Foštniiia plačana v gotovini Ccna 1.50 du ^l^^i I^^H ^^W^^^L ^^^H ^^^Hil^B ^^a, I7.haja vsiik pcti'k ob II. — Narofiiimi znaša inescCno po pošti 5 din, v Celju •/. dostuvu uu tlom i»u raznušalcih 5.50 din, za. inozcmstvo 10 din — Urcdnifitvo: Celje, Strossmayorjeva ulica fitfv. 1, pritličje, desno; uprava: levo — TVIefon štcv. 65 — Harun pri poštn«>m eekor- nein /.avodu v I,jub! juiii šlev. 10.G6G Leto XXII. Celie, petek 19. aprifa 1940 Štev. 17. S. S.: Voli f ve I Celje, 19. aprila. Kakor kažejo nekateri znaki in na- povedi, se bližamo občinskim volitvam v državi. Široka javnost si jih želi, zla- sti še, če bodo volitve izvedene ob svo- bodnem in tajnem odločanju volilcev ter po pravičnem proporcu. Saj je funkcij- ska doba občinskim odborom na deželi potekla že lani. Zlasti pa bo važno, če se te volitve izvrše tudi v mestih, kakor je Celje, ki bi letos v juniju sicer lahko slavilo svojevrsten jubilej: trinajst let izza zadnjih občinskih volitev 1. 1927. Medtem ko Celje ni imelo občinskih volitev, so podeželske občine imele že dvakrat, to je 1. 1933. in 1936., priliko, da so si same izbirale občinske uprave. Sicer so po določbah ustave državljani izenačeni v pravicah in dolžnostih, ven- dar državljani, prebivalci avtonomnih mestnih občin, niso v tern času mogli o osebah v vodstvu občinskih fukcij od- ločati sami s svojimi glasovi. V zadnjih letih so te volitve sicer s pristojnih mest ponovno napovedovali, a do dej- stev ni prišlo, čeprav jim naš zunanje- politični položaj tedaj ni mogel biti v oviro Prav tako bi bile skupščinske volitve 1. 1938. lahko potekle pod drugačnimi pogoji, kakor pa so bili pod Milana Stojadinoviča, tako da bi njiho- vemu izidu — ki bi bil v tern primeru seveda drugačen — pozneje nihče ne mogel oporekati. Tako bi imeli tja bli- zu do 1. 1943. parlament, ki bi pred- stavljal voljo jugosloven3kih volilcev tudi v scdanjih težkih časih, ko se opravičujemo z novo svetovno vojno, ki da otežkoča izvedbo skupščinskih voli- tev. In vendar nam je danes parlament bolj ko kdaj potreben kot nosilec notra- nje in zunanjepolitične odgovornosti v državi. Zlasti še, ker brez narodne skupščine senat sam, Mi, ne more služiti na- menom, ki rau dajejo eksistenčno pra- vico. In vendar naj bi narodno pred- stavništvo Jugoslavije kot reprezentant mialjenja in zaupanja 15-milijonov Sr- bov, Hrvatov in Slovencev, izvajalo no- tranjo državno preureditev in nosilo od- govornost napram svetovnim dogodkom, ki postavljajo tudi našo državo pred odločitve najdaljnosežnejše važnosti. Na poglede glede nujnosti ali nenujnosti skupščinskih volitev pa interesi te ali one stranke ne smejo vplivati, ker se morajo te vsekakor vselej in povsod podrejati potrebam celokupnosti in ko- ristim države. ^ Volitve v narodno skupščino, senat, banovinske svete, občinske odbore in razne korporacije (socialne ustanove!) naj bi danes imele še poseben, važen pomen in namen, da v njih in po njih | pride do pravega izraza ljudska volja, | tako da bodo vsi ti forumi resnični pred- ; stavniki vseh pomembnejših skupin v j narodu in s tem njegove celotnosti. K sodelovanju v vseh teh forumih je brez dvoma treba pritegniti ves narod v se- danjih resnih dneh. j Ob takem sodelovanju bodo tudi že j v naprej izključene ozkosrčnc strankar- j ske samovoljnosti, ki bi hotele na ose- j bah drugačne strankarske pripadnosti [ izvajati akte gole maščevalnosti in to j v irnenu države, ki mora vselej stati : visoko nad trenutnimi konstelacijami l strank in njihovimi medsebojmmi ra- j čuni. i Naj se tu ne postavlja ugovor, da bi j ob takem sodelovanju raznih skupin j prišlo do nasprotij in sporov, ki bi one- mogočali dobre rezultate. Onemu, ki ima kaj vere v poštenje, zdravo voljo, j zrelost in doraslost našega naroda, po- | kazano vsaj ob vseh resnih trenutkih, se tega ni treba bati. Pomisleke bi mo- gel tu narekovati le strah pred voljo in j eodbo naroda. Kdor pa ima resnično j koren v narodu in čiste roke pred njim, ga strah pred svobodno narodno voljo ne more plašiti. Dovolj je bilo eksperimentov, ki naj bi nadmodrili ljudstvo. Zadnji čas je, Jugoslaviia in $oviet$ka Rutiia Pred uvedho gospodarskih siikov med Beogradom in Moskvo — fzfrrcavanje zavezniških eel na Morveškem — Ukrepi nevtrainih držav ~ Dunavski sporazum Jugoslovenska vlada je dose j; la spo- razum z vlado Zveze sovjetskih republik, da se /ačno pogajanja za uvedbo gospo- darskih stikov med obema državama. V ta namen naj bi se sklenila trgovinska in plačilna po/?;odba. Posajanja boilo v Mo- skvi, kamor so v kratkem otlpclje ju^o- slovenska delegacija od vodstvom bivše- ga finančnega mbiistra dr. Milorada Gjorgjevica. V inozemstvu je vzbudila ta vest veliko pozornost. Smatrajo, da je to prvi korak za začetek rednih di- plomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Kakor znano, je "Jugoslavija edina evropska država, ki doslej ni imela niti diplomat«rkih niti rednih gosjwdarsldh zvez s Sovjetsko Kusijo. Zavezniškim četam je uspelo izkrcati se na nekaterih mestih ob severni obaii Norveške. Angleške vojne ladje so v Narviku potopile sedem nemškth rušil- cev. Zavezniške čete so zasedle važno luko Narvik in pregnale nemške čete v gore. Anglešlia letala so izvršila vee uspešnih napadov na nemško vojaško Ie- tališče v Stavangerju na Norveškem. Nemške čete so na južnem Norveskem nekoliko razširile svoje položaje. Na se- vernem Norveškem pa so se zavezniške čete združile z norveškimi in vodijo z njimi skupne akcije. Angleški mornarici je po poročilih iz Londona uspel drzen podvig, da je položila mine v Baltskem morju med Švedsko in Litvo. Anglija, hoče tako onemogočiti proinet med Nemčijo ter Norveško in Švcdsko. Švedska, Holandska, Belgija in Švica so izvodle obsežne ulirepe za očuvanje svoje nevtralnosti, neodvisnosti in svo- bode. O sličnih ukrepih poročajo tudi iz drugih nevtrainih držav. Meid Jugoslavijo, Bolgarijo, Madžar- sko in Rumunijo jc bil dosežen spora- zum o zavarovanju plovbe na Dunavu. Ta sporazum prepoveduje plovbo na Dimavu vsem latljam, ki se morejo pre- trvoriti v vojne ladjc, uvaja posebno nadzorstvo nad posadkami vseh ladij na Dunavu ter prepoveduje prevoz cemen- ta in razstreliv po Dunavu. Prezident Roosevelt je te dni v svo- jem govoru odločno obsodil vpad nem- ških čet na Dansko in Norveško. Stališče Sovjetske Rusije in Italije v sedanjem evropskem konfliktu je še vedno nejasno. Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. z. v Celju pomaga čuvati naše meje in našo narodno posest. Ustanovitelji: Sokolskc župe: Cclje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Sokol-matica: Celje, Ljubljana, Maribor in Zveza kulturnih društcv v Ljubljani. »NOVA DOBA« IZHAJA PREJ! »Nova doba« izhaja sedaj vsak petek že takoj po poldnevu. S tem smo ustre- gli željam številnih čitateljev. OGLASE IN NAROCNINO sprejema uprava »Nove dobe« v Stross- mayerjevi ulici 1, pritličje, levo, uredni- štvo pa je v pritličju desno. Toliko v vednost, da ne bo nepotrebnih zamenjav. UrednLštvo in uprava. DOPISE ZA »NOVO DOBO« sprejemamo samo do srede dopoldue, zares nujne dopise pa še v četrtek do- poküie. Posebno nujne, kratke dopise sprejemamo izjemno še v četrtek popol- dne. V petek dopoldne ne sprejemamo več dopisov in oglasov za številko, ki izide tisti dan. S/rite „Novo dobo" in oglašuite v nieii Lepo tiskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepne koledarje, diplome, srečke, časopise, knjige, cenike ter vse reklamne tiskovine za trgovce v eni in več barvah vam solidno izgotovi ZVEZNA TISKARNAIASTNA KNJIG0VEZNICA CELJE, STROSSMAYERJEVA ÜL. 1 da se svobodoljubnemu narodu da, kar so rou tolikokrat svečano obljubljali zlasti pod prejšnjim političnim režimom, ki je napovedoval demokratizacijo naše- ga javnega življenja in je na svoji nc- izpolnjeni besedi tudi padel in zatonil v nepovrat. V dobi svoje oblasti je na izvršitvi svojih prvotnih nalog mnogo zamudil v ugodnejšem času, nego je da- našnji, a je pri tem kazal preveč aktiv- nosti zlasti , . ..... Gotovo se ne more narodu pripisovati krivda na tem, da se šele zdaj bližamo tudi obcinskim volitvam v mestih. Da pa bodo te dosegle svoj pravi namen in ne bodo zagrenjevale dobre volje obča- nov za sodelovanje na občinskih zade- vah, je treba ustvariti možnost, da bodo izidi teh volitev resničen izraz ljudskih teženj, kar morejo biti le ob svfjbod- nem, tajnem glasovanju in poštonem proporcu. Skupne zadeve naj rešuje skupnost, ki bo pospeševalno vplivaia tudi na nujno potrebno večjo strnjenost in moč naših gospodarskih, kulturnih \ in narodno obrambnih sil, kar nam čas | neizprosno narekuje, ako hočemo zava- rovati naš narodni obstoj. Celje pničakuje po skoraj trinajstih letih (»bcinske volitve. Nič drugc-ga nam ni pri tem treba, kakor da bi te v iz- rcdno težavni dobi svetovnih zapletlja- jev dokazale polno enakopravnost poll- tičnih skupin v narodu in dober namen države, da tudi v občinah pritegne k sodelovanju in soodgovornosti narod v celoti. Kdorkoli bo pri dosegi in izvršitvi tega namena sodeloval, si bo s svojo nc- sebično daljnovidnostjo pridobil zaslug za državo. Stvar volilcev bo, da s svojimi gla- sovi usmerijo občinsko politiko tako, da bo svoje številne naloge reševala v skladu z ljudsko voljo in upoštevajoč interese vseh skupin prebivalstva. V iz- redno resni dobi naj se prltegnojo vse ljudske sile k javnemu delu, pa tudi k delitvi odgovornosti. Vedro in mirno more gledati v bodoč- noät ona država, v kateri bo skupnost v dolžnostih in pravicah, v delu in žrt- vah izvor njene nepremagljive notranje moči. Policinka kazen zaradi incidenta v kavarnl „Merkur" Celje, 19. aprila. Predstojništvo mestne policije v Ce- lju je kaznovalo veleindustrijčevega si- na inž. Maksa Adolfa Westna iz Celja, rezervnega oficirja jugoslovenske voj- ske, ki je, kakor znano, nedavno v celj-* ski kavarni »Merkur« opsoval in grdo žalil gg. K. in D. ter vse Slovence sploh, s 500 din globe. Inž. Maks Adolf Westen se bo moral zaradi svojega nečuvenega postopanja zagovarjati tudi bc na sodišču. Cenj. obcinstvu se priporoea tvrdka Anton Lečnik aealoga up, zlata, »pebrnine, opiika itd. trg Izkušcn optik na razpolagol Stran 2. »NOVA DOBA« 19. IV. 1940 Štev. 37. Politika Pobijajmo defetizem! V beograjskem »Napredu« čitamo: Noben narod, ki da kaj na svojo neodvisnost, ne bo v tern času dovolil širjenja defetizma v svoji državi. Izgon nadležnih in neza- želenih tujcev V vseh državah posvečajo v zadnjem času strogo pozornost tujcem in izva- jajo nad njimi poostreno kontrolo. Tu- di pri nas je bila izdana nova uredba o bivanju in zaposlitvi tujcev. V Slove- niji bi bilo nujno potrebno tako v inte- resu države, kakor v interesu zaposlitve domačih usposobljenih moči, da bi raz- nim industrijam posvctili nekoliko več pozornosti. Ne gre tu samo za izvestna mesta, kakor sta Maribor in Celje, gre tudi za manjše kraje, v katerih se tujci prav nemoteno kretajo in bogatijo. Mi smo menda edinstvena dežela, ki zapo- sluje še vedno »nenadomestljive« tuje inženjerje, mojstre in celo pisarniške uradnike, vrtnarje in šoferje. Ali ne bi ! bil že skrajni čas, da bi malo posvetili tudi v kraje, kakor so Hrastnik, Št. Pavel pri Preboldu, Rogatec, Rimske to- plice, Konjice, Liboje, Šoštanj in še tako po vrsti naprej^ yen! Ker so se tudi v Jugoslaviji začeli { množiti primeri nedovoljenega udejstvo- vanja tujih državljanov, med katerimi je mnogo agentov vojskujočih se držav, je naša vlada sklenila odločne ukrepe proti nezaželenim tujcem in izdala ured- bo s poostrenimi določili za bivanje tu- jih državljanov v Jugoslaviji. Po tej uredbi bo prizadetih okrog 50.000 tuj- cev, ki žive v naši državi kot industrij- ski nameščenci, kot uslužbenci raznih tujih gospodarskih in propagandnih ustanov ali pa kot vohuni in vojni agenti. Iz naše države bo najbrž izgnana najmanj tretjina vseh tujih državljanov. Odločni ukrepi naše države proti zlo- činskemu početju tujcev so vzbudili v svetovni javnosti veliko pozornost in odobravanje. JugoMlovenska mfsef V »Glasu Matice srbske« jc objavil dr. Milan Popovič članek o jugosloven- stvu, iz katerega posnemamo: »Odveč in naiven je slehern strah, da bi Jugoslavia, mati Jugoslovenov, mo- gla z jugoslovenstvom ali z jugosloven- sko mislijo zatreti Srbom, Hrvatom in Slovencem njihova imena in druga na- rodna obeležja, ko tega niso mogle v stoletjih storiti tuje države in oblasti, ki so bile mnogo močnejše nego je nji- hova država Jugoslavija. Boriti se in delati za uničenje jugo- slovenske misli in ideologije pomeni bo- riti se in delati tudi za uničenje Jugo- slavije, ki se mora za svoi nastanek zahvaliti ravno .tej misli. Naj sicer po- čnejo Srbi, Hrvati in Slovenci karkoli, morajo se dobro paziti, da ne zapadejo v šovinizem, ker bi ta utegnil imeti usodne posledice v našem nacionalnem in državnem življenju. Naše nacionalno delo se mora torej sedaj gibati ne samo v čisto srbskem, hrvatskcm in slovenskem, ampak tudi v splošnem nacionalnem in državnem, južnoslovanskem duhu«. Uvedba brezmeanih dni Beograjski »Napred« omenja vest, ki je bila pred dnevi objavljena v časopi- sih, da se je vsled pretiranega izvoza živine in živinskih proizvodov znatno zmanjšalo število živine za razplojeva- nje in za potrebe vojske. Nato navaja vest, da se za prihodnji teden priprav- lja objava uredbe o uvedbi brezmesnih dni v naši državi, in nadaljuje: »Vplivi iavoznikov, ki so špekulirali s tern blagom, so bill očividno močnejši od pametnih zahtev potrošnjdkov in se- daj bomo doživeli še ta absurd, da bodo v naši državi, ki je izvoznica živine, uvcdeni brezmcsni dnevi. Vodstvo naše trgovinske politike je tako nesmotrno, da se moramo vprašati, ali jo vodijo v interesu narodne skupnosti ali v intere- su posamcznih skupin in poedincev. Vojni časi so bili od nekdaj vir mnogih ne- socialnih in nenaoionalnih špekulacij. Toda prej, ko je bila zunania trgovina pretežno v zasebnih rokah, država rii mogla mnogo ukreniti proti temu zlu. Če se pa danes, v času, ko država orae- juje in nadzoruje mednarodno trgovino, ko se ne more brez njenega dovoljenja nič uvoziti in tudi ne izvoziti, tolerira špekulacija, ki najbolj škoduje intere- som našega naroda, zasluži to najo- strejšo obsodbo. Danes bodo seveda mnogi izmed onih, ki vodijo našo trgo- vinsko politiko, dejali, da sedaj ni dru- gega izhoda, kakor omejitev domače po- trošnje mesa. Mi tudi o tern upravičeno dvomimo, toda če bi tudi bilo tako, to one gospode nikakor ne opravičuje, ker so več mesecev zavestno dopuščali prekomeren izvoz in. so morali vedeti, da bo to nekega dne povzročilo pomanj- kanje živil. Ker so pa kljub temu do- puščali prekomeren izvoz, pomeni to, da so zastopali enostranske interese male skupine trgovcev proti večini našega naroda. Zato se smemo vprašati: Združene države in vojna Po ugotovitvah ameriškega Instituta za javno mnenje želi v Združenih drža- vah 84 odstotkov prcbivalstva zmago zaveznikov, 1 odstotek zmago Nemčije, 15 odstotkov pa je nevtralnih. Stalijani v Albaniji Zagrebška »Nova riječ« poroča, da bo Italija letos naselila v Albaniji okrog 50.000 italijanskih delavcev in koloni- stov. Angleški izvoz Iz Anglije poročajo, da angleški izvoz kljub nemškim podmornicam stalno ra- ste. V letošnjem januarju je bila vred- nost izvoženega blaga za 30 milijonov funtov šterlingov (6 milijard dinarjev) večja nego v istcm mesecu lanskega lcta Domače vesfi — Smrt najstareješga slovenskega novinarja. V Cetrtek jc umrl v Ljublja- ni v visoki starosti 84 let novinar in bivši urednik »Jutra« g. Ivan Naglic. Pokojni je bil najstarejši slovenski no- vinar. Svoj poklic je izvrševal skoraj 60 let z vso ljubeznijo in požrtvoval- nostjo ter velikm idealizmom. Bil je predstavnik stare garde naših kulturnih delavcev, ki so v prejšnjem stolctju po- lagali trajne temelje naši narodni in kulturni samostojnosti. Ivanu Nagliču bodi ohranjen casten spomin! — Ci^arete in tobak so podražili. V pqnedeljek je monopolska uprava ne- pričakovano podražila cigarete in tobak. Cene za 1.000 komadov cigaret »Dravar so poskočile od 200 na 250, »Ibar« od 250 na 300 din, »Hercegovina« od 300 na 350 din, »Zeta« od 300 na 350 din, »Morava« od 350 na 400 din, »Mirjana« od 350 na 400 din, »Neretva« od 400 na 450 din, »Drina« od 450 na 500 din, »Vardar« in »Drina« brez nikotina od 500 na 550 din. Podražitev znaša 1 din pri škatlici 20 cigaret. Kadilci se po pravici pritožujejo, da so cigarete slabe in da se dobe v Beogradu mnogo boljše cigarete nego v Ljubljani, Mariboru, Celju in Zagrebu. Tu bo treba brez od- lašanja napraviti red. — Prod povišanjem želczniških tarif. Že večkrat je prišla v javnost vest, da namerava železniška uprava povišati tarife. Z merodajnega mesta so pa ved- no odgovorili, da to ni res. Navzlic te- mu se pa pripravlja povišanje železniš- kih tarif za 15 do 30%. Železniška upra- va utemeljuje povišanie z večjimi re- j žijskimi stroški, zlasti s podražitvijo premoga. Najprcj bodo povišane bla- govne, potem pa še potniške tarife. Go- spodarski krogi nameravajo posredo- vati, da bi se železniške tarife ne povi- šale, ali vsaj ne tako občutno. — Podražitev sladkorja. Na predlog finančnega in poljedelskega ministra je vlada sklenila, da se bo cena letošnje sladkorne repe povišala na 32 din za 100 kg. To je že tretja podražitev sladkor- ne repe od lanskega avgusta, ko so se dvignile cene najprej od 20 na 22 din. V zvezi s podražitvijo sladkorne peso je bila dovoljena tudi podražitev sladkorja za 60 par pri kg. — Imetniki predvojnih avstro - ogr- skili državnih in dcželnih posojil (ob- veznic) naj se prijavijo — v kolikor tc- ga še niso storili — ter sporočijo vrst.o in količino obveznic v imenski vrednosti Društvu za zaščito interesov imetnikov predvojnih avstro-ogrskih državnih in deželnih obveznic v Ljubljani, Prešer- nova ulica 3-II (Zveza jugoslovenskih hranilnic). — Prepoved zaliajanja v gostilnc. Sresko sodišče v Laškem je s sodbo z ! dne 20. marca 1940 Kps 530-30-11 v smislu § 55. k. z. prepovedalo rudarju Ivanu Kurniku, rojenemu 29. septembra 1911 v občini Slivnici pri Mariboru, sta- nujočemu v Lokah št. 415, občina Tr- bovlje, in rudariu Jožefu Špringerju, rojenemu 6. marca 1918 v Trbovljah, stanujočemu v Retju St. 25, občina Tr- bovlje, zahajati v kremo za dobo 6 me- secev, in sicer od 30. marca do 30. sep- tembra 1940. Vsakdo, ki ve za razgla- šeno prepoved, pa bi kljub temu postre- gel imenovanima z opojilom, bo kazno- van po § 268. k. z. Celiemokolica c Okrog encga samega lonca se zbi- rajo v zadnjem času v Celju oni tujci, ki jim pri nas gre tako dobro. V požrt- vovalni solidarnosti kultume in nacio- nalne vistosmerjenosti sodelujejo tudi mnogi naši nemško mislečd ljudje. V Ce- lju se kar trajno pojavljajo in širijo razne neresnične in vnemirljive vesti, pa se ne more nikoli točno dognati, od kod izvirajo. Izgleda včasih tako, da nam manjka posluha in da smo udar- jeni s slepoto. c Novo gimnazijsko poslopje dobimo. Listi poročajo, da je banska uprava raz- pisala li#tacijo za gradnjo nove držav- ne realne gimnazije v — Mariboru. Pro- računska vsota znaša zaenkrat 3,561.000 din. Kredit je na razpolago. Maribor preživlja vsled navala mladine na sred- nje sole menda isto šolsko mizerijo ka- kor mi v Celju. V tern pa se Maribor razlikuje od slavnega Celja, da je pri- stojna oblast gradbena dela za Maribor že razpisala, pri nas v Celju pa smo ostali le pri lepih besedah in obljubah. Ali se za Celje in njega kulturne po- trebe zares ne da nič doseči, ali pa manjka resnične volje? Gostilna pri ,Turški raački* Danes sveže tnorske ribe. Opozarjam c. goste na novo do- speli »S i 1 v a n e c« iz SI. goric. c €oljski dopisnik »Slovenca« obso- jen. Pivd tričlanskim senatom okrožne- ga. sodišr.a v Ljubljani se je zagovarjal te dni dopisnik »Slovenca« v Celju g. Siavko Skoberne, ki je bil po clenu 52. ^akona o tisku tožen v zvesi z znanD prevaljsko afero okrog dr. Senčarja in tovarišev. Obtoženca je zaradi poročila, ki ga je ob priliki sodbe 3. septembra lani objavil v »Slovencu«, tožil maribor- ski odvetnik dr. Fran Pihler. Obtoženi g. Siavko Skoberne je bil zaradi pre- stopka po 61. 52. zakona o tisku z upo- rabo § 71. k. z. obsojen pogojno za do- bo 1 leta na 300 din denarne kazni, na povračilo stroškov kazenskega postopa- nja in na plačilo 120 din odškodnine za- sebnemu tožitelju, na svoje stroške pa mora objaviti tudi dispozitivni del te sodbe na čelu lista v treh dneh po pra- vomočnosti sodbe. c Razporal bogoslužja v pravoslavni ccrkvi sv. Save v Celju. Na Vrbico-La- zarjevo soboto 20. t. m. bo ob 14. pro- cesija iz cerkve. Po proccsiji bo večer- nja. Na cvetno nedeljo 21. t. m. bo bla- goslovitev vrbice. Na pravoslavni veliki četrtek 25. t. m. bo ob 20. bdenije s čitanjem pasijonskih evangelijev. Na veliki petek 26. t. m. bo ob 16. večernja z iznešenjem plaštanice in poljublja- njem Kristusovega groba, nato jutrenje. Na veliko soboto 27. t. m. bo ob 10. večernja z liturgijo. Na veliko noč (Vo- skresenije) 28. t. m. bo ob 4. jutrenje, ob 10. liturgija. Na drugi dan Voskre- senija 29. t. m. bo ob 10. liturgija. IAVTOMOBILISTI POZOR! S peci alne • kante za bencin po 25 in 30 1 izdelujc in irna vedno na zalogi Franjo Dolzan-Celje klenarstirn in woiiouudne instal»ciie c »30 sekund ljubezni«. Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo drevi ob osmih v celjskem gledališču učinko- vito veseloigro Alda de Bcnedettija »30 sekund ljubezni« v rcžiji g. Jožeta Ko- viča in odličnl zasedbi. Predstava je iz- ven abonmaja. V predprodaji v Slom- škovi knjigarni je na razpolago še ne- kaj vstopnic. c Oostovanje Ijubljanske opere v Ce- lju. Ljubljanska opera bo uprizorila v torek 23. t. m. v celjskem gledališču Dvofakovo slovito opero »Rusalka«. Predstava se bo pričela xc ob 19. in je Kino * UNION * Celje Danes 19. aprila zadnjikrat veliki socialni film ANGELI TEMNIH LIC Film, ki s superiorno obdelavo prikazuje vse nerešcne problerne »BREZDOMCEV«, a isto- časno preide v labirintzamrSenih kornplcksov zločinstva in pravice. Od 20. do 23. aprila SPROŠČENE ROKE Prekrasen umetniSki film z Brigito Homey, ki predstavJja mlado pastirico in umetnico, v rjlavni vlogi. Olga Čehova Ewald Baiser izven abonmaja. Preskrbite si vstopnice čimprej v predprodaji v Slomškovi knji- garni. c Odlikovanje dr. Josipa Karlovika. V ponedeljek 15. t. m. opoldne je bil celjskemu odvetniku g. dr. Josipu Kar- lovšku na mestnem poglavarstvu sve- čano izročen red Jugoslovenske krone IV. stopnje, s katerim ga je bil odliko- val Nj. Vel. krali Peter II. v priznanje njegovih zaslug na nacionalnem, gospo- darskem in kulturnem področju. Odli- kovanje je tudi v zvezi z dolgoletnim uspešnim udejstvovanjem dr. Karlovška v upravnem odboru nekdanje Južnošta- jerske, poznejše oblastne in sedanje ba- novinske hranilnice v Celju, ki je lani slavila 50-letnico svojega obstoja. Od- likovanec je drugi še živeči najstarejši član upravnega odbora tega zavoda. G. dr. Karlovšek, ki je prejel 1. 1931. tudi red sv. Save IV. stopnje, je markanten predstavnik stare nacionalne garde. Mnogo let pred vojno je bil v burnih časih starosta Celjskega Sokola in ta- kratne štajerske sokolskc župe ter predsednik Celjskega pevskega društva, ki ga je pred nekaj leti izvolilo za svo- jega častnega člana. Odlikovanec je kljub svojim 73 letom še vedno oil in krepak ter z vso vestnostio izvršuje svoj odvetniški poklic. S svojim javnim delovanjem si je pridobil trajne zasluge za našo nacionalno in kulturno stvar. Uglednemu in splošno priljubljenemu možu-idealistu iskreno čestitamo k od- likovanju! c Predavanje o kočevski zemlji in na- rodno obrambnem delu bo v ponedeljek 23. t. m. ob 20. v risalnici meščanske sole v Celju pod okriljem celjskih po- družnic Družbe sv. Cirila in Metoda. Predaval bo potovalni učitelj g. Osta- nek iz Ljubljane. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Vstopnina za dijake bo prosta, za ostale samo 2 din. Ker je snov predavanja za današnje case aktualna, pričakujemo, da se bo občinstvo udeležilo predavanja v velikem številu. NAZNANILO Krojaški rnojster Franjo Pešec obvešča vse svoje cenjene stranke, dn se je preselil v poveča% prostore v novo palačo Po- kojninskega zavoda na Krekovi cesti 8 (nasproti kina Doma), kjcr bo svoje delo izpopoinil, Onjenim strankain so na ogled j rajnovejši žuruali, kukor tudi originalno ! anglcSko biaqo najbolj znane tvrdke Ana- stas PauloviO, Beocjrad. — Priporoča se F. P E Š E C, krojaSki salon za dame, go- spode in uniforme, Celje. c Obscdba po zakonu o zaščiti državc. Pred tričlanskim senatom okrožnega so- dišča v Celju se je zagovarjal v torek 31-letni Ivan Vrankar, brivski pomočnik pri frizerskem mojstru Avgustu Tačku v Celju, zaradi zločinstva po čl. 3. zako- na ö zaščiti države in zaradi prestopka po § 100. k. z. Razprava je bila tajna. Ivan Vrankar je bil obsojen na 2 leti in 2 meseca strogega zapora. c Nagrajeni orožniki. V območju celj- ske orožniške čete so prejeli v prizna- nje vestnega izvrševanja orožniške slu- žbe od banske uprave posebno denarno nagrado gg. narednik-vodnik Franc Re- har, narednika Alojz L'etig in Jakob Žitnik ter podnarednik Franc Marn. c Ko se je vračal od pogreba svoje sestre, ga je povozil vlak. V sredo se je 35-letni železniški desetar Vincenc Šlegl s Ponikve udeležil pogreba svoje sestre. Ko se je vračal od pogreba in ho- tel pri Ponikvi čez železniško progo, je privozil vlak. Slegl ni mogel takoj od- skočiti. Lokomotiva ga je podrla na tla in vlak je zdrdral čez njega. Zdrobile mu je lobanjo in odrezalo levo roko. Šlegla so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v četrtek dopoldne izdihnil. Stev. 17. »NOVA DOBA« 19. IV. 1940 »twin S. c Nova pridobitev. Na koncu malega parka pred pošto sedaj na novo urejuje- jo in nasajujejo alpinum. Sličen alpl- num je bil pred leti v mestnem parku, a so ga zaradi tatvin in pustošenj po zlikovcih opustili. Sedaj bo alpinum krasil prostor med kolodvorom in hote- lom »Pošto«. Ta pridobitev je zasluga Olepševalnega in tujskoprometnega dru- štva v Celju. c Podražitev cigaret in tobaka je v ponedeljek presenetila tudi Celjane. V ponedeljek zjutraj so se v trafikah nc- nadoma pojavili finančni organ;, popi- sali zaloge in ugotovili, koliko morajo trafikanti doplačati zaradi podražitve cigaret in tobaka, ki je stopila ta dan v veljavo. Ta nepričakovana in občutna podražitev je izzvala med kadilci števil- ne komentarje. c Gori! V nedeljo okrog poldneva je nastal požar v delno posekanem gozdu v 2erviščih nad Štorami, ki je last po- sestnika Ivana Žerjava na Lavi. Ogenj se je do večera močno razširil in je za- jel večji kompleks dreves in grmičevja. Ob 19.30 so se odpeliali na kraj požara celjski gasilci, ki so prekopali zemljo, da bi preprečili nadaljnje širjenje po- žara. Ob 22. so gasilci krendli domov. Ogenj se je razširil dalje navkrober na grmiČevje v skalovju, a je okrog polno- či ponehal. Škoda je znatna. V nedeljo okrog 20. so opazili, da gori v krojaški delavnici g. Antona Uršiča v poslopju Pokojninskega zavoda v Kolenčevi ulici v Celju. Hitro so odprli vrata in začeli gasiti. Ogenj je bil v nekaj minutah u- dušen. V delavnici je bil nekdo pozabil izklopiti električni likalnik, ki ie stal na mizi. Do večera se je likalnik razža- rel, zaradi Cesar se je vnela miza. Ogenj je mizo močno poškodoval. Skoda zna- ša blizu 1000 din. c Dve smrtni nesreči. Ko je 38-letni delavec Josip Jazbinšek v Jurkloštru pri Rimskih toplicah podiral v pstek 12. t. m. v gozdu drevo, je treščilo podžaga- no drevo nanj ter mu prizadejalo težke poškodbe na glavi in prsnem košu. Jaz- binška so prepeljali v celjsko bolni- co, kjer je v soboto podlegel poškodbam. Ko so 14. marca na neki njivi na Želez- nem pri Veliki Pirešici zažigali odpadke in suhljad, se je triletna posestnikova hčerka Slavica Jelenova z Zeleznega preveč približala ognju, pri čemer se ji je vnela obleka. DekLica je dobila težke opekline po hrbtu. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer je v nedeljo 14. t. m., točno mesec dni po nesreči, po hu- dem trpljenju izdihnila. c TJmrl je danes v celjski bolnici v starosti 58 let g. Ivan Blagotinšek, si- nančni podpreglednik v p. in upravitelj hiše v Kocenovi ulici 2 v Celju. Pokojni je bil odločno naroden in značajen mož ter srčno dober soprog in oče. Pogreb bo v nedeljo ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem našc iskreno sožalje! c Žetev smrti. V » Merkur jevem« sa- natoriju v Zagrebu je umrl v nedeljo v starosti 27 let strojni tehnik in re- zervni artilerijski podporočnik g. Fra- njo Artnak iz Celja. V torek so ga polo- žili na okoliškem pokopališču k zadnje- mu počitku. V Zavodni pri Celju je umrla v nedeljo 63-letna delavka Mari- ja Šmerčeva. V celjski bolnici so umrli: v soboto 14 mesecev stari sinček služki- nje Drago Kos iz Levca pri Celju, v ne- deljo 28-letni natakar Rudolf Dolšak iz Beograda, v torek 39-letni Jože Deleja, šofer pri zalogi pivovarne »Union« v Celju, v sredo pa 55-letna vdova po ru- darju Frančiška Suščeva iz Pesjega pri Velenju. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Smrtna nesreča pri Novi cerkvi. V ponedeljek dopoldne je vozil Franc Sip, hlapec pri posestniku Francu Zagarju v Škofji vasi, deske z neke žage nad No- vo cerkvijo. Ker je prispel domov vi- njen in je hotel peljati na žago še po ostale deske, mu je gospodinja branila, naj ne gre od doma s konji. Hlapec pa je krenil kljub temu z vozom na žago. Tam je naložil ostale deske, nakar so pili »likof«. Hlapec se je pri tern še huje opijanil. Ko je vozil zvečer iz Nove cer- kve proti Višnji vasi, je v temi najbrž zamenjal vajeti in potegnil oba konja j na levo stran ceste. Voz je zdrknil čez ; cestni rob v jareik in se prevrnil na j Šipa ter mu zdrobil lobanjo an strl prsni koš. Šip je na mestu izdihnil. nje, se lahko prijavijo spet jeseni, ko bodo ustanove na novo razpisane. Oni, ki želijo, da se jim vrnejo prošnjam priložene listine, naj to javijo kurato- riju v roke predsednika dr. Ernesta Ka- lana, advokata v Celju. c Šoferski izpiti za kandidate iz celj- skega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v ponedeljek 29. t. m. ob 8. zjutraj na sreskern načelstvu v Celju.' Kandidati naj vložijo zadevne prošnje čimprej na sreskem načelstvu v Celju. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 920 brezpo- selnih (773 moških in 147 žensk) na- sproti 1061 (903 moškim in 158 žen- skam) dne 31. marca. c Dijaški kuhüiji v Celju je daroval industrijec g. Ivo Cater v Celju 200 dm v počastitev spomina pokojnega g. Matka Šmida, podravnatelja podružnice Prve hrvatske štedionice v Celju. c Plačilo občinskih davščiii. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne po- sestnike in lastnike vozil, da so 1. t. m. zapadli v plačilo: 5-odstotni najemnin- ski vinar in 2-odstotna kanalska nakla- da za proračunsko razdobje od 1. apri- la do 30. junija 1940, vodarina in štev- nina za proračunsko razdobje od 1. jan. do 31. marca 1940 in pivi obrok na vo- Vljudno sporočam cenj. odjemalcem, da sem svoje poslovne prostore preselil z ulice dr. G. Žerjava 3fl na Glavni trg 16 v prostore bivše trgovine Weiner. Tudi za nadalje se priporoča ANTON D0BROTINŠEK elektro- in radio tehnično podjetje, Celje — Telefon 240. c VIII. redni letni obeni zbor Drušiva absolventov drž. trgovskih šol v Celju bo v nedeljo 28. t. m. ob 8. zjutraj v re- stavraciji Narodnega doma. Dnevni red: , Otvoritev. Citanje zapisnika zadnjega ! občnega zbora. Poročila funkcionarjev. | Poročila nadzornega odbora. Poročila ! delegatov iz Ljubljane. Volitve novega j odbora. Slučajnosti. Ako se ob določe- i ni uri ne bo sestalo za sklepčnost po- trebno število članstva, bo občni zbor veljavno sklepal pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. c Ustanovitev pododbora motosekeije Ävtokluba v Celju. V sredo 24. t. m. ob 20. bo v klubski sobi hotela »Evro- pe« ustanovni občni zbor celjskega pod- odbora ljubljanske motosekeije Avto- kluba kraljevine Jugoslavije. c Podružnica društva »Volaii« v Celju bo priredila v nedeljo 21. t. m. ob 9. do- poldne v gostilni »Branibor« v Celju sc- stanek, ki je obvezen za vse pokliene šoferje. c. Na Korošici je še vedno dovolj sne- ga za smučanje. Snežne razmere so ide- alne. Snega je še nad 1 meter, na po- vršju je zrnat. Tudi vreme je prav le- po, solnčno. Kocbekov dom na Koro- šici je stalno oskrbovan; lahko je do- stopen bodisi iz Luč v Savinjski dolini, bodisi iz Kamnika preko Prescdljaja. c Ustanove veletrgovca Antona, Ko- lenca lotos no bodo razpisane. Kurato- rij ustanov veletrgovca Antona Kolenca v Celju objavlja, da razpis ustanov za tekoče šolsko leto zaradi tehničnih ovir ni mogoč. Prosilci, ki so že vložili proš- zila za leto 1940-41. Stranke naj pla- čajo zapadle obroke zanesljivo do 10. niaja t. 1. pri mestni blagajni. Po prete- ku tega roka bo mestno poglavarstvo zaračunalo zakonite 6-odstotne zamudne obresti. Plaeila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti zaostala, bodo izterjana z izvršbo. c Dija^ki kuhinji v Celju so darovali v počastitev spomina pok. sodnega svet- nika Božidarja Romiha v Novem mestu gg. sodnik Ciril Golouh 50 din, dr. Jože Šketa 50 din, odvetniški pripravnik Jože Zdolšek 50 din in sodni starešina dr. Vladimir Zelezinger 20 din, vsi v Kr- škem. c Zdravniško dežumo službo za elane OUZD bo imel v nedeljo 21. t. m. zdrav- nik dr. Drago Music na Cankarjevi cesti. Iz obeinstva Delo in podpore Neki posestnik v lindustrijskem kraju je nujno potreboval hlapca, pa ga je šel iskat v Celje na borzo dela. Izbral si je čvrstega moža, ki je nastopil slu- žbo naslednji dan ob 11. dopoldne. Tri dni pozneje ob 11., točno 72 ur pozneje, pa se je možak zahvalil za delo in go- spodar mu je moral napisati v delavsko knjižico, da je bil pri njem tri dni na delu kot hlapec. Nato je odšel. Kam? Na borzo dela, kjer ima sedaj, ko je bil tri dni v službi, spet toliko in to- liko tednov vso podporo ... V nekem drugem kraju je najel po- Čistoča us! obvaruje zobe pred bolezmmi. Vsakodnevna nega zob je tore] ¦> zapoved zdravja. Chlorodont 2obna paš i a sestnik dva brezposelna moža, ki dobi- vata od občine podporo, da mu gresta kopat jarek za napeljavo vode. Oblju- bil jima je, kolikor sta zahtevala. Dru- go jutro bi bila morala nastopiti. Bilo pa ni nobenega ... —r— Napravite red! Prostor blizu kapucinskega mosta aa staro gimnazijo v Celju je bil določen za občinstvo sploh. Postavili so tam klopi in prostor je res pripraven za starejše ljudi, ki si tam odpočivajo. Po- se bno jo pa pripraven za male otroke, ki se v spremstvu in pod nadzorstvom svojih mater zabavajo. Prav gotovo pa ni bil prostor namenjen nogometu. Najlepše sprehajališce imamo Celjani na Masarykovem nabrežju in v parku. Nikakor ni umestno, da otroci na onem prostoru divjajo, kričijo in motijo ob- činstvo. Žoge letijo sem in tja in prav lahko prileti katera komu v obraz, po- sebno ker brcajo žoge tudi preko ceste na drugo stran proti Savinji. Učenci, ki prihajajo tja popoldne ali proti večeru, odlagajo na travi ali na klopeh svoje aktovke in se zabavajo e nogometom do mraka in še dalje, raen- da do odhoda vlakov. Bilo bi dobro, če bi policija poaebno od 6. popoldne dalje nadeorqyala t« kraj. —h— lokofsfvo Pokraiinsks zlet faveza tckola krafjevj- ne Jugoslaviie v Celiu v dneh 29. in 30. junija 1940 Slavnostni kroji Veličina zleta zavisi od števila na- stopajočih. Na jubilejnem zletu v Oelju bo udeležba ogromna in jo bo Celje !e z največjo težavo zmoglo. Društva ie naše župe bodo polnoštevdlno zbrana, nič slabše ne bodo zastopane župe iz dravske banovine. Po prijavah, ki jih prejema zletni odbor, bo številna ude- ležba tudi iz ostalih 20 žup. Ni nobe- nega dvoma, da bo v Celju članstva in naraščaja v slavnostnih krojih, kakor še nikoli v naši banoviini, če izvzamemo vsesokolski in veliki pokrajinski zlet v Ljubljani. Priäli bodo bratje in sestre iz najod- daljenejših krajev naše države, da izka- žejo priznanje Celjskemu Sokolu in Bogdan Pušenjak: Norveška Ves čas sedanje vojne so se zbirali temni oblaki nad severno Evropo in že finsko-sovjetska vojna je grozila raz- širiti fronte vseh vojskujočih se držav na vso Skandinavijo. Po končani finsko- sovjetski vojni in prenosu diplomatske ofenzive iz severne v jugovzhodno Ev- ropo je nastopilo nad Skandinavijo ozračje olajšanja, ki pa je predstavljalo samo neizbežen mir pred viharjem, ki se je z nemškim vpadom na Dansko m Norveško z vso svoio silo razbesnel nad evropskim severom in grozi danes opu- stošiti predvsem eno najkulturnejših evropskih držav, Norveško. Norveško obdajajo severni del Atlant- skega oceana, Severno morje in Skage- rak kar daje Norveški velik strategi- čen' pomen, saj na eni strani s svojimi nikdar zaledenelimi lukami ob Atlant- skem oceanu predstavlja za vso Skan- dinavijo edino okno v svet, na drugi strani pa ima s svojo južno obalo pre- vladujoč položaj v Skageraku. Skupno s svojim otočjem meri Norveška okoli 400.000 km-1 in ima 2,900.000 prebivalcev Norvežani so se naselili v današnji Norveški v davnih časih in izkopanine iz bronaste dobe nam nudijo dokaze, da so imeli Norvežani že takrat urejeno socialno organizacijo. Dokončna konso- lidacija norveškega naroda pa je bila dovršena šele 1. 872., ko je norveški kralj Harald Harfagre ustanovil nor- veško kraljestvo. Novo kraljestvo je prineslo veliko blagostanje v deželo, obenem pa pridobilo Norveški nove po- krajine kakor Faröerska, Šetlandska, Orknejska in Hebridska otočja ter Islandijo in Grenlandijo. S smrtjo kra- lja Haakona V. je 1. 1319. norveška dinastija izumrla in Norveška se je prostovoljno združila z Dansko v enotno kraljevino, ki se ji je proti koncu 14, stoletja pridružila še Švedska. Švedska pa je že 1. 1449. spet izstopila iz skan- dinavske unije. V napoleonskih vojnah se je Danska pridružila Franciji, kai je dovedlo do razpada presonalne unijy med Dansko in Norveako. Kielski mir je dodelil Norveško Švedski, česar pn Norvežani niso priznali, temveč so 17. maja 1814 izdali svojo ustavo, ki je še danes v veljavi, in izvolili danskega princa Kristijana Friderika za svojega kralja. Zaradi tega je Švedska 27. julija 1814 napovedala Norveški vojno, ki se je končala že 14. avgusta istega leta, nakar se je norveški kralj odpovedal prestolu, Norveška pa se je kot avto- nomna edinica pridružila Svedski. Nor- veška kljub najširši avtonomiji ni bila zadovoljna s to zvezo in vsa njena pri- zadevanja so se usmerjala na ustano- vitev lastne državne edinice. L. 1905. je bila ta zveza mirno likvidirana in norveški prestol je zasedel danski princ rod imenom Haakon VII. Norveški na- rod se je mogel sedaj mirno posvetiti gospodarski in kulturni izgradttvi svoje države, dokler ni tega razvoja 3edaj po 126 letih prekinil tuj Po svoji gospodarski strukturi je Norveška razmeroma siromašna dežela. Relativno največ prebivalstva in sicer 840.000 se preživlja s poljedelstvom in gozdarstvom, 770.000 z industrijo, 450 tisoč s trgovino, 200.000 z ribištvom in 120.000 z mornarstvom. Od celokupne površine je samo 3% plodne zemlje. Zato mora Norveška uvažati predvsem življenjske potrebžčine, zlasti žito, ki ga letno uvaža okoli 500.000 ton. Tem bolj pa se posveča norveški kmet živinoreji in gozdarstvu, ki tvorita njegov glavni dohodek. Poleg kmetijstva prchranjuje industrija največ prebivalstva. Glavne industrijske panoge predstavljajo ogromne elektrarne s skupno energijo 12.5 milijona konjskih sil. Električna industrija zaposluje desettisoče delavcev in igra vidno vlogo tudi v norveški zu- nanji trgovini. Njej sledijo lesna in pa- pirna industrija, rudarska in kožna in- dustrija ter industrija konserviranja rib in mesa. V lesni in papirni industriji tvori posebno poglavje industrija celu- loze, ki jo je Norveška v velikih koli- činah izvažala v Anglijo. Veliki rudni- ki srebra, železa, bakra, plrita in niklja so moeno vplivali na razvoj rudarske industrije, katere velik presežek tvori važno postavko v norveški zunanji tr- govinä. Največ rud in to posebno pirit, železo, nikelj in baker je Norveška iz- važala v Nemčijo. Glavni narodni doho- dek pa predstavlja za Norveško ribištvo in samo izvoz rib zavzema preko 26% vsega norveškega izvoza. Poleg navede- nih gospodarskih panog predstavlja mor- narstvo temelj norveškega gospodarske- ga sistema. Ze v dobi Vikingov so bili Norvežani znani kot najodličnejši mor- narji in danes je norveška trgovska mornarica s skupno tonažo 4.7 milijona regiistrskih ton za Anglijo, Ameriko in Japonsko četrta največja na svetu. V gospodarski strukturi Norveške pa se tudi zrcali nien notranjepolitični raz- voj, v katerem igrajo glavno vlogo štiri stranke in sicer: najstarejši in najtradicionalnejši konservativna in li- beralna na eni strani ter delavska in kmečka stranka na drugi strani. Do 1. 1935. sta bili v tej vzorni demokratični državi izmenoma na vladi konservativ- na in liberalna stranka ob sekundiranju kmečke stranke. Velika gospodarska Mtnm 4. »NOVA DOB A« 19. IV. l&W Stov. 17. župi za njuno delo. Toda to počaščenje nam nalaga obenem dolžnosti napram sebi in napram gostom. Ena teh dolž- nosti je predvsem časten nastop doma- čega društva na telovadišču, ravno ta- ko pa tudi v slavnostnih krojih. Število bratov in sester, ki imajo slavnostne kroje, bi morda še nekako zadostovalo za domač nastop, za pokrajinski zlet, čigar os bo Sokolsko društvo Celje - matica, pa dosedanje število nikakor ne ustreza. Dništvena uprava je sklenila, da bo podvzela, kakor pred dvema leto- ma, tudi letos akcijo za nabavo novih krojev. Med nami je dostl bratov in sc- ster, ki si bodo lahko kroj nabavili, ne da bi bili preobčutno prizadeti. Dosti bo pa takih, ki plačila hkrati ne bodo zmogli. Tem bo društvo olajšalo nabavo krojev proti obročnemu odplačilu. Va- bimo brate in sestre, da se brez odla- šanja odločijo za nabavo krojev in se prijavijo društvu, bodisi pri bratu taj- niku, načelniku, načclnici ali pa v ponc- deljek 22. t. m. med 18.30 in 19.30, ko bo seja društvene uprave. Pri Java je nujna, da more društvo ugotoviti števi- lo novih krojev in stopiti takoj v stik z dobavitelji. Vsak uspeh je spojcn z žrtvovanjem. Razmišljanje o tem bo Vas, bratje in sestre, dovedlo do za- ključka, da ste primorani žrtvovati, in ne boste oklevali, temveč se boste takoj odločili za nabavo kroja. Društvo je povabilo starše sinov in hčerk, ki obiskujejo telovadbo pri na- raščaju, da jim nabavijo naraščajski kroj. Naj bi se naši roditelji spomnili svojih mladih, nežnih let, kakšno vese- lje so imeli, ko jim je bila dana prilika, da so prvič nastopili v skupinah s svo- jimi tovariši in tovarišicamii. Na letoš- njem jubilejnem zletu bodo srca naše mladine, v pobratimstvu s svojimi vrst- niki iz vseh krajev Jugoslavije, še v večji meri vzdrhtevala v radostnem razpoloženju. Prožite svojim najdraž- jim to pniliko! Zdravo! Uprava Sokolskega društva Celja - matice Slovanski večer v Celiu Socialni odsek Sokolske župe Celje je končno le izvedel lanski sklep in prire- dil v soboto 6. t. m. v Narodnem domu v Celju »Slovanski večer«. Gostje so bili prijetno iznenadeni že ob vhodu, kjer so bili po slovanskem običaju po- čaščeni s kruhom in soljo. Ves dohod v dvorano je bil okrašen na priprost, toda učinkovit način, ki je odražal slovansko zemljo in obieaje. V dvorani je bila de- koracija še posebno učinkovita. Prepro- ge, grbi in zastave vseh slovanshih na- rodov so napravili na goste globok vlis, ' saj je bilo urejeno vse tako skladno, Barve so se prelivale druga v drugo. Kamor si se ozrl, je bilo vse v slovan- skem slogu, nikjer niti sledu tujega, vse samo naše. Občudovali smo slovansko drevo, ki se je bohotilo s pestro pobar- vanimi vejami raznih slovanskih naro- dov. Še celo srčki dz lecta in iz celuloi- da so bili v državnih barvah. Uvodoma je zapel Slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane, ki je tudi poznejc večkrat s svojo pesmijo razveseljeval občinstvo. Pred otvoritvijo, med odmo- ri in posameznimi plesnimi in pevskimi točkami so bile na ploščah predvajane slovanske pesmi, da slavnostno razpolo- ženje ni bilo prekinjeno. Največji sijaj so dale prireditvi narodne nose, ki jih je bilo preko 100. Prišle so iz raznih krajev naše župe in so s svojo prisot- nostjo poveličevale prireditev. Težko je reči, katere skupine so bile najlepše, ko je pa bilo toliko lepih narodnih noš. Pie- sali so Češko besedo in sedem razlienih narodnih kol, ki so se jih mnogi izmed udeležencev navadili že v predhodnem tečaju. Naše priznanje in zahvala se- strama, ki sta vodili pouk v tečaju, za- hvala tudi orkestru Sokola Celja-matice, ki je ves čas tečaja sodeloval! Prireditelji so se zelo potrudili, saj ni bila lahka stvar, spraviti prireditev na dostojno, posebno današnjim časom ustrezajočo višino. Poleg tega je bil »Slovanski večer« prva prireditev te vrste v Celju. Naše sestre in bratje so se kakor vedno potrudili, skrbeli za po- strežbo, pniprave in izvedbo večera in tako omogočili s svojim delom lep mo- ralen in gmoten uspeh večera. Zadovoljni nad izidom »Slovanskega večera« smo prepričani, da bo prihodnja prireditev ne le na tej stopnji, temvsč da jo bo po zaslugi letošnjih izkušenj še prekašala. x Sokolske medžupne tekme v gozd- nem teku. V nedeljo 21. t. m. ob 10.30 bodo na Glaziji v Celju medžupne tek- me v gozdnem teku ali čez drn in strn (cross - country) ob udeležbi okoli 90 tekmovalcev. Svoje vrste bodo poslale tudi župe Ljubljana, Maribor in Zagreb. Ker telovadnica v mestrni osnovni soli ne bo na razpolago, naj pride jo tekmo- valci v gimnazijo, tako da bodo vsi ob 10. že tarn v zboru. Tekme bodo ob vsa- kem vremenu. Društva, ki se niso pri- javila tekmovalcev, naj to nemudoma storijo. Tekmovali bodo člani in nara- ščajniki po navodilih, ki so bila sporo- čena vsem edinicam v posebni okrož- nici. Občinstvo vabimo, da si ogleda za- nimive tekme v čim večjem štcvilu in izkaže pozornost zlasti gostom. x Tekrae narašeajnikov Sokolskega društva Celja-inatice. Prve pregledne tekme moškega naraščaja so bile v sre- do 17. t. m. V raznih oddelkih je tek- movalo 40 naraščajnikov In sicer na drogu, bradlji, krogih, konju in presko- ku preko konja. V višjem oddelku je iz- med dosegljivih 60 točk dosegel I. me- sto Pavel Božič 58.30, II. Zvonko Cajn- ko 54.50, III. Alojz Makuc 51 točk. V srednjem oddelku je I. Lovro Grobelšek s 40.10, II. Zoran Jerin s 37.50, III. Bo- Si ike za legitim a cije in amatersko delo najhitreje, točno in dobro izvrSuje Foto PELIKAN CELJE • RAZLAGOVA ULICA ris Kovač s 36.8. V nižjem oddelku je na I. mestu Borut Baša s 54.80, na II. Aleksander Hrašovec s 53.80, na III. Marjan Zemljič z 52.50. Tekme so po- kazale, da bo treba še precej priprav, da bodo mogli naši naraščajniki z mir- no vestjo stopiti v borbo na tekmah na pokrajinskem zletu v Celju. Toda s trd- no voljo, s katero je naša mladina pre- žeta, se z medžupnih tekem ne bo vra- čala brez uspehov. :: V poeastitev sporn in a pokojnsga brata Matka Smida so darovali za so- cialni sklad Sokolskega društva Celja- matice: po 200 din Rihard Maršič, Bia- slovče, vrsta starejših bratov telovad- cev in neimenovan zavod; 150 din dr. Jožko Požar, državni tožilec; po 100 din dr. Milko Hrašovec, odvetnik, dr. Alojz Neiidl, starešina sreskega sodišča, Ru- dolf Resnik, hotelir v »Unionu«, Jože Smertnik, bančni ravnatelj, dr. Iv. Sto- jan, notar; po 50 din dr. Fran Kloar, odvetnik, Drago Kralj, bančni ravna- telj Karl Loibner, Anton Mislej, Miloš Pšeničnik in Božidar Ravnikar, tr- govci v Celju; 30 din dr. Rihard Pintar, odvetnik; po 20 din Franc Burger, no- tar, dr. Jože Dolničar, sodnik okrožnega sodišča, Karol Perc, knjigoveški moj- ster, Giro Sadar, tajnik Mestne hranil- nice, Pepca 2erdonerjeva, restavraterka; po 10 din Franc Novak in Maks Pavlin, uradnika sreskega načelstva in Bernard Wltavsky, tajnik mestne občine, skupaj 1710 din, z že prej objavljenimi pa sku- paj 2510 din. Darovalcem iskrena hvala! x V spomin na br. Matka Šmida so še darovali za sokolski socialni sklad sta- rejših sester v Celju: po 20 din s. An- gela Šmidova in s. Anica Pianova, 30 din s. Hana Mirnikova, 200 din g. Er- nest Heller, 3kupaj 270 din. Prisrcna hvala! ZA BIRMO si oglejte bogato zalogo molitvenikov in rožiiih vencev pri tvrdki KARL GORICAR vdv., Celje, Kralja Petra oesta stev. 7-—9. Sport Cefjsfci nogomef v nedeljo V nedeljo 21. t. m. ob 10.30 sc bo pričela na Glaziji prvenstvena tekma med mladinama SK Celja in SK Olimpa. Sodil bo g. Veble. Ob 16.30 se bo pričela na igrisču pri >. Skalni kleti« zanimiva prvorazredna tekma med celjskimi Atletiki in SK Ilrastnikom. Sodil bo g. Mrdjen iz Ljubljane. Ob 14. se bo pričela na Glaziji pri- jatcljska tekma med SK Celjem in SK Laškim. * Jugoalovenska nogometna reprezen- tanca jo premagala nemško. V nedeljo je bila na Dunaju pred 50.000 gledalci odifirana meddržavna nogometna tekma med Jugoslavijo in Nemčijo. Jugoslo- venska nogometna reprezentanca je za- služeno zmagala z 2:1 (2:0) in dosegla tako nov, izredno lep uspeh v mednarod- nem nogometu. kriza in čedalje bolj rastoča brezpo- seinost pa sta že pri volitvah 1. 1933. dali delavski stranki v roke dobra agi- tacijska gesla in posebno z geslom »Delo za vse!« je delavski stranki uspe- lo dvigniti v stortingu (parlamentu) število njenih poslancev od 47 na 69. Vendar pa je šele proračunska debata v stortingu 1. 1935., po kateri so kme- tijei skupno z delavsko stranko glaso- vali proti proračunu, pripomogla delav- ski stranki do vlade, ki so jo s pomočjo kmetijeev obdržali do danes. Zadnje skupščinske volitve, iz katerih so isšli komunisti in fašisti popolnoma pora- ženi in so ostali v stortingu brez za- stopnika, jasno dzražajo demokratični duh, ki veje iz norveškega naroda, in predočujejo delo sedanje vlade. Politič- ne ideološke razprtije so zadnja leta izginile iz političnega življenja norveš- kega naroda in vse stranke z vlado na čelu so se posvetile gospodarski in kul- turni izgraditvi države. Zunanjepolitične smernice pa je dajalo Norveški spozna- nje o neločljivih skupnih interesih skandinavskih držav. Norveška je vo- dila politiko ozke povezanosti in sodelo- vanja med skandinavskimi državami in sodelovanja v Društvu narodov, vendar pa čim večje oddaljenosti od razprtij in razračunavanj med evropskimi vele- silami. Zunanja politika delavske vlade je bila zadnja leta često predmet ostre kritike opozicijskih strank. Zlasti pri- zadevanja delavske stranke za popolno ukinitev vojske so naletela na oster odpor norveških mtiožic in na njihov pritisk je vlada celo morala pristati na izdatne izredne kredite za vojsko in mornarieo. Toda kljub temu je vojska Norveske dokaj slabotna in šteje v mir- ni dobi komaj 15.000 mož, ki služijo v suhozemni vojski 3 mesece, v morna- rici pa 6 mesecev. Vojska je razdeljena na 6 divizij, ki sestoje iz 16 polkov in 2 bataljonov pohote, 3 polkov konjeni- ce, 3 polkov poljske, 3 bataljonov gor- ske artiljerije, 1 polka protiletalske ar- tiljerije, 1 polka in 2 bataljonov inže- njerije in 1 letalskega polka. Morna- rica sestoji iz 4 križark, 11 križark-mi- nonoscev, 7 torpedovk, 6 malih križark, 9 podmornic in 7 obalndh zaščitnih bro- dov ter obalne artiljerije v Oskarsbor- gu, Oslofjordu, Kristiansandu, Bcrgenu, Agdenesu in Vardoyhusu. Kakšne koristi si je torej obetala Nemčija od zavzetja Norveške? Zgornji podatki nam kažejo, da Nemčija pri svojem . ni zasledovala v glavnem gospodarskega izkoriščanja okupirane Norveške, temveč da ie pred- vsem zamamil Nemčijo ugodni strate- gični položaj Norveške, kajti edino s popolno vojaško zasedbo Norveške bi Nemčija mogla prebiti jekleni obroč blokade. Najvažnejšo vlogo igra vseka- kor severovzhodna norveška obala s svojimi številnimi fjordi in lukami, ki zaradi toplega zalivskega toka nikoli ne zamrznejo. V tem poglcdu je posebne važnosti luka Narvik, ki ima ugodno železniško zvezo s celotno Norveško in s Švedsko ter predstavlja edino mogo- čo in varno pot za prevoz Nemčiji tako potrebne švedske železne rude v Nem- čijo. Obenem pa predstavlja vsa severo- zahodna norveška obala za Nemčijo njeno edino okno v svet in za njene podmornice v globokih fjordih ugodne in varne baze. Na drugi strani pa bi z zasedbo južne norveške obale Nemčija lahko hermetično zaprla Skagerak in tako izolirala Švedsko. , Tu pa se javlja vprašanje, kakšnj stališče bi v tem primeru zavzela Ru- sija. Z zatvoritvijo Skageraka bi nam- reč bila tudi Rusija zaprta v Baltskem morju in njeni uspehi napram baltskim državam in Finski bi v tem trenutku izgubili vso vrednost. Vse to nam do- kazuje, da predstavlja sedanji nemški na Norveško samo uverturo v gigantsko borbo velesil za evropski se- ver. Suite „Novo dobo"! Skrbite za redsio sfolico. Poskusite Loo-pilu- le, ki že po petih, šestih urah dovede- jodolahkegainpri-, jetnega odvajanja. Og»«»jyg. pod Sp. br. 96» od 88. X.TlKtö_________ ¦"' V tekmovanju za prvenstvo Sloveu- ske nogomolne zveze so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Celju SK Celje :SK Amater 2:2 (2:1), v Hrastni- ku Olimp:Hrastnik 3:2 (3:1), v Maribo- ru Zelezničar: Rapid 4:0 (1:0), v Ca- kovcu CSK:Gradjanski 4:2 (2:1), v Ljubljani Hermes:Mars 5:2 (2:2) in Re- ka:Jadran 3:2 (1:0), v Kranju Kranj: Svoboda 4:1 (1:0) in na Jesenicah Brätstvo: Disk 4:1 (2:1);. Med tekmo Celje:Amater je sodnik g. Mehle iz Ljubljane zelo oškodoval Celjane, ko je brez potrebe izključil dva njihova igral- ca in s tem tako oslabil moštvo SK Celja, da si ni moglo priboriti več kot eno točko. * V tekmovanju za državno prvenstvo v teku čez drn in strn je v ncdeljo zma- gala zagrebška Concordia z 48 točkami. Ljubljansko Primorje si je sicer pribo- rilo isto število točk, zmago moštev pa je odločil član Concordije, Slovenec Kotnik, ki je bil prvi med posamezniki. - Slovenska drsalna zveza je bila iistanovljena v nedeljo v Ljubljani. Za predsednika je bil izvoljen g. inž. Stau- ko Bloudok. Kot zastopnik SK Celja je v upravnem odboru g. Riko Presinger, v nadzornem odboru pa g. Stanko Per- tot. - Rovanžni table-teniški dvoboj inwl SK Celjem in SK Muro iz Murske So- bote se bo pričel v nedeljo 21. t. m. ob 13. pri »Jugoslovenu« v Gaberju pri Celju. Prvo srečanje v Murski Soboti je odločilo Celje z 9:7 v svojo korist. * V drugorazredni prvenstveni tekmi je celjaka Jugoalavija v nedeljo v Ce; lju premagala enajstorico SK Stor s 5:0 (3:0). Šah GSavni turntr Celjskega šahovskega kluba Glavni turnir Celjskega šahovskega kluba je bil zaključen 11. t. m. Udele- ževalo se ga je redno 14 članov, eden pa je v začetku izstopil. Turnir se je ncko- liko zavlekel, ker so bile letos veliko- nočne počitnice bolj zgodnje in je več udeležencev iz učiteljskega odnosno pro- fesorskega stanu. Prvo mesto in s tem naslov »Klubov prvak za leto 1940.« si je priboril favo- rit Slavko Cijan. Ta igralec je sicer bolj defenzivnega značaja, a igra pre- mišljeno in sigurno ter že dolgo slovi — kot najboljši klubov igralec. Dosegel jell 11 točk od 13 dosegljivih in ni nobene partije izgubil, rcmisiral pa je štirikrat. Drugo mesto je z 10 točkami pripadlo talentiranemu Vladimiru Diehlu, ki je™ 9 partij dobil, 2 izgubil in dvakrat re-^ misiral. Tretje in četrto mesto z 9 toč- kami si delita klubov predsednik Josip Gražer in klubov tajnik Mirko Fajs. Pe-« to mesto z 8 točkami in pol je delež inž. Srečka Sajovica. Z malo več sreče bi bil s svojo igro zaslužil boljše mesto, ker spada med najboljše klubove igralce,— Ambiciozni Nikodije Pešič, ki je v za-B četku nizal uspel za uspeh, je proti sre- dini še bolj pa proti koncu turnirja klo- nil tempu in igri. Dosegel je z 8 točka- mi šesto mesto. Sedmo mesto si je pri- boril s 7 točkami Josip Schnei'Jer, osmo mesto prof. Tavčar, novinec v klubovem turnirju, s 6 točkami in pol, deveto in deseto mesto si delita dr. Čerin in Čer- nclč s 6 točkami itd. Potek turnirja je pokazal, da so v klubu uveljavljajo tudi nove mooi, tako da razpolaga klub sedaj z večjim števi- lom dobrih in z nekaterimi prav dobri- mi igralci, ki so z veliko resnostjo in' skrbnostjo odigrali svoje pratije. Je pa šs nekaj članov, ki ladi pišejo svoje iz- ostanke v turnirsko knjigo. Naj bi ti igralci drugič posvetili turnirju večjo skrb ali pa sploh ne prijavili svoje ude- ležbe. Štev. 17. »NOVA DOBA« 19. IV. 1940 Stran 5. Iz naiih kraiev Žalec Svečana proslava 30-letnice Risfa Savina V Sokolskem domu v 2alcu je bila v soboto 13. t. m. svečana proslava 80- letnice odličnega slovenskega sklada- telja in žalskega rojaka Rista Savina. Potek svečanosti je bil zelo lep in pri- srčen. Uvodno bssedo je spregovoril sklada- telj g. Ciril Pregelj iz Celja ter orisal lik, življenje in bogato skladateljsko de- lo slavljenca. Sledil je svečan koncert. Na sporedu so bile izključno skladbe Risia Savina, ki so jih izvajali sloviti Slovenski vokalni kvintet, trije člani kvinteta kot solisti, čelist g. prof. Čenda Šedlbauer in pianist g. prof. Pavel Šivic iz Ljubljane. Slišali smo krasne Savi- nove moške zbore, samospevc iz oper »Matija Gubec« in »Gosposvetski sen«, klavirski cvetlični valček iz opere »Lepa Vida< , sonato za čelo in klavir ter sa- mospeve, ki so jih dovršeno izvajali gg. Tone in Roman Petrovčič in Milan Jug, člani Slovenskega vokalnega kvinteta. Poslednji kvintet »Mucek« s spremljavo klavirja so morali ponavljati. Koncert je bil z umetnostnega stališča neopore- čen in je nudil globok užitek. Po zaključku prvega dela je sprego- voril o Ristu Savinu šol. upr. v pok. g. Rajko Vrečer iz Žalca. Sledile so poklo- nitve. Zalski župan g. Ivan Vizovišek je izročil slavljencu, ki je bil deležen po- j novnih navdušenih ovacij, diplomo čast- nega članstva žalske občine. Gdč. Zaj- čeva je izročila slavljenčevi soprogi ge. Olgi Širčevi krasen šopek nageljnov. Gdč. Dana Kukčeva je poklonila jubi- lantu v imenu žalskih dam srebrn lo- vorjev venec. Šol. upr. g. Robert Seni- ca mu je izroči! v imenu Sokol- skega društva v Žalcu lovorjev venec. Gosp. Ivan Virant je poklonil Ristu Sa- vinu lovorjev venec v imenu gasilskih čet žalske občine, g. Rebol iz Št. Petra v Savinjski dolini pa je izročil slavljen- cu lep šopek v imenu pevskega društva »Savinjski zvon«. Slavljencu so se po- klonili zastopniki raznih pevskih dru- štev in šol ter njegovi osebni prijatelji in znanci. V imenu Celjskega pevskega društva mu je čestital društveni pred- sednik g. Prof. Konrad Fink iz Celja. Po sporedu se je razvil zelo animiran večer, na katerem je ponovno nastopil Slovenski vokalni kvintet z izredno lepi- mi slovenskimi, češkimi in ruskimi skladbami. Zalec in Savinjska dolina sta nadvse dostojno proslavila jubilej svojega velikega rojaka. z Prvi kulturni film v Žalcu. Kino Žalec je predvajal 10. t. m. prvi kul- turni l'ilm, ki ga je dal glavni odbor Rdečega križa v Beogradu v propa- gandne svrhe brezplačno na razpolago. Dopoldanske in popoldanske predstave so se udeležile narodna in meščanska sola v Žalcu ter narodne sole v Gotov- ljah, Grižah, Petrovčah, Libojah, Št. Petru v Savinjski dolini in na Polzeli. Večerna predstava je pa bila za odraslo obeinstvo. Poleg filma »Polet preko Mont Everesta« in filma »Bonzo kot ču- var« so predvajali tudi film »Obramba pred napadi iz zraka.« V odmoru je spregovoril predsednik RK v Zalcu g. dr. Martin Herman nekaj bodrilnih be- sed in vabil k pristopu k Rdečemu kri- žu. Predstave je obiskalo ogromno šte- vilo šolarjev in odraslega občinstva. ž Zvotiii kino Zalec. V soboto 20. in nedeljo 21. t. m.: »Aljaska« (»Ledeni pekel«), Iredno lep film iz življenja v najsevernejših krajih. V glavnih vlogah George Raft, Dorothy Lamour, Henry Fonda in Akim Tamirov. Braslovle b Učiteljstvo Ijudske sole v Brasloy- čah izjavlja, da dopis o nadzorovanju tukajšnje sole po banskem nadzorniku, ki ie bil priobčen v »Novi dobi« dne 9. marca 1940, ni izšel iz učiteljskih vrst, niti ni kateri koli član učiteljskega zbo- ra zanj vedel. Zaradi tega odvračamo po krivici nam prisojeno avtorstvo član- ka. Da bi se sami hvalili po časopisih, nam ne prihaja na um. — Zel Janko, Šnuderl Ljubo, Rainer Meta, Sketelj Alba, Toplak Juro, Urbas Franja, O- mladič Pavla. Slovens Gradec s Nestrpnost g. Theuerschuha. Bivši narodni poslanec in ravnatelj meščan- ske sole v Slovenjem Gradcu, g. Ivan Theuerschuh je nedavno izjavil v Slo- venjem Gradcu, da se v Sokolu vzgaja komunizem in da je Sokolski dorn v So- štanju prava komunistična trdnjava. Na to obrekovanie, ki smo ga v Slove- niji že vajeni, se nam ne zdi vredno od- govarjati. Ugotoviti pa moramo, da je vredno vse obsodbe, če se najde mož, ki živi in deluje v bližini državne meje in daje take neresnične izjave, ki nikomur ne koristijo, marveč naši skupni stvari na meji samo škodujejo. s Zelo uspelo predavanje o sokoiski idcologiji je imel pretekli petek zvečer slučajno v Slovenjem Gradcu se mudeči br. dr. Farkaš iz Celja. Ceprav je bilo vabilo k predavanju izdano šele isti dan popoldne, se ie predavanja udeležilo okrog 100 članov in članic, kar priča o vzorni disciplini te sokolskc edinice. Navzoči so sprejeli predavanje z navdu- šenjem. Predavatelj br. dr. Farkaš bo gotovo upošteval željo vseh navzočih, da bi v kratkem nadaljeval svoje aktu- alno in zanimivo predavanje. Store Vprašanie sportnega igrfšča v Štorah Store, 19. aprila. SK Store je v letošnji sezoni odigral že tri tekme in sicer prijateljsko z mla- dino SK Celja s 4:1, prvenstveno s SK Borutom iz Gotovelj s 3:2 in prvenstve- no s celjsko Jugoslavijo z 0:5. Vse te tekme so Štorjani odigrali v Celju. S temi rezultati je klub lahko kar zadovoljen, kajti upoštevati je treba, kakšne težave ima zaradi igrišča, ki je v takem stanju, da ni sposobno niti za treninge, kaj šele za odigravanje tekem. Odbor, ki mu načeluje g. Skelac, je storil vse potrebno, da se vprašanje igrišča uredi. Sedaj je vse odvisno od vodstva železarne, ali bo klub dobil dostojno igrišče. Kakor slišimo, gradi Westnova tovar- na v Gaberju sportni Stadion za svoje delavce. Mislimo, da bi bilo to izvedlji- vo tudi v Štorah, čeprav v dokaj skrom- nejši obliki, samo če bi odgovorni čini- telji pokazali malo volje za to stvar. S tem bi pjportni klub v Štorah mno- go pridobil, kajti sedaj mora vse tekme igrati v Celju, kjer mora plačati igri- šče in razne pristojbine, kar je za klub, ki ne dobi od nikoder nobenih podpor, precejšnje breme. S pridobitvijo igri- šča v Štorah bi se temu znatno odpo- moglo in klub bi lahko še z večjim uspehom zastopal Store na sportnem podroeju. Laško 1 Shod v Št. Lenaxtu. Preteklo nede- ljo sta imela v St. Lenartu shod naš g. Deželak in g. prof. Bitenc iz Celja. Šlo je predvsem za to, da poučita vo- lilce o veliki dobroti, ki jim bo storjena z gradnjo nove ceste na St. Lenart in da se zabriše vtis, ki ga je ta namera- vana gradnja napravila v naši javnosti. Ljudem je treba povedati in dokazovati, da cesta ni brez vsakega pomena in da se bo promet na Št. Lenart močno dvig- nil, tako da nc bo promet na trbovelj- skih in hrastniških cestah nič proti ži- vahnosti, ki bo zavladala na tej cestni progi, ki bo imela zlasti velik pomen za zimsko sankanje, za katerega baje dosedanja cesta ni več zadostovala. Na shodu se je g. Deželak zlasti spomnil na rekonstrukeijo banovinske ceste v Hrastniku vzdolž tamkajšnjega Sokol- skega doma, za katero da je bivši načel- nik okrajnega zastopa g. dr. R,oš za- vrgel težke milijone davkoplaeevalcev. Mi smo prepričani, da g. Deželak za ti- sta dela ni prispeval niti beliča, vendar sporočamo to kritiko hrastniški javno- sti, da bo videla, kako objektivno pre- sojajo nasprotniki delo naših mož. Ako pa upoštevamo, da sedanji g. načelnik cestnega odbora ni poznal ne prejšnje ceste v Hrastniku od žandarmerije pa tja doli do Rüklovega mosta in tudi še danes ne pozna prometa na hrastniški cesti, mu tudi ne zamerimo, če se obreg- ne ob stvari, ki jim ni kos. Hrastničani pa ga bodo že vedeli ceniti. 1 Predavanje g. dr. Vrčona o lemi ; Ka;i je nevtralnost in kake so dolžno- sti nevtralnih držav«, ki bi moralo biti preteklo sredo v Sokolskem domu, je j bilo oblastveno odpovedano. Društva bo- i do naprosila Zvezo kulturnih društev ; za drugo predavanje, o katerem bomo i cenj. obeinstvo pravočasno obvestili. 1 Rudnik Hilda jama — Laško nada- Ijuje likvidaeijo. Baš te dni je preme- ščenih vcčje število delavcev v Rajhen- burg, pa tudi nekatere nameščence je zadela ta usoda. Slutimo, da nekaterim krogom prija, da se naš lepi rudnik za- pira. To so pač tisti, ki nikdar nočejo videti in poznati stvarnih razlogov, marveč jim njih hotenje diktirajo Ie lastni in drugi slični interesi. Kaj, če bo nekoč padla jeza ljudstva po njih?! 1 Na naslov železniske uprave smo žo večkrat napisali nekaj vrstic glede po- stajanju vlakov na naši postaji, pa ni nobenega odgovora in tudi ne spremem- be. Pač, pred meseci so postavljali pred vlake table z velikim »S«, kar naj bi pomenilo »Tukaj obstoj!«. Ker se nihče ni hotel po tem svarilu ravnati, ga ne poL;tavljajo več na tire in — stvar je v redu. Mi pa še nismo zadovoljni in bomo vrtali še naprej, dokler ne bodo ustregli naši upravičeni zahtevi, ali pa nam pojasnili, zakaj ni mogoče ustreči. Če bo pojasnilo držalo, obljubimo, da bo zadeva odpravljena. Dokler pa tega ni, prosimo, da bi se kakšen organ direkcije podal v Laško kot neznan civilist in si iskal v nedeljo ob 20. prostor III. raz- reda. Videl bo, da obstane vlak s prvim (!) osebnim vozom pred postajnim iz- hodom. V ta voz in morda še v enega ali dva poleg njega sili vsa množica, na- zaj pa ne more, ker od tarn pritiskajo potniki, ki izstopajo, umakniti se jim pa tudi ni mogoče zaradi vagonov pred skladiščem. Tako morajo vstopiti vsi v prve vagone, ki so potem do Zidanega mosta natrpani do zadnjega stojišča, dočim ostanejo zadnji vagoni večkrat prazni. Ker plača menda vsak potnik sedež in ne stojišče, vprašamo, ali je ta- ko postopanje pravilno, zlasti, ker bi se dal nedostatek z malo dobre volje in brez stroškov odpraviti. — Potnik. 1 Neka industrija v Laškem pri spreje- manju delavcev še vedno pogleda, ali ima prosilec priporočilo g. kaplana. Ako ga nima, ga ne sprejmejo. Kakor pra- vijo, je to delo g. P., ki bi na starost tudi že lahko postal nekoliko previdnej- ši. Ne dvomimo pa, da se bo temu pod- jetju tako postopanje še prav hudo otepalo. 1. Vremenska hišica še danes čaka boljše razsvetljave. Ena žarnica za dru- go ugaša in odpada, tako da kmalu res ne bo treba ponoči gledati, kako vreme bo drugi dan. 1 Kino Laško. Veliki režiscr Geza v. Bolvary je spot udtvaril velefilm »Ugrabljeno dekle«. V rajskem kraju San Remu, na obali morja, v elegant- nem svetu, med glasbo in plesom, se pripravljajo resni zapetljaji, ali igra usode privede do srečnega in veselega konca. V glavnih vlogah Gustav Fröh- lich, Marieluise Claudius, Theo Lingen. Hrastnik Zlocin prokurista kemiine tovarne w Hrastniku Hrastnik, 19. aprila. V ponedeljek 15. t. m. popoldne se je po hrastniški dolini in okolici z blisko- vito naglico raznesla razburljiva vest, I da je prokurist hrastniške kemične to- varne Emanuel Zelinka pred svojo pisarno ustrelil 35-letnega brezposelne- ga delavca Viljema Gačnika z Dola pri Hrastniku, ko ga je Gačnik prosil za delo. Viljem Gačnik ie bil svojčas zaposlen v kemični tovarni kot mizar. Pred dve- ma letoma ga je vodstvo tovarne odpu- stilo zaradi nekega incidenta, do kate- rega je prišlo v Logarjevi gostilni ob policijski uri med Gačnikom in uradniki kemdčne tovarne, med katerimi je bil tudi Zelinka. Vsa prizadevanja in prošnje odpuščenega Gačnika in njego- vih svojeev, da bi ga tovarna ponovno zaposlila so bile zaman. Po izjavi Gač- nika, ki je bil družinski oče: jc Zelinka najbolj nasprotoval njegovi za- j poslitvi. Gačnik ni mbgel nikjer dobiti j dela. Njegova družina je bila navezana ] zgolj na skromni zaslužek njegove žcne, j ki je zaposlena v steklarni. j V ponedeljek malo pred 14. ie stopil ' Gačnik, ki je bil nekoliko vinjen, k pi- sarni kemične tovarne, da bi poprosil Zelmko za delo. Ker Zelinke še ni bilo v pisarni, je Gačnik sedel na stopnico. Zena in mati sta ga sprav- ljali domov, toda Gačnik je vztrajal pri svojem sklepu. Gačnikova žena je šla opozorit Zelinko, da ga pred pisarno čaka njen mož s prošnjo za zaposlitev. Dejala mu je, da je njen mož nekoliko vinjen in da utegne priti do neljubega incidenta, če ibi Zellinka njenemu možu ne ustregel. Zelinka se je kljub opozorilu napotil v pisarno. Tarn je našel Gačnika, ki mu je hotel iznesti svojo prošnjo. Nastalo je kratko prere- kanje. Gačnik je segel v zadnji desni hlačni žep. Zelinka, ki je bil naj- brž mnenja, da ga hoče Gačnik napasti, je izvlekel iz žepa samokrcs in ustrelil proti Gačniku. Krogla ie zadela Gačni- ka v trebuh in ga smrtno nevarno ra- nila. Gačnik se je kmalu zgrudil neza- vesten. Tukajšnji zdravnik dr. Vddmar mu je nudil prvo pomoč in odredil pre- voz v celjsko bolnico. Gačnika so v celj- ski bolnici takoj operirali. Nesrečnemu Gačniku pa ni bilo več pomoči in v to- rek ob dveh zjutraj je izdihnil. Grozno dejanje Zelinke je izzvalo silno razburjenie med tukajšnjim prebi- valstvom, ki je hotelo obračunati z Zelinko. Varnostnim organom in neka- terim drugim osebam je končno uspelo pomiriti obeinstvo. Orožniki so v pone- deljek zvečer aretii'ali Zelinko in ga izročili sodišču. Javnost je zelo ogorčena nad zlo- činom Zelinke, ki je rojen češki Nemec, a si je pridobil naše državljan- stvo. Njegov brat je tud izaposlen v Hrastniku. h Ne pozabite si pravočasno nabaviti vstopnice za šaloigro »Zadrega nad za- drego«, ki jo uprizori dramatski odsek Sokola v soboto 20. t. m. ob 20. in v nedeljo 21. t. m. ob 17. v režiji br. inž. Frayerja. h Obramba proti napadom iz zraka. Ob obilni udcležbi domacega občinstva je bilo v soboto 6. t. m. v dvorani So- kolskega' doma predavanje o obrambi proti napadom iz zraka. Nam že znani predavatelj g. kapetan Toš iz Celja je orisal vse doslej znane vrste zraenega orožja in vse podrobnosti obrambe in zaščite pred sovražnimi napadi iz zraka. Obeinstvo je sledilo predavanju z naj- večjo pazljivostjo. G. predavatelj je žel za svoja izvajanja splošno odobravanje, Dol pri Hrastniku o Elektrifikacija vzhodnega dela ob- čine. Vroča želja se je izpolnila prebi- valcem Marnega, Breznega in sosednje Sv. Jederti, ko je tik pred prazniki za- svetila po njihovih domovih električna luč. Ze pred leti je bila ustanovljena za Sv. Jedert zadruga z namenom elek- trificirati kraj. Zadrugo je vodil g. du- hovni svetnik Lončarič. Stvar pa še te- daj ni bila dozorela in je tudi kmalu zaspala. V letu 1937. pa je vprašanje elektrifikacije ponovno oživelo in je bil sprožen načrt, da bi se vsi prizadeti kraji priključili dolski Električni zadru- gi. Zaradi nesoglasja pri tem načrtu pa je trgovec in gostilničar g. Peter Kozole povzel stari načrt, da se postavi transformator na Breznem, kjer je za nameravano omrežje prava sredina (Marno, Brezno, Sv. Jedert), kar je tudi banska uprava odobrila. Osnovala se je električna zadruga pod predsedstvom g. Kozoleta, ki ima brez dvoma najvcč za- slug sa novo pridobitev. Stroški za na- peljavo voda so znašali okoli 160.000 din in se delno krijejo s podporami banske uprave ter občin Hrastnika - Do- la in Sv, Krištofa, največ pa z delezl zadružnikov. Stroške za priključke in notranje napeljave morajo nositi odje- malci. Zadruga je bila prisiljena najeti posojilo za kritje velikih stroškov. Krško O hvaleinosti . . . Krško, 19. aprila. Govoriti danes o hvaležnosti sveta, je res precei težka stvar. Na žalost ima- mo na vseh koncih in krajih toiiko ne- hvaležnosti. Kljub temu smatram, da je pri nas vondar Ie nekaj izjem. Naj eno teh izjem v nekaj vrsticah prika- žem, da ne boste mislili, da ni na de- želi nič posebnega in za današnje prili- fte upoštevanja vrednega. Hvaležnost bi po mojem mnenju lahko uvrstili v raz- ne kategorije, kakor so uvräceni na pri- Strati G. »NOVA DOBA« 19. IV. 1940 Štev. 17. itier državni uradniki. Gotovo mi bodo v gospodje državni uradniki oprostili, če I se jih v teh vrsticah spomnim, ne v ! splošnem, temveč samo zaradi hvalež- nosti posameznih. Saj veste, da noben podeželan ne more mimo in tudi ne brez njih. Kajti v zadnjih letih so se nekateri resnično izkazali prav hvaležne. V našem srezu imamo uradnika, ki je v zadnjem času kaj hitro prišel v V. položajno skupino. Njegova žena je prav tako državna uradnica višje polo- žajne skupine. Omembe vredno dejstvo je, da si je ta gospod svoj službeni oko- liš sam izbral. V zasebnem življenju se je že ponovno izkazal kot odličen stran- kar, dober govornik itd. Za svoje delp na prosvetnem področju je prejel mno- ge ugodnosti, med drugimi tudi brez- plačno stanovanje v uradnem poslopju. To stanovanje je namr.eč vedno na raz- polago vodji uradov, ki so v tern po- slopju. Ker pa vodja uradov ne uporab- lja stanovanja v uradnem poslopju, ga uživa že dalje časa uradnik V. polo- žajne skupine. Seveda prejema za brez- plačno stanovanje tudi stanarino. Pre- den se je vselil omenjeni uradnik v to stanovanje je bila v njem nekaj mese- cev družina mladega naprednega urad- nika. V prav kratkem času se je morala izseliti in prepustiti stanovanje urad- niku V. položajne skupine, čigar žena ima prav dobro službo in je brez otrok. In to še ni vse. Za vse navedene in še razne druge dobrote se je izkazala tudi njegova žena na prosvetnem področju zelo hvaležno. Že večkrat je pretepala otroke. Posebno pri srcu ji je sokolska deca. Ob neki priliki jo je pozdravil sin revnega delavca s sokolskim pozdravom ¦»Zdravo!« In kaj mislite, kako mu je odgovorila? S palico! Kaj pravite, ali ni tako ponašanje prav tako neke vrste »hvaležnost«, namenjena določenemu krogu ? ... Božidar Romih na zadnji pofl Dne 12. t. m. je umrl v Krškem po dolgem bolehanju v 52. letu starosti sodnik okrožnega sodišča v Novem me- stu g. Božidar Romih, odločen naciona- list in zaslužen naroden borec. Pokojni je bil 3in uglednega ravna- telja meščanske sole v Krškem dr. To- maža Romiha. V svojih dijaških letih je bil član graškega »Tabora«. V sve- tovni vojni si je pridobil mnogo zaslug kot član jugoslovensko-češke mafije. Po vojni se je g. Romih posvetil so- dni službi. Nad 18 let je bil sodnik okrožncga sodišča v Novem mestu. Na tem položaju je užival zaradi svoje stroge objektivnosti in predvsem kot izvrsten sodnik splošno spoštovanje. Tu- di kot član nacionalnih društev v No- vem mestu se je vneto udejstvoval. Po- sebno veselje je imel do glasbe. Bil je dalje časa dirigent sokolskega orkestra. Delaven je bil povsod, predvsem pa v Jugoslovenski nacionalni stranki. V nedeljo je bil veličasten pogreb. Častna je bila udeležba predvsem iz Novega mesta. Zastopano je bilo novo- meško okrožno sodišče, novomeški prav- niki, predstavniki strelske družine itd. V sprevodu je bil predsednik banovin- skega odbora JNS dr. Janko Rajar, ki je užaloščeni soprogi izrekel sožalje v imenu stranke, zastopnik novomeškega okrožnega sodišca s. o. s. Mijo Černoš, zastopnik sreskega sodišča Šavel, sta- rosta novomeške sokolske župe dr. Ivan Vašič z deputacijo v kroju, društveni starosta Marinček, dr. Josip Trošt za Strclsko družino in še drugi. Navzoči so bili tudi predstavniki krških uradov, So- koli v civilu in mnogo Krčanov. Moaki zbor Glasbene matice je pod vodstvom ravnatelja Vutkoviča zapel žalostinke. Ob grobu se je z ganljivimi besedami poslovil od svojega dobrega tovariša s. o. s. g. Černoš. Težko prizadeti soprogi izrekamo iskreno sožalje, zaslužnega pokojnika pa bomo ohranili v najlepšem spominu! Polie oL> $otli ObsoteSsko pismo Sedlarjevo, 19. aprila. Iz našega kraja se zelo redko ogla- šamo v časopisju. Marsikdo si menda že misli, da nas je lanska poplava bogve kam odnesla. Toda smo še vedno tarn, kjer smo bili. Smo bolj skopi in noče- mo vsak dogodek takoj razbobnati v svet. To pot pa smo se odločili, da kljub naši skoposti širši javnosti ne bomo zamolčali vsega,, kar se je pri nas dogodilo. Zadnji čas smo se tako razkokodakali, seveda zaenkrat še v me- jah naše občine, da bi najraje pisali ce- lo že o tem, kar se bo pri nas še zgo- dilo. Toda o tem drugič. Lani nam je vinska trta dala obilo dobre in slabe kapljice, še celo tako zva- nega »direktorja« ali »nojeka« ne manj- ka. Ta naša vinska kapljica, najsi bo dobra ali slaba in naj se imenujc tako ali tako, a ima v sebi čudovito moč. Če se je kdo preveč nasrka dn ji ni kos, ga spravi tudi v prepir in neredkokdaj stisne temu ali onemu celo nož ali kaj drugega v roko. Tako se je pred nekaj meseci zgodilo, da je Jože Bunšek sunil Janeza Jakopina z nožem v roko. K sre- či pa rana ni bila težka. Ni še dolgo od tega, ko je bil ponooi na nekem prijet- nem sestanku napaden zelo ugleden in že starejši gospod. Ali so napadalci iz- vršili svoje dejanje v pijanosti, se ne da ugotoviti, ker za storilci ni sledu. Napadeni k sreči ni dobil težjih po- škodb,, zdravniška pomoč pa mu je bila kmalu nudena. V nedeljo 7. t. m. pa je junak noža Miha Bunšek v gostilni tukajšnjega žu- pana g. Dobravca obdelal njegovega 21- letnega hlapca in sorodnika Jožka Raj- teriča z nožem. Ranil mu je pljuča in mu poškodoval tudi obleko. Napadeni Rajterič se je do sobote 13. t. m. zdra- vil doma, potem pa so ga morali pre- peljati v celjsko bolnico. Napadaleev brat Jože Bunšek je istega dne s pestmi obdelal županovo sestro, ki je pri žu- panu uslužbena kot kuharica. Kdo je še pri pretepih sodeloval, nismo mogli toč- no ugotoviti, prav tako tudi ne, kaj je bil povod temu, ker ob takih prilikah Ijudje navadno molčijo. Pnipominjamo še, da se v omenjeni gostilni večkrat kaj pripeti, kajti če je vince predobro in premočno, rada vzki- pi kri. Ker je gostilničar obenem tudi župan, bo gotovo poskrbel, da ne bo več prišlo do sličnih dogodkov. Vodovode Rleparska delo Strelovode Vam naredi solidno in po konkurenčni ceni, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan FranI° Celjc, Za kresljo 4 Telefon 245 j Zafiteva/te ponudbe in proraiune I [ /Hi sfe ie poravnali m naroinlno L BKnniaiiinffBnaiiiiBaiiiBiiiinHaiiiiiBH gla zediniti glede koristi, ki jo slednji nudi ekspediciji kot njen clan. Jasha je bil atletske postave in znan širom Vzhodne Indije kot tekač. Za dru- ge stvari pa ni bil ravno posebno dober. To je bilo tudi mnenje njegovega očeta. »Ni za drugo kakor za tek«, je govoril mrmraje, »kakor da bi to moglo svetu koristiti«. Profesor Ruman, ki je bil organiziral to ekspedicijo, pa je bil dru- gega mnenja in kmalu se je izkazalo, da je imel profesor prav. Zdravstveno stanje dr. Ayensa je bilo slabo. 2e več dni ga je napadala mrzli- ca, ker je trajala ekspedicija dalje nego je bilo predvideno. Zaloga kinina, ki so jo bili vzeli s seboj za preventivne dnev- ne doze po 40 centigramov, je bila že več tednov izčrpana. Ta večer je izgledalo stanje dr. Ayen- sa še slabše; mrzlica je čedalje bolj na- raščala, bolnik je trpel vsled čedalje hujših napadov malarije in bali so se, da bo bolnik žalostno končal. Edino kinin bi ga mogel rešiti, a ki- nina niso imeli več. Najbližja vas Nan- Ko pa je bila najmanj 60 km daleč, na drugi strani planine. Jasha se ie tedaj hitro odločil in se je, ne da bi bil koga obvestil, odpravil po kinin. Tekel je polnih deset ur. Ko se je vrnil, je imel kinina, sicer ne mnogo, a dovolj, da je mogel dajati svojemu očetu teden dni dnevno dozo po 1 do 1.30 grama kinina, tega dragocenega zdravila, ki ga priporoča Komisija za pobijanje malarije pri Društvu narodov. Tako je rešil svojemu očetu življenje. Dr. Ayens ni pozneje nikoli več rekel svojemu sinu, da ni sposoben za nič dru- gega kakor za tek. Otroške vozičke rabljene, kakor tudi kolesa in šivalne stroje sprejemam v komisijsko prodajo. Josip Uršič, Celje, Narodni dom. Kupim tako) 30 — 50 kubikov plodne zemlje. Na~ slov v upravi lista. Krojaškega pomočnika za fino vcliko dclo iščem. Sprejmem tudi vajenko ali vajenca. Krojaški salon F. Pešec, Celje, Krekova c. 8. Samo še kratek čas lahko nabavite la semenski krompir, banaSko moko, oves, koruzo in semenski fižol po najnižji ceni pri tv. Jugopromet- Celje, Krekova c. 11. ELEKTRICNE ŽARNICE d o b i t e p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 Klavir po primerni ceni prodam. Naslov v upravi iista. Trgovski lokal v Narodnem domu v Celju se odda v najem. lnformacije daje ravnateljstvo Celjske posojilnice. Dvosobno stanovanje s pritiklinarni išče inirna dvočlanska stranka. Ponudbe na upravo lista pod »MIrna«. Dve delavnici primerni za obrt, takoj oddam v na- jem. Celje, Breg 6. Dvosobno stanovanje oddam takoj. Celje, Ipavčeva ul. 11. Stanovanje - 2-sobno, parketirano, kabinet, kuhinja in pritikline, se takoj odda. Celje, Lava 35. Zaradi preselitve prodam dobro ohranjen PIANINO znamke Hofmann. Naslov v upravi lista. Proda se okrog 3000 kg sladkega sena Naslov v upravi lista. Odda se soba 1 ali 2 dijakoma. Naslov v upravi lista. Lep kompieks zemljišča s poslopji — prej žaga -¦ v Broden pri Vranskem med drzavno cesto in potokom Bolsko z vodno koncesijo na- prodaj. Krasna prilika za napravo 2aye ali tovarne ali kakega obrata tudi v večjeni obsegu. Zrayen je električen vod visoke napetosti. Poizvedbe pri Janku Horvatu, notarju na Vranskem. Enosobno stanovanje se odda s 15. majem. Naslov v upravi lista. Vino — črešnjičana lasten pridelek 1939, rdeče in belo, kakor tudi izvrstno PARAČINSKO KRVNO VINO prodajam na litre in v večjih množinah. Naprodaj imam tudi sladko krmo. FRANC ZÄNGGER - CELJE KLINAR MSLOŠ kljuCavnlčac • Celje, Oregorčlčevo 4 Izdelujem Stedilnike iz nerjavečega jekla, kakor: navadne Stedilnike, vsakovrst.ne ograje, obeSala za perilo, reklamne transparente itd. ^ Znhtevajte ponudbe Celjskaposojilnicaddü Celju | JE NAJSTAREJŠ1 NARODNI DBNARNI ZAV0D V CELJU | Vse hranilne ( ¦ yloge, vložene pri ¦ CELJSKI POSOJILMCI D. D. V CELJU | so varno nalozene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini B Denar, ualožen v domač denarni zavod, donaäa koristi vseinu domačemu narednemu gospodarstvu M Celjski pOSOJilnici d.d. vCeljU-Harodm dom 1 NALÄGAJTE SVOJE PRIHRÄNKE V TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RRČ. 10-591 CENTRÄLA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SoSTANJ m Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rsulo Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju Rešen s kininom V nekem predelu Vzhodne Indije se je pravkar znočilo in tema je zajela mal šotor v katerem so bili zbrani člani ekspedicije profesorja Rumana. Tu so bili raziskovalci profesor Ru- man in njegova žena, dr. Ayens in nje- gov sin Jasha in nekoliko nosačev do- mačinov, ki so za visoko nagrado pri- stali, da bodo spremljali to ekspedicijo skozi močvirnate in malarične karje Vzhodne Indije. Ta dan so dolgo in naporno korakali, ker so bili več dni tavali po pustih, bre- govitih, negostoljubnih predelih in džungli, kjer brenči poHhevi na milijone komarjev in kjer ponoči nastaja megla, kar deluje na potnike še strašnejše nego vročina. Ekspedicija se je bližala koncu. Sotor so to pot postavili na suhem, neravnem zemljišču in vsa skupina je dihalai svobodnejše. Končno so mogli misliti na kaj drugega kakor na stanje vremena, na spremembo temperature in na prirodo zemljišča. Dr. Ayens in nje- gov sin nista mnogo uživala počitka. Prepirala sta se in se niHakor nista mo-