Politični ogpled. Avstrijske dežele. Dunaj. Pri Sv. Štefanu je le dni misijon. Velikanska cerkev je pri vsaki priiligi natlačeno polna; posebno po večerih. — V državnem zboru so v torek prenehali s podrobno razpravo o davčni preosnovi in so v sredo začeli pretresovati dovoljenje zaeasnega proračuna. — Dopolnilne volitve v dunajski občinski zaslop so bile 28. t. m. in nove volitve v 2. razredu bodo dne 1. aprila. Škoda, da protiliLeralne stranke niso edine! Šlezijsko. V Tešinu hočejo Poljaki nslanoviti zasebno poljsko gimnazijo in že pobirajo denar v ta namen. Tešin pa jj tako nemško mesto, kakor je Celje; torej nemška posest. GaliSki Poljaki pa gotovo ne bodo zapustili svojih rojakov v Šleziji; naj tudi nam pomagajo, da zmagamo z novo celjsko gimnazijo! Solnograško. V Solnogradu židovski liberalizem naglo pojema. Dne 26. t. m. so pri občinskih volitvah v 3. razredu liberalci popolnoma pogoreli. Štajarsko. Graški mestni zastop je hotel nemškim dijakom častitati o priliki bismarkovanja; ali vlada mu je to prepovedala. Prav je storila. — V Feldbahu se ustanovi politično katoliško-konservativno Ijudsko društvo. Za oni okraj je bilo tako društvo že davno potrebno. KoroSko. Srečno mesto, ki ima liberalnega župana. Tako »srečno« mesto so Breže, ali kaj? Deželni poslanec in rijegov župan dr. Jobst je poneveril nad 30tisoč gld., potem pobegnil in se ustrelil. — Deželno sodišče je začelo ugovarjati slov. duhovnikom radi pisanja župnijskih matic. Nemška gospoda se boji za svoja spakedrana, ponemčena imena. Kranjsko. Dne 25. t. m. je imelo uslanovni zbor katoliško - narodno društvo v Slarem Irgu pri Ložu. Zbralo se je 300 mož. — Ministerstvo notranjih zadev je dovolilo ubogim občinam 7000 gld. podpore ; 1000 gld. pa je dodal deželni odbor. — Na Bledu, v Kranjski gori, Begunjah iu marsikje še vedno imajo samonemške poštne pečate. — Ljubljanica je te dni poplavila velik del ljubljanskega barja. Primorsko. Učno ministerslvo je zaukazalo mestnemu zastopu v Gorici, da mora v kratkem postaviti slovensko Ijudsko šolo. Vendar enkrat! Čcmu pa tudi v Trstu kaj taeega odločno neukaže? — Goriški dcželni odbor se po veliki noči skliče, da reši deželni proračun. — V Islri se Lahoni na vse kriplje pripravIjajo na deželnozborske volitve. Tudi Slovenci in Hrvatje so marljivi. Ogersko. V-Nitri je pri državnozborski volitvi zmagal liberalec Latkoczy z veliko večino; kajti blizu 1500 kmečkih volilcev so zunaj mesla od jutra do večera na dežju stražili vojaki, da niso mogli iti volit! Taka jo liberalna prostost! Lalkoczv pa se je oni dan poslanstvu odpovedal. — Magnatska ali gosposka zbornica je to dni zavrgla paragraf o brezverstvu in predlogo o jednakopravnosti žiflov. Vsled tega so luili naši liberaluhi pobiti. Vnanje države. Rim. Sv. oče Leon XIII. so v zadnjem konzisloriju obžalovali, da se na Ogerskem le uvede civilni zakon, katerega je sv. cerkev že stokrat obsodila. Te bosede so bile govorjene o pravem času. Italijansko. Na večih krajih Ijudje urairajo gladu. V Acceri so se uprli povišani dokladi na žito in so naskočili mestno hišo in jo užgali. Tudi v drugili krajih so se godile krvave rabuke, in zakaj? Glad, grozni glad dela Ijudi besne. Fraraasonska vlada pa ničesar ne stori! Francosko. Minister notranjih zadev je imenoval več novih prefektov ali okr. glavarjev, ki pa večinoma niso po volji nekaterim poslancem. Zaradi tega so poslanci zavrgli vladno predlogo o obdaeenju dedšein verskih družeb. Govori se, da bode vsled lega minister notranjih zadev odstopil. Belgijsko. V tej državi se vsak lahko odkupi vojaščine, kar premožnejši tudi storijo. Zaradi tega so vojaki le revnejši Ijudje, večinoma socijalisti. Zato se bode poslancem predložil načrt postave o vpeljavi občne vojaške dolžnosti. Nemško. Večina Nemcev v »rajhu« ne raara več za Bismarka. To se je očitno pokazalo pretekb soboto v nemškem državnem zboru, kjer se je 163 poslancev proti 146 izreklo zoper to, da bi se Bismarku v imenu državnega zbora častitalo k SOletnici. To glasovanje je glasna obsodba naših Bismarkovcev. Rusko. Kakor znano, je v Varšavi na Poljskera guverner grof Šuvalov. Ta je nedavno rekel, da se bode oziral na vse poljske želje, ker je prepričan, da Poljaki ne goje pretiranih zahtev, ki bi se ne strinjale s postavami. Srbsko. Kraljica Natalija pride dne 24. maja v Beligrad. Prebivalci jo bodo slovesno vsprejeli. — Ministerski predsednik je izdal okrožnico, da bode 3000 davkoplačevalcev volilo po jednega poslanea. Ker ima kralj po stari ustavi pravico imenovati 60 poslancev, štela bode skupščina 240 poslancev. Špansko. Canovas je novi minisierski predsednik; tudi drugi minislri so že imenovani. Toda novo ministerstvo je neugodno za konser.ativce. Tch vodja, Silvela, pa je vendar svojim prijatcljem svetoval, naj podpirajc vlado. — Na otoku Kuba bodo Španci upor kmalu zatili. Azija. Vojaška stranka na Japonskem, ki ima sedaj ondi prvo besedo, neče nič slišati o miru s Kitajci. Istega mnenja je ludi državni zbor. Povsod se nabirajo in vadijo novi vojaki, da jih odpošljejo na bojišče. Japonci torej hočejo Kitajce popolnoma ukrotiti. Afrika. Slalin bej, rodom Danajčan, ki je bil nad deset let pri Mahdiju v sužnosti in je te dni pobegnil, imenovan je od egiptovskega podkraja za pašo. Ob enem ga je podkralj naprosil, naj vstopi v egiplovsko službo. A m e r i k a. V Limi, glavnem meslu republike Pern, bil je ono nedeljo, ponedeljek in torek krvav punt. Predsednik republike, Caceres, je moral pobegniti. — V Pittsbnrgu, v severni Ameriki, nameravajo ondi bivajoči Slovenci zidati lastno cerkisv. ') Vrednost denarja ni bila povsod in vedno enaka, tcmvco se jo sprominjala po kakovosti kovine. V 14., 15. in deloma šo v 16. veku so v obče bili v navadi srebrni vinarji (pfeninc — dl.), katerih je šlo 12 na kratki, 30 pa na dolgi ali navadni šiling (p). Osein navadnili šilingov ali 240 vinaijcv je bil 1 fiint — navadno tudi marka imenovan. (A. Zieman, Mittclboubdeutscbes W0rtcrbucb, 238 in 2&3.)