bo ustavljen zračni promet češkoslovaške državne zračne proge Praga — Zagreb — Sušak. Ustavljen je tudi zračni promet na progi Zagreb — Sušak, dočim se bo promet na progi Ljubljana — Sušak nadaljeval do 15. septembra. Trg za ribe. Na današnjem trgu za ribe je bilo okrog 120 kg morskih rib. Prodajali so male sardelice po 14 Din, velike pa po 16 Din kg. Novi begunci iz Avstrije. Tekom včerajšnjega dneva je prispelo iz Avstrije zopet več narodnosocialističnih beguncev. Med njimi sta prispela tudi otroka znanega koroškega voditelja inž. Welsa, . ki sta odšla k očetu v Varaždin. Kakor je znago so jima heinnvehrovci mater Kongres slovanskih planincev. V Ljubljani se je včeraj pričel kongres vseh slovanskih planincev in so prispeli v Ljubljano zastopniki iz vseli slovanskih držav. Kongres je vodil predsednik SPD g. dr. Fran Tominšek. Namen kongresa je zbližanje planincev vseh slovanskih narodov, ki bi naj čim tesnejše sodelovali v turizmu, katerega naj bi pospeševali skupni izleti in primerna propaganda. Ogled starih grobov. Pod vodstvom banovinskega arhivarja g. prof. Baša in dr. Traunerja so si mariborski magistrat-ni uslužbenci ogledali stara grobišča na Pošteli in Limbušu. Gibanje planincev v obmejnem pasu. Obmejno poveljstvo je izdalo pojasnilo, da morajo imeti planinci v obmejnem pasu potrjeno člansko izkaznico SPD od pristojne policijske oblasti. Zaradi neoviranega obiska planin v obmejnem pasu prosi SPD, da člani vpoštevajo pred pise obmejnega poveljstva. Septembrska potovanja »Kraljice Marije«. Prvo potovanje od 5. do 18., sept. je popolnoma razprodano, kar dokazuje velike simpatije, ki si jih je pridobil Jugoslovanski Lloyd v domovini in tujini s prirejanjem svojih izletov. Drugo poto vanje po Orientu: Grčija, Rodos, Palestina, Sirijai in Egipt prične od Sušaka 21. septembra in 4onča istotam 12. oktobra. V posebnih prospektih so navedeni podrobni sporedi ekskurzij v posamezne dežele. Predvideno je enodnevno bivanje v Atenah in na romantičnem otoku Rodosu ter dvodnevno bivanje v Siriji, da se nudi potnikom prilikai obiska slavnih izkopin v Baalbeku in slikovitega Damaska. V Palestini bo omogočeno izletnikom o priliki trodnevnega bivanja obiskati vse znamenitosti Jeruzalema', napraviti izlete v Betlehem, k Jordanu, Mrtvemu morju ali pa ogledati si novo judovsko mesto Tel-Aviv. Trodnevno 'bivanje v Kairu ibo nudilo priliko za o-gled svetovuozuanih piramid pri Gizeh, veličastnih zgradb faraona Ramzesa, kakor tudi obisk muzeja v Kairu, ki hrani sijajne sarkosage in druge dragocene relikvije iz grobnice Tutanhamona. Cene kabinam od 5.000 Din navzgor. Za izlete se plača poseben izredno nizek pavšal. Vse informacije, rezerviranje kabin 5n nabava valut pri »Potniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22. Dijaško hrano, kosilo in večerja za 7 Din je vpeljala Javmai kuhinja v Maribo* rii na Slomškovem trgu 6. Službeni Ust dravske banovine objavlja v letošnji 69. številki: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi rednih sodišč, norme zai izvajanje del iz asfalta in zai izolacije, norme za varjenje jeklenih konstrukcij, podaljšanje začasne ga trgovinskega sporazuma1 med našo državo in Romunijo, razglas banske u-prave o pobiranju taks v avtobusnem prometu, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu. spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbenoev na področju banske banovine in razne objave fe »Službenih novin«. Radio Ljubljana. Spored za soboto 1. septembra: Ob 10.00: Otvoritev velese-jemske jesenske razstave; 10.20: radijski orkester (prenos z velesejma); 10.40: vojaška godba (prenos z velesejma); 12: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 17.30: specialni koncert; 18.30: plošče; 19.00: primorska ura; 19.30: zunanji politični pregled: 20.00: radijski orke- ster; 21.00: prenos z velesejma; 22.00: čas, poročila, plošče. Grajski kino. Danes zadnji dan senzacionalni dvojni spored »Solnčni in senčni dnevi malega pobalina* v nemškem jeziku in pa kovbojski film > Strah in trepet prerije«, Tom Mix. Od jutri dalje izborna veseloigra »Mala pustolovka«, Dolly Haas. Kino Union. Danes zadnji dan veseloigra »Csibi« s Frančiško Gaalovo. Otvoritev nove sezone z romantično opereto »Pevčeva ljubezen«. S 1. septembrom predstave v obeh kinih zopet ob 16,18.30, 20.30 uri. Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega1 delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri., • Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova grenčica« najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Joseio-ve vode« zlasti pri otroenicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6 se vsem toplo priporoča. Hrano dostavlja v vseh 3 razredih na dom. Cene našemu sadju na tujih trgih. Na dunajskem trgu, kamor je prispelo okrog 14 vagonov svežih sliv, prodajajo naše slive po 28 do 30 grošov kg; smederevsko grozdje je zgubilo na ceni in ga plačujejo po 75 šilingov za 100 kg. Na praškem trgu prodajajo naše slive najboljše vrste po 140 Kč. Predavanje o Radionu. Vsestransko veliko je zanimanje za popularna, zabavna in poučna predavanja o Radionu. Zato se na željo mnogih gospodinj, ki jih še niso slišala podaljšajo od 1. septembra do 5. septembra, izvzemši nedelje. Predavanja se vrše vsak dan ob 16. uri ter ob 20. uri v dvorani kina »Apolo« (Ljudska univerza). Vse cenjene gospodinje, ki temu poučnemu in zabavnemu predavanju še niso prisostvovale, se vljudno vabijo! Vsaka gospodinja dobi praktično darilce za gospodinjstvo. Vstopnine ni! Milijonska škoda po nalivih. Zadnje neurje je povzročilo v naši banovini ogrom no škodo, ki jo cenijo nad 50 milijonov dinarjev. Najhujše so prizadeti kraji na Dolenjskem, zlasti v novomeški okolici. Neurje pa ni prizaneslo tudi Savinjski dolini, kjer je povodenj povzročila) tokrat manjšo škodo. Riziko dela. V gramozni jami blizu Se nerske je doletela delavca Matijo Čučka hujša nezgoda. Ko je kopal pesek, je zgrmela na njega težka plast zemlje in ga pokopala pod seboj. Pri tem se je delavec tako nevarno poškodoval, da so ga morali prepeljati v. bolnišnico. Slaba vzgoja. Često se zgodi, da otroci mečejo kamenje za .vojaki, ki se vračajo ali pa gredo na .vaje. Tako je tudi .včeraj v bližini Rosenbergove drevesnice na Betnavski cesti bila okrog 11. ure zbrana gruča mladih paglavcev, ki so metali kamenje za vojaki. Nekateri izmed paglavcev so jo sicer pošteno skupili, toda na tem mestu opozarjamo star-1 še, da bodo oni občutno kaznovani, če ne bodo svojih otrok primerno poučili in jih opozorili na tako pobalinstvo. Tudi naj se starši zavedajo, da mora vojak vselej in vsepovsod braniti svojo vojaško čast. Napad. V Šikolali je včeraj neki lila-' pec napadel 24-letno, v. Trničah stanujočo posestnikovo hčerko Marijo Toliči-čevo. Udaril jo je z vilami po glavi in ji prebil lobanjo. Toličičevo so morali takoj prepeljati v. mariborsko bolnišnico. Križajevo truplo sta potegnila iz Drave dva ribiča. V torkovi številki smo poročali o tragični smrti posestnika Andr. Križaja, ki se je utopil v bližini Mariborskega otoka, ko je lovil drva iz deroče Drave. Sinoči sta njegovo truplo potegni la iz vode dva ribiča blizu Dogoš, kjer sta lovila ribe. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestno pokopališče na Pobrežju. Pokopali ga bodo jutri ob 16. uri na magdalenskem pokopališču. Policijska kronika. Policiji je bil prijavljen neki Oskar L., ker je ukradel suknjo tovarišu, s katerim sta skupaj stanovala. Zasluženo kazen pa je prejel hlapec Josip M., ki je neusmiljeno pretepal sinoči konje. Prijavljen je bil nadalje neki delavec Alojzij C., ker je iz maščevanja do svojega znanca razbil več šip. Aretirana pa je bila stara znanka policije Marija M. zaradi izivanjai na ulici. Oddana je bila v bolnišnico. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 15 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18.5 stopinjah 738, reduciran na ničlo pa 736.8; relativna vlaga 85; včeraj je padlo dežja 3.2 mm; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved pravi, da se bo vreme v nekaj dneh zboljšalo. Ipomiruaite »CM» VIII. 1934 —sr hsbkt.» f TJHRW)IS^h Občinske zadeve naše okolice Občinska seja na Pobrežju Pretekli petek se je vršila v veliki Renčljevi dvorani redna občinska seja združene pobreške občine. Uvodoma se it župan g. Matija Volk spomnil nedavno umrlega generala in pesnika Maistra yojanova. ki je bil tudi častni občan občine Pobrežje. Vsi občinski svetovalci so se stoje poklonili njegovemu spominu s trikratnim »Slava!« Za tem je sprožil župan dnevni red in takoj prešel na posamezne točke. Ornem be vredno je prizadevanje občine, da bi zaposlila svoje nezaposlene ljudi. Zlasti je uporabila priliko, ko gradi tovarna Thoma na Pobrežju novo tovarno svile. Že pri nakupu zemljišča za tovarno se je župan g. Volk pogajal s tovarnarjem, da bo v službo sprejemal v prvi vrsti domače, to ,ie pobreške brezposelne. V ta namen je občinn sestavila seznam najpotrebnejših brezposelnih, ki jih je trenutno 79, in ga predložila omenjenemu podjetju. Res je tovarna že doslej zaposlila nekaj domačinov pri montaži strojev, ko pa bo pričel obrat delovati, bodo zaposleni še drugi. Torej podjetju v tem pogledu vsa čast. Sledilo ie poročilo elektriškega odseka, n katerega posnemamo, da bo občina elektri-ško omrežje znatno izpopolnila. Elektrifikacija bo izpopolnjena v Stražimski, Gajevi in Malgajevi ulici, Špesovem selu in Zrkovski cesti na Pobrežju ter v .Jurčičevi in Levstikovi ulici na Teznem. V Zrkovcih in Dogošah ne morejo še izvesti elektrifikacije, ker ie tam treba postaviti nove transformatorje, kar pa letos ni mogoče. Župan je tudi poročal, da občina že tri mesece ni dobila občinskih doklad, kar znaša okrog 40.000 Din. Tudi bo občina začela pobirati občinske takse na motorna vozila in bo v ta namen poslala vsem lastnikom motornih vozil vabila, da poravnajo določene zneske. Občinski svet ie soglasno odobril- v proračunu predvidene zneske za dobrodelne svrhe in sicer: Sokolu Pobrežje ,6000 Din, Sokolu Tezno -1000 Din; gasilskim četam: Pobrežje ,3500 Din, Dogoše 1800 Din. Zrkovce 1000 Din in Devica Marija v Brezju 700 Din: Rdečemu križu na Pobrežju 600 Din. v Dev. Mar. v Brezju 3,30- Din: knjižnici »Zarja« 500 foin, Maistrovim borcem 500 Din, knjižnici v Devici Mariji v Brezju 250 Din: Jadranski straži 120 Din. Proti tuberkulozni ligi 100 Din in Narodni obrani 100 Din. Najvažnejša točka občinske se.ie je bi- lo vprašanje prešolanja Radvanje—Tezno. Je namreč mnogo .šol ob veznih otrok, ki imajo v šolo na Teznem le četrt ure, medtem v Radvanje, kamor bi morali hoditi, tričetrt ure in še več. Zato so ti otroci že 7 let obiskovali šolo na Teznem, ne od gornjimi pogoji najdalje za 2 leti, to je od 1. septembra 1934 do 28. junija 1936. 5. Ako je občina Hoče voljna prizidati v teku dveh let. torej do 1. septembra 1936 k tezenski šoli dva nova razreda, se deca iz Razvanja še dalje sprejme v tezensko šolo. 6. Ako bo prizidek dveh novih razredov dovršen, preneha občina Hoče s plačevanjem mesečnih 1000 Din ter plačuje od te dobe dalje samo stroške prizidave. 7. Ako občina Hoče do 31. avgusta 19.34 ne plača šolski blagajni na Teznem zahtevanih 4000 Din za minulih 8 mesecev, se deca iz Razvanja s 1. septembrom 1934 ne sprejme v šolo na Teznem. Občina Pobrežje in krajevni šolski odbor na Teznem gorenjih pogojev več ne omilita in so to brezpogojno zadnje zahteve. Sklep občinskega odbora v Hočah bo lorej končnoveliavno odločilen. Sedem let ie šolski odbor na Teznem skr bel brez vsake pomoči od koderkoli za razvanjsko deco, odslej tega ne bo več storil, ker mu tudi ni mogoče. Župan ,ie n s'to poročal, da so zaprosili hišni posestniki v Gozdni ulici, da se pre imenuje v »Gosposvetsko ulico«. Občinski odbor je prošnjo soglasno odobril pod pogojem, da plačajo hišni lastniki hišne številke sami. Ker je bil obširni hišni red izčrpan, je župan g. Volk zaključil to dolgo trajajočo občinsko sejo. Občinska seja v Studencih Pretekli torek je imel občinski svet studenški svojo sejo pod predsedstvom župana g. Kaloha. Seje so se udeležili odborniki v lepem številu. Uvodoma je župan poročal,'da .ie na njegovo povabilo prispel v Studence narodni poslanec g. Krejči in si ogledal obrežje Drave, kjer se je lani porušil nasip. Mostovi v Radvanju so dogotovljeni in izročeni prometu. Tudi je občina uogodno rešila pritožbo radvanjskih posestnikov zaradi gramoza. Nadalje je občinski odbor dovolil radvanjskemu občinskemu slugi 150 Din za nabavo potrebnega obuvala. Po županovem poročilu so sledila poročila posameznih odsekov. Za finančni odsek je poročal občinski svetnik gosp. Vrane, ki je med drugim omenil, da ima občina glede neurejenih dohodkov težko stališče, vendar pa bo izpolnila vse svoje dolžnosti. Poročilo kmetijskega odseka ’ za Studence občinski svetnik Oniu-lec, za Radvanje pa občinski svetnik Špindler. Poročilo ubožnega odseka sta podala občinski svetnik Brenčič in Kac. Marija Gričnikova je bila sprejeta v občinsko ubožno hišo. Prošnje za ubožne podpore se vedno bolj množe in občina z ozirom na svoje slabo finančno stanje ne more ugoditi vsem. čeprav so vsi prošnjiki pomoči nujno potrebni. Podpor so deležni le najbednejši. Studenški očetje kapucini so zaprosili občino, naj bi nekaj prispevala za popravilo cerkve, ker bodo morali zaradi pomanjkanja denarnih in materialnih sredstev ustaviti popravljanje. Občinski odbor je vzel prošnjo na znanje, vendar pa trenutno ne more ničesar prispevati, ker so občinske finance zelo šibke. Izvoljen je bil v ta! namen tričlanski odbor, ki bo zadevo natančno proučil. Elektrifikacija v Radvanju bo realizirana in bodo priče- li vas elektrificirati v najkrajšem času. Posestnikoma Pecu in Kolniku je občinski odbor dovolil parcelacijo. V občinsko zvezo pa je bil sprejet trgovec Martin Rantaša. Po izčrpanem dnevnem redu je župan g. K^loh okoli 21. ure zaključil sejo. Komemoracija za pokojnim generalom Maistrom pri Sv. Marjeti ob resnici Kakor številni drugi narodno zavedni kraji, tako je tudi Sv. Marjeta ob Pesnici počastila spomin osvoboditelja Maribora in zelenega Podravja, prvega slovenskega »generala g. Rudolfa Maistra. Po rani maši so se preteklo nedeljo zbrali farani pred cerkvijo in odkorakali pred šolsko poslopje, kjer je bila žalna slovesnost. Pazljivo in s sočutjem so vsi prisostvovali tej resni prireditvi. Polnoštevilno so bili zastopani občinski .odborniki in vse domače organizacije. Prostor pred šolo je bil primerno o-krašen. Spredaj ie bilo stopnišče črno pogrnjeno in obrobljeno z zelenjem. Nad stopnicami je visela okrašena slika pokornega generala Rudolfa Maistra, na šolskem poslopju je pa vihrala na pol droga državna zastava s florom. Ob 7.30 je atvoril komemoracijo domači šolski u-pravitelj g. Vauda. Mešani pevski zbor je zapel žalostinko: »Ne plakajte«. Na črno stopnjišče je stopil nato mali Zla-tek in glasno ter sočutno deklamiral o junaku Vojanovem. Sledil je spominski govor, v katerem je šolski upravitelj g. Vauda opisal življenje in požrtvovalnost pokojnega generala Maistra ter vse njegove zasluge. Prav primerno je bilo, da je govornik naglasil prve stike, ki jih je imel veliki pokojnik že leta 1917. z nekaterimi Šmar-jetčani. Ob koncu govora, ki mu je občinstvo sledilo zelo pazljivo, je govornik zaklical pokojniku trikratni »Slava!«. — Moški zbor je nato zapel žalostinko >Bla gor mu«, s katero je bila komemoracija zaključena. Ljudstvo se je le počasi in vidno ginjeno razhajalo na svoje domove. ki so ostali naši le po zaslugi pokojnega osvoboditelja Maistra, katerega spomin bo živel večno v srcih vsega r* šega- podeželskega ljudstva. Sokolstvo Četrti okrožni zlet slovenje-goriškega okrožja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah V nedeljo 28. avgusta se je vršila« pri nas revija sokolskih edinic našega okrož ja. Razen teh so se udeležili našega zleta tudi bratje in sestre od Sv. Marjete ob Pesnici, iz Ptuja, Sv. Andraža v Slovenskih goricah, Št. lija in Maribora. V sprevodu, ki se je pomikal od šeta-lišča k Sokolskemu domu, je bilo 300 oseb. v krojih in 50 oseb v civilu z znaki. Sprevod so gledalci živahno pozdrav Ijali in iz mnogih hiš obsipavali s cvetjem. Stik je bil na letnem telovadišču, kjer je nagovoril zbrano Sokolstvo in občinstvo starosta br. dr. Milan Gorišek. Nato se .ie vršil nastop, ki nam je po svoji organizaciji in izvedbi nudil nekaj čisto novega. Najprej je nastopila žen ska deca z vadbeno uro, nato z enako točko članstvo in naraščaj skupno .- r slednjič moška deca. Novi način izvedbe nastopa je vzbudil pri občinstvu prav živo zanimanje in pozornost, kajti zelo pestre in r&zgibane so bile slike, ki so jih nudile poedine točke. Gledalcu se je nazorno pokazalo, kako se dela po naših sokolskih telovadnicah. Za temi točkami je nastopilo članstvo z župnimi prostimi vajami. K sklepu sta nam pokazali dve vrsti zbranih telovadcev težke in lepo izvedene vaje na krogih in na drogu. Po telovadbi se je razvila prav lepa sokolska zabava pod velikim senčnim šatorom. Obisk naše prireditve je bil prav zadovoljiv, kar nam dokazuje, da pridobiva Sokolstvo vedno več prijateljev tudi med našim življem ob severni meji. Zdravo! Sokolsko društvo Maribor Matica poziva vse svoje Članstvo, naj se v čim večjem številu udeleži jubilejnega koncerta pevskega društva »Jadran«, ki bo v nedeljo 2. t. m. G. M.: Spomini na vel^ega moža Mladina — in ne samo mladina, tudi vi starejši, ki razumete nas, ali se spominjate onih lepih dni. ko jc bil med nami on, ki nam .ie dajal navodila in nas Vf>dil, podpiral nas v naših načelih in .idejah in slušali smo ga? Saj ni umrl za nas, s.a*j jc še vedno z nami. V naših srcih nam govori in vodi naš duh. naše misli. Ne, ni umrl, živel bo večno v naših mislih. In vedno se bo govorilo o našem velikem borcu in ju-.iaku. Včeraj sem Cital eno njegovih lepili Pesmi. Zdelo se mi je, da ga imam pred •seM, da mi on sam čita to d&)o. Videi sem ga z dobrohotnim licem, nekako hudomušno se je smehljal in vil velike, lepe črne brke. Hotel je napraviti resen in strog obraz, pa niti ni uspelo. Ob odprti knjigi sem se zamislil. Kje sem tega velikega moža prvič videl s takim licem? Da — desetletnica zedinjenja je bila. v velikem številu smo se zbrali na Glavnem trgu. Gledali smo vojaško parado. NemirJU množica, posebno mladina, jo z nestrpnostjo pričakoval,; potek slavja. Obrali smo se na balkon magistrata, kjer $o se pričeli zbirati oni, ki bi morali imeti ^redavania ua čast temu dnevu. Hipoma je završalo med ljudstvom, kot v panju se .ie pričela ogromna množica ljudi pomikati še bliže k magistratu. Od ušes do ušes je šel glas: »General Maister, general Maister«. Drugi so vpraševali radovedno in z odprtimi ustini: »Kje, kje?« Ozrl sem se na balkon magistrata, tam je stal z dvignjeno glavo on. v generalski uniformi, ki se mu je tesno prilegate', z dolgimi črnimi brki. ki mu kljub starosti še niso o-siveli. Množica je pričela vzklikovati svo jemu osvoboditelju, nekateri so se vzpenjali na prste, da bi ga bolje videli. Matere so dvigale svoje malčke, da bi tudi oni spoznali svojega osvoboditelja, kateremu smo vsi tako hvaležni. Nemo je veliki Maister dvignil roko v pozdrav in se priklonil vzklikajoči množici. Šc isti dan, nas je stala večja grupa dijakov pred pošto, ko se je pripeljal v avtomobilu mimo nas. Veselo se nam je nasmehnil in nam salutiral ob našem vzkliku.' Še ozrl se je in zamahnil z roko v poizdrav in mi smo dolgo gledali za avtomobilom, dokler ni zavil v drugo ulico. Pred letom je bil v Mariboru kongres srednješolcev, katerega se še menda vsi spominjate. Uspel je sijajno, srednješolska mladina je pokazala, da ni tako neznatna in da marsikaj zmore. Enega tistih dni, ko smo odspremili svoje kolose iz drugih krajev, katerih je bilo Jak« mnojto, na kolodvor m se ginjeno od ajHi poslovili — smo se pred kolodvorom postavili v vrste ter z jugoslovansko troboj nico odkorakali proti centru mesta. Svoj nacionalni čut smo izpočetka pokazali samo s petjem nacionalnih in sokolskih pesmi. Korakali smo skozi gosti špalir ljudi, ki so nam navdušeno vzklikali in nas *bodri!i. Iz mirnega petja zavedne mladine se je razvila prava nacionalno čuteča manifestacija in demonstracija. Vsi oni, ki niso bili nam naklonjeni, so izginili od oken, a drugi so nam dajali poguma, da smo še z večjo vnemo vzklikali kralju in domovini. Ko smo prispeli na Glavni trg, je hotel neki stražnik iztrgati zastavo iz rok voditelja manifestacije, rekoč, da onečaščamo jugoslovansko trobojnico. Kako bi jo mogli mi one-čaščevati, ko jo pa tako ljubimo in smo ponosni na njo. Končno smo se ipa le pobotali in se odpravili nazaj polsti poti s še večjim navdušenjem. Naenkrat je padel med nas vzklik: »Fantje, k generalu Maistru!« Med nami je nastalo veselo razburjenje, pričeli smo se hitreje pomikati proti domu velikega borca. In nazadnje smo se le ustavili pred njegovim velikim poslopjem, v ulici, ki nosi njegovo ime. Pod njegovimi stanovanjem smo zapeli in z navdušenimi vzkliki privabili osvoboditelja Maribora, generala Maistra k oknu. Ginjen se nam je zahvaljeval in z roko si je brisal solize veselja, da tudi mladina misli na tijera, a ne samo starejši ki so ga poznali bolje kot mi. Ko se je odstranil od okna, srno se veseli razšli z mislijo, ■da ga bomo še večkrat na tak način obiskali. Ta dan nam je bogato poplačal takrat, ko smo se spomnili svojcev v tujini, v robstvu in zbirali zanje dušno hrano — knjige, da ne bi tani daleč v tujini pozabili na nas in na naš lepi slovenski jezik. Iz svoje bogate knjižnice je zbral precej del in nam jih poklonil. In zopet srno se zbrali na Glavnem trgu ob njegovi šestdesetletnici in ga pazljivo poslušali, ko nam je na balkonu mestne občine govoril bodrilne besede in nas učil kako moramo živeti, da bomo vredni sinovi svojega naroda. Za blag pouk in za lepo predavanje smo ga pai obdarili z navdušenimi vzkliki in ploskanjem. Razšli smo se v upsnju, da bo še dolgo med nami. Ali mislite, da je sedaj v tej lepi sta*-rosti počival, ko si je počitek tako težko in krvavo prislužil? Ne — kijuib temu, da že več let ni bil zdrav, je delal. Ako drugače ne, je sedel pri telefonu in dajal navodila sediaij sem, sedaj tam in vsi smo ga radi poslušali. Kdo bi ga ne poslušal, ko je imel toliko izkušenj in je toliko znal. Zato ga ne bodo samo starejši, tem več tudi mladi ohranili v najlepšem spominu in se klanjali njegovemu lierojstvu. In večno se bodo pele pesmi na čast: velikemu Maistru... Stran i. Mariborski »V e čer ni k* Jutra V Mariboru, dne 31. VIII. 193 MARIJ SKALAN: 134 Roman iz prazgodovine človeštva. »Vprašujem,« je pritrdila Arikdinila, »3 ne. ker bi si želela takega odgovora, kakor si ga želiš ti. Nisem vprašala, kaj naj storim sedaj, da se rešim ali da morda, celo stopim v novo življenje. Mo-je vprašanje je bilo namenjeno želji po višjem odgovoru, ki se ne tiče več po-zemskih stvari in reči, vprašanju, ki sega preko časovnega v večnost. Kaj sedaj, ko se izpolnjuje tisto, kar sem podzavestno pričakovala od tistega trenutka, ko sem pobegnila z žrtvenika najvišjega svetišča na Gori prihoda? Kaj sem s tem dosegla? Kakšen je zadnji smoter te izpolnitve? Glej, poprej, ko je še ni bilo, sem sl vedela odgovoriti na ta vprašanja, dejala sem: moje maščevanje. Sedaj si pa ne vem več. Maščevanje? Kaj je sploh maščevanje in kaj imaš od njega? Vse je le osebno zadovoljstvo, zavest nekega sladkega notranjega zadoščenja, nič drugega. A to notranje čuvstvo je za vesoljstvo življenja brez pomena. In če še tega ni, če je duša tudi zanj že otopela, kaj potem?« »Cernu si potem želela pogubo Semi-sirisu? Cernu si uničila mojo srečo in vzela smoter mojemu življenju? Čemu si pomagala streti duši teh dveh, ki ležita pred nama? Čemu, čemu, čemu?« »Želela? Da, želela sem pogubo Se-misirisu, a ta moja želja je ni ustvarila. Prišla bi bila tudi brez nje. Nič drugače ne bi bilo, če bi bila . umrla že takrat, ko so mi določili drugačen konec življenja. Ne, sedaj vem čisto določno, da nisem bila tvoriteljica usode, marveč samo njena slabotna igračka, drobna številka v velikem številu. In to spoznanje je tisto, kar mi jemlje še zadnji pomen, je tisto, kar mi z neizprosno krutostjo stavi vprašanje: kaj sedaj? A to ni najhujše. Huje je to, da je tudi to vprašanje samo brez pomena in sploh vse: ljubezen, sovraštvo, hrepenenje, škodoželjnost, maščevalnost, lakomnost, nečimur-nost in vse drugo; vse je le produkt prečudovite mašinerije življenja, ki deluje po svojih nespremenljivih zakonih in goni vse, ljudi in dogodke, mi pa mislimo, da smo sami tvorci svoje usode.« »Potem se ti zdi, da je vse to, kar se je zgodilo in kar se dogaja, čisto naravno? Da je naravno to, da ždim tu v tej podzemski votlini, namesto, da bi vladala na dvoru velikega? Da je naravno to, da ležita tu pred nama mrtva Asarhadan in Ofirija, namesto da bi uživala srečo mlade ljubezni? Da je naravno vse to strašno, grozotno razdejanje, da je naravno...« »Vse, čisto vse!« jo je prekinila starka. »Potem verujem tudi, da si blazna, in ne veš kaj govoriš.« »In da je naravno in zato brez pomena tudi to.« »Strašno....« je vzkliknila Nefteta, pia 'lila kvišku in se z grozo zastrmela v negibno starko. Plamen žrtvenika je ožar ;al njen preplašeni obraz in odseval iz njenih po grozi razširjenih zenic. »In dasi je brez pomena,« je nadaljevala starka, ne da bi se genila, »se vendar bore ljudje za življenje do zadnjega diha, vse do hipa, ko se že zapirajo za njimi vrata smrti. Še v zadnjem, neskončno kratkem odlomku sekunde snujejo ogromne načrte, ogromne zato, ker se njim zde ogromni, so pa v resnici tako majhni in brezpomembni, kakor je brcanje črva, kadar ga zagrabi požrešna ptica. Da, šele sedaj vidim vse to jasno pred seboj, ko da bi bilo napisano na starih papirusih. Sedaj, ko umira mogočni Semisiris, ko izginja svetu vladajoča Atlantida, se bore tu gori nad nami tisoči zbeganih, snujejo načrte, ljubijo, sovražijo, blagoslavljajo in preklinjajo, ustvarjajo in razdirajo, ko da bi bila pred njimi še stoletja življenja in ne bi bile štete vsem že minute. In če se ti ne zdi vse to smešno, potem tvoj račun ni ustvarjen zato, da bi razumel, ampak samo zaito, da ne bi razumel.« Groza v Neftetinih očeh je rasla in z njo se je večal v neskončnost odpor proti strašni starki, živi mumiji, ki je negibna sedela pred njo v trenutku vesoljne groze in modrovala, namesto da bi iskala rešitve pred pogubo. Potem je zakrilila z rokama in zakričala: »Izpusti me iz svojega začaranega kroga, blazna prikazen brez srca in duše! Izpusti me v rešitev, v življenje!« Tedaj se ,ie starka počasi dvignila, se zastrmela v mladenko, se zakrohotala in dejala: »Izpuščam te! Pojdi kamorkoli ti pot dopušča. Ne potrebujem te. Sto let sem živela sama, zato bom tudi še teh sto minut, ki so še sojene meni in vsem na Atlantidi. Pojdi, begaj in počivaj, upaj in obupaj, snuj načrte, ustvarjaj in ruši. Sto minut imaš še časa. Dolgo je to,, ne? Vredno dela in naporov, vredno j blaznosti malega, ki mu je ime človek ...« (Se bo nadaljevalo.) Razvoj in položaj slovenskega obrtnika Obrtniška razstava Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani V okviru svojega obrtno-pospeševat-nega delovanja je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredila v svojem paviljonu »O« posebno razstavo, ki obsega obširno statistično gradivo, nanašajoče se na obrtništvo v dravski banovini in na obrtno-pospeševalno delova nje Zbornice TOI, V statističnih tabelah, grafikovnih zemljevidih in slikah je zbrano gradivo o številčnem gibanju obrtništva od leta 1902 do leta 1932 v sorazmerju s številom prebivalstva; statistični zemljevid kaže gostoto obrtništva v razmerju s številom prebivalstva v posameznih okrajih, poseben oddelek pa prikazuje popast in padec posameznih obrtniških strok v sorazmerju z gibanjem prebivalstva, specielno za Ljubljano. Nadaljnji oddelek kaže delovanje zbornice za trgovino, obrt in industrijo na področju obrtnega pospeševanja, in sicer počenši od leta 1911* do povojne dobe v zvezi z Deželnim zavodom za pospeševanje obrta, od leta 1928 dalje pa v okviru samostojnega zborničnega Zavoda Z3> pospeševanje obrta. Iz tabelaričnih pregledov so razvidni prispevki zbornice za strokovne tečaje, strokovno izpopolnitev mojstrov in pomočnikov v tujini, predavanja, poučne ekskurzije, strokovno literaturo itd., prispevki za nabavo umetno-obrtnih zbirk, za razstave, za' obrtno nadaljevalno šolstvo, za ustanove in podpore učencem obrtnih šol in končno vsote, ki so izdane za podpore onemoglih obrtnikov in obrtniških vdov. Nadaljnji oddelek prikazuje razvoj obrtno-nadaljevalnega šolstva v drav ski banovini v povojni dobi in razvoj obrtnih šol in tehniške srednje šole od prvih početkov dalje. Poseben pregled predočuje statistiko in grafični prikaz prirejenih strokovnih tečajev v dravski banovini od leta 1910 dalje, ko je zbornica s svojimi prispevki in kot član kuratorija sodelovala s svo-iečasnim deželnim in kesnejšim banovinskim Uradom za pospeševanje obrta v Ljubljani, odnosno jih je od leta 1928 dalje priredila s svojim samostojnim Zavodom za pospeševanje obrta. V tem okviru je podan tudi pregled, koliko mojstrov odnosno pomočnikov posameznih obrtniških strok je zbornica podpirala pri njihovi strokovni izpopolnitvi v tujini. Poseben zemljevid kaže razvojno stop njo stanovske obrtniške organizacije v dravski banovini, osnovane na podlagi obrtnega zakona. V zvezi z aktualnim vprašanjem kreditne zaščite obrtništva kažejo posebne statistične tabele zadolžitev obrtništva v dravski banovini, pri bankah, regulativnih hranilr ah in kreditnih zadrugah. Davčna obremenitev je razvidna iz podatkov o višini obdavčitve v raznih davčnih kategorijah pri-dobnine, in konkretno pri posameznikih nekaterih važnejših obrtniških panog. Udejstovanje obrtništva v gospodarskem zadružništvu kažejo statistični pregledi o razvoju in gospodarskem stanju in poslovanju obrtniških kreditnih, produktivnih, strojnih, nabavljalnih in prodajnih zadrug, včlanjenih v obstoječih treh zvezah teh zadrug. Za strokovni razvoj in nivo obrtništva v dravski banovini so važen barometer mojstrski izpiti, ki se vrše pri izpitnih komisijah Zbornice TOI v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru. Pregled o teh izpitih v teku zadnjih dveh let, kar se vršijo, nudijo statistične tabele o številu kandidatov, ki so delali izpit, ki so jih prestali ali pri izpitu padli. V zvezi s temi podatki so razstavljeni tudi nekateri rokodelski izdelki raznih strok, ki so jih morali kandidati izvršiti pri praktičnem mojstrskem izpitu. Ta razstava je važnega pomena na eni strani za to, ker daje javnosti vpogled v obširno gradivo o položaju našega obrt ništva v dravski banovini, na drugi strani pa tvori bilanco zborničnega delovanja na področju obrtnega pospeševanja v toku zadnjih desetletij. Šport Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: V Mariboru SK Svoboda (Varaždin) :SK Železničar B g. Jančič, SK Celje :SK Železničar A g. Kopič, SK Svoboda mladina:SK Železničar mladina' gosp. Jančič, SK Svoboda II. mladina :SK Ra-pid II. mladina g. Vesnaver; v Čakovcu Gradjanski (Čakovec) :ISSK Maribor g. Bizjak. Dve zanimivi nogometni tekmi v Mariboru. V nedeljo 2. septembra bosta gostovala v Mariboru dva zanimiva gosta, in sicer varaždinska Svoboda in SK Celje, ki bosta proti SK Železničarju odigrala prijateljski tekmi. Za SK Železničarja bosta oba nasprotnika trd oreh, ker sta obe moštvi znani, da igrata dober nogomet in sta na lastnih tleh premagala že marsikaterega močnega nasprotnika. Obe tekmi se bosta odigrali na igrišču SK Železničarja, in sicer se bo prva tekma, SK Svoboda :SK Železničar, pričela ob 15., druga, SK Celje :SK Železničar, pa ob 17. uri. Juniorski teniški turnir v Mariboru. V nedeljo 2. septembra bo na teniških igriščih SK Rapida teniški turnir r ed juniorji ISSK Maribora in SK Rapida ISSK Maribor bodo zastopali naslednji igralci: Sergij Senekovič, Tomislav Neralič, Jaka Šneberger, Marko Dernovšek in Ernest Vampi; SK Rapid na igralci: Lett-ner, Halbarth, Blanke I. in II. ter Schtnie derer. Srečanje je revanža za prvenstveni turnir, ki se je končal z rezultatom 10:1 za ISSK Maribor. Obetajo se nam napete borbe in izenačen rezultat, ker je razumljivo, da se bo SK Rapid skušal za nedavni poraz revanžirati. Turnir se prične ob 8.30. Balkaniada v Zagrebu. Na sinočnji seji medbalkanskega odbora so se zedinili, da ostane Jugoslavija zmagovalka v štafeti 4 krat 400 m, vendar se ii pa točke ' ne štejejo. Ta sklep so morda napravili zaradi tega, ker so Grki grozili, da zaradi diskvalifikacije grškega teama v štafeti 4x400 m zapustijo Zagreb in ne sodelujejo več pri tekmah. Stanje točk je sedaj naslednje: Grčija 51, Jugoslavija 39, Romunija 23, Bolgarija 13, Turčija 10, Albanija 3 točke. Nov poverjenik ZNS v Mariboru. Ljub ljanska sekcija ZNS je imenovala za poverjenika sekcije v Mariboru g. Berganta. Kot smo izvedeli pa g. Bergant te funkcije ni sprejel. Iz življenja neciviliziranih ljudstev Na svetu so necivilizirani kraji, kjer neveste in ženine kupujejo in delajo to odkrito, ne da bi se sramovali, dočim se pri nas ženin često-tajno proda z>a bogato doto. V Beludžistanu pa moških ne cenijo posebno visoko in ženske, ki jih kupujejo, daje za moškega pol litra žganja ali dva zavojčka tobaka. Pravijo, da mški ni več vreden. Če se pa moški že- ni, kupi nevesto javno, samo da so ženske dražje. Najnižja cena za žensko so tri ovce. Na Malajskih otokih pa ženske nimajo tako visoke cene, za tri škatljice maže za čevlje dobiš še dobro ženo. Ma-lajci se namreč večinoma preživljajo s čiščenje mčevljev po velikih mestih in zcio se tam krema za čevlje visoko ceni. Pri Tuaregih v Sahari se plača za nevesto okrog 600 Din, preračunano na naš denar, dovoljeni so pa obroki, če nevestin oče ženinu zaupa. V Turkestanu se plačujejo neveste po živi teži in zato starši svoje hčerke dobro hranijo, da se zrede. čim več hči tehta, temveč dobe starši za njo, in sicer — masla. V Ugandi so pa zopet prikrajšani moški, kajti tam jih je preveč in zato stane moški samo nekaj prgišč smodnika, dočim je treba dati za ženo približno 40 prašičev. Skoraj povsod pa mora oče dobiti zn hčerko kupnino, samo pri nas civiliziranih ljudeh ji mora dati še doto. Težko ,ie b iti v civilizirani državi oče hčerke, bo vzdihnil marsikateri oče, ki bi dobi v Ugandi zeta za — prgišče smodnika. Desettisoč let stara pečenka. Vrnila se je sibirska ekspedicija pod vodstom prof. Lindberoha, ki je prinesla med drugim seboj tudi v ledu kose mesa mamuta, ki je živel pred 10.000 leti. Mamut je bil v ledu tako popolnoma zamrznjen, da je ostalo meso sveže in užitno. Na slavnostnem banketu, ki je bil prirejen članom vrnivše se ekspedicije, so ser-, virali tudi pečenko iz tega deset tisoč let starega mesa, ki je baje vsem zelo teknilo in so bili nad njo kar navdušeni. Kum«! Razno LICITACIJSKI ZAVOD sprejema predmete za prodalo na javni dražbi. Dražba dne 3, in 4. septembru. 3606 TAPETNIK Oskar Wistan, Koroščeva ulica 4, se priporoča. Gre tu. di na dom. 3603 RABITE DENAR? Prodajte staro obleko v Grajski starinarni. Plača najboljše! Zamenja tudi lepe preproge za obleko. 3583 POZOR! Dober krojač in poceni. Vr-baoova ulica 4- 3581 GOSTILNA najbolj idoča v sredini mesta se radi selitve takoj odda v najem. Maribor, Rotovški trg 5- 3565 Posest HIŠE v Studencih, na Teznem, v Novi vasi od 35.000 Din naprej. Pctdružinska hiša sredi Maribora 110.000 in 260.000 Din. Posestva od 2 do 240 oralov proda Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26 3603 Soboodda S5SS5335S532E333S5Ž5E3KK LEPA OPREMLJENA SOBA v mirnem delu mesta, na zraku in soncu, s krasnim razgledom na Pohorje in Kozjak, z uporabo kopalnice, se odda takoj. Naslov v upravi »Večer nika«. 3463 ODDA SE TAKOJ PRAZNO SOBO z električno razsvetljavo in s posebnim vhodom, Stritarjeva ulica 5. 1, nadstr. 3610 DVA dijaka ali dijakinji sprejmem takoj v popolno oskrbo. Naslov v upravi. 3604 Stanovanie DVA DIJAKA (DIJAKIN, sprejmem v dobro oskr v Wildenrainerjevi ulici 1. in III. nadstropje. Klavir razpolago in pomoč v ni niu. 36 DVE DIJAKINJI sprejme učiteljska družina v popolno oskrbo. Klavir, kopalnica. Mlinska ulica 32-11. 3597 Službo dobi UČENCA sprejme Robinšak, produkcija čevljev, Slomškov trg 8. ,3601 hčaia konzorcli »Jutra« v Liubliani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. &TAN&0 DETELA v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik