številka 31 četrtek, 4.avgusta 1994 100 tolarjev Ohladitve žejni Včeraj ponoči je prišlo v RLV do hude delovne nezgode Stebrni udar poškodoval tri rudarje V sredo, 3. avgusta v nočni izmeni, ob 0.55 je prišlo v jami Pesje Rudnika lignita Velenje do hude nezgode pri delu. V nesreči so se težko telesno poškodovali trije rudarji: 46-letni Stane P. iz Liboj, 29-letni Jože K. in 38-letni Sakib M., oba iz Velenja. Vse tri poškodovane rudarje so s kraja nesreče prepeljali v celjsko bolnišnico. Kot smo lahko zvedeli včeraj tik pred zaključkom redakcije, od dr. Franca Žerdina, direktorja premogovnika, je nesrečo povzročil stebrni udar na križišču odkopa D, na koti +40 jame Pesje. Včeraj dopoldne so bili preiskovalci uprave za notranje zadeve in rudarskega inšpektorata še na delu, raziskovali so vzroke, zato o natančnih ugotovitvah še nismo mogli zvedeti kaj več. Dr. Žerdin pa nam je pojasnil, da so stebrni udari v jami po- gosti; to je pojav, precej podoben podzemeljskemu potresu. Nastane, ker se v stebru premoga kopiči notranja napetost, in ko ta doseže vrhunec, se poruši. Sprostitvi pritiska rudarji in znanost še danes niso kos, znajo ga sicer omiliti, v kar so v velenjskem premogovniku vložili veliko naporov in potrebnih ukrepov. ■ Milena Krstlč-Planlnc Avgust hmelj da ali ga vzame Hmeljski poganki so do vrha, kobule počasi dobivajo svojo obliko in hmeljarji se z vso vnemo pripravljajo na svoje največje opravilo - na spravilo zelenega zlata. S to kulturo je v Šaleški dolini zasejanih letos še manj površin kot lani, na njih pa se nadejajo povprečne letine. Seveda, če se vročina, ki je pošteno "pritisnila" v minulih dneh, ne bo nadaljevala. Bojijo se, da bo avgust pridelek prej vzel kot pa ga dal. Od ponedeljka dalje sicer na največjih hmeljskih površinah v Šmartnem ob Paki umetno zalivajo, vendar so tu še koopera-cijska hmeljišča, kjer pa se za tako zahtevne naložbe še niso odločili. Dobre obete glede letošnje hmeljske letine je oklestila še julijska toča. Po prvih ocenah je zmanjšala pridelek od 40 do 60-odstotkov. Tik pred začetkom obiranja, med 15. in 20. avgustom, bodo posledice in škodo te naravne nesreče še enkrat preverjali. Po načrtih naj bi hmeljarji v velenjski občini letos pridelali 26,5 ton hmelja. Kupca zanj, po dolgoletni pogodbi, že imajo in večjih težav pri plačilu ne pričakujejo. Res pa je, da so cene zelenega zlata na svetovnem trgu zaradi velike ponudbe nizke, proizvodnja pa je zahtevna in draga. Vsemu navkljub bodo površine, ki so jih v občini Velenje skrčili, v naslednjih letih s hmeljem na novo zasadili. Zaradi manjših količin bodo tokrat hmeljski pridelek sušili le na enem koncu, in sicer v sodobno urejeni sušilnici v Rečici ob Paki. ■tp Štirje dnevi brez tople vode v velenjskih domovih so se končali v torek pozno zvečer, vendar je v afriški vročini marsikdo niti ni pogrešal. Voda, sploh tista osvežilno hladilna, v jezerih, bazenih in bližnjih rekah, Je ob neprestani vročini še vedno najbolj Iskana. In skoraj ga ni, ki si ne bi želel vsaj vročinske nevihte, čeprav so počitniški dnevi v lepem vremenu še lepši. Neznanci, ki smo jih v nedeljo "ovekovečili" na velenjskem Jezeru, so očitno uživali. ■ bš, foto: vos Prejšnji teden je na skednju Janka Kolenca na Homcih zaradi samovžiga sena, kot smodnik zagorel obnovljen skedenj poln letošnje krme. Gasilci, ki so prišli na požarišče s kratko zamudo, so lahko le varovali sosednje objekte, ki so bili ogroženi od ognjene stihije. Kasneje so požar pogasili. Mnogi, predvsem sosedje, pa so takoj pristopili k sanaciji požarišča. S prostovoljnim delom, prispevki in darovanjem krme za živino, so krajani solidarnostno začeli obnavljanje skednja in zagotavljanje pogojev za preživetje več kot deset glav živine. Pomoč bodo menda množično nudili tudi člani Kmečke zveze Slovenije. Tekst In slika: Jože Mlklavc Nov državni rekord Velenje - Atletska sezona je na vrhuncu. Rekordi padajo kot za stavo, le še nekaj dni nas loči od evropskega prvenstva. Žal, v Helsinke ne bo odpotoval velenjski atlet Bekim Bahtiri. Čeprav je prejšnjo sredo na mednarodnem teku v Velenju postavil nov državni rekord na 1.500 metrov s časom 3:40,70, je bilo še vedno premalo za zahtevano normo 3:38,0. S tem časom je Bahtiri za 28 stotink izboljšal osem let star rekord Romea Živka, ki je bil pred leti prav tako član AK Velenje. ■ vos Ko Je zagorelo, nI bilo veliko pomoči. Požar Je bil uničujoč bele zastave! Ob koncu tedna bo še sončno In vroče. Osvežitev pričakujemo v za-tku prihodnjega tedna. - V sA Tako je pred nedeljsko tekmo l.kroga novega državnega prvenstva z Maribor Branikom napovedal trener velenjskega Rudarja Borut Jarc. V šestnajstini finala pokalnega tekmovanja so bili Velenjčani nadvse učinkoviti, bodo kakšno žogo spravili tudi v mariborska vrata? (foto: vos) --rrn i--- POD PRHO Stoodstotna subvencija lenobi Ko so člani mozirskega izvršnega sveta nedavno razpravljali o dvigu cen v Vzgojno varst\'enem zavodu Mozirje, so (ne)hote "zašli" v kočljivo debato. V občini namreč nastaja polarizacija, na eni strani so tisti, ki iz proračuna dobivajo stoodstotno subvencijo za otroško varstvo, na večinski drugi tisti, ki ne dobivajo nič; tistih "vmesnih " je vse manj. Da 100 odstotkov prejemajo tudi po vseh merilih bogati, je jasno, a kaj ko je edino in odlučujoče merilo "uradni" dokument o dohodkih, ki ga noben organ in noben zavod ne more spremeniti, na njem pa piše, kar piše. In pika. Vprašali so se tudi, če je proračunska obveznost 100-odstotna subvencija za varstvo treh otrok, katerih (ne)domača mamica ves dan kadi in pije kavico?! Res, običajno in povsod zaradi neumnosti odraslih "nastrada-jo" otroci, vprašanje pa vendarle ostaja. ■ jp % Mlilftž _i_POGOPKI_ Izvršni svet SO Mozirje mam»m«»mmmmmmmmmm Kakšna privatizacija zobozdravstva? Ljubno ob Savinji Ze 34.flosarski HO - RUK Ljubenski flosarski bal je gotovo najstarejša turistična in narodopisna prireditev v Zgornji Savinjski dolini in med najstarejšimi tudi v veliko širšem merilu. Vsakoletno obujanje več kot bogatega izročila poznamo v blestečih izvedbah, poznamo ga tudi v (pre)skromni obliki. Letos so se na Ljubnem zavzeto lotili priprav in napovedani program za konec tega tedna vsekakor obeta. S prireditvami so pričeli že v nedeljo (o športnih poročamo na drugem mestu), sklenili pa jih bodo od petka do nedelje. Tega dne so v okolici Ljubnega pričeli kiparsko in slikarsko kolonijo, razstavo stvaritev bodo odprli jutri (petek) v prostorih osnovne šole, prav tako v nedeljo so ob Savinji prikazali pripravo oglarske kope, na pol poti do Luč pa pričeli z žganjem apna, ki že nekaj let nazaj privablja številne obiskovalce. Nadaljevali bodo jutri, v petek, ko bo na prostoru ob Savinji flosarski večer z domačimi pevci, godci in igralci, pa še za narodopisje bodo poskrbeli. Vesel večer z zabavo in plesom bo ob Savinji tudi v soboto, v nedeljo popoldne od 16.ure dalje pa bo veselo in zanimivo na in ob Savinji z udiranjem flosa, flosarskim krstom in vsem kar zraven sodi. ■/P Že 27. mednarodni obrtni sejem CELJE - V času od 9. do 18. septembra bo v Celju že 27. Mednarodni obrtni sejem. Letos se je prijavilo rekordno število razstavljalcev, ki bodo razstavljali na skupni površini 55 000 kvadrtnih metrov, od tega na 30 000 kvadratnih metrih pokritih površin. Zaradi velikega zanimanja razstavljalcev organizatorji niso mogli ugodno rešiti vseh prijav in je na listi čakajočih še vedno 175 potencialnih razstavljalcev. Organizatorji so prejeli izredno veliko prijav iz tujine. Pričakujejo razstavljalce iz Italije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Švice, češke, Hrvaške, Brazilije in ZDA. Novost letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma bo nov por-talni vhod, v katerem bo prostor za nekatere sejemske službe. Mmkp Srečanje ljubiteljev "hroščov" MURSKA SOBOTA - Klub "Keeeber", ki združuje lastnike in ljubitelje VW hroščev in drugih vozil VW na zračno hlajenje, bo priredil od petka, 5.avgusta, do nedelje, 7. avgusta, mednarodno srečanje ljubiteljev "hroščev"t ki bo na športnem letališču v Rakičanu pri Murski Soboti. Tja vas bodo vodili smerokazi z znakom VW. Kotizacija znaša 2500 tolarjev. Všteti sta dve večerji in dva zajtrka, štartnina za spretnostno vožnjo, priložnostna darila ter prostor v kampu za šotor ali avto. Mmkp ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od t. AVGUSTA 1994 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne obrestne mere v % mere v % Tekoči računi občanov 7,36 0,61 Žiro računi 6,67 0,55 Hranilne vloge na vpogled 6,67 0,55 Varčevalna knjižica 13,75 1,10 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 26,26 2,00 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 28,53 2,15 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 29,10 2,19 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 10,16 0,83 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT 20,57 1,60 - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 22,85 1,76 -depoziti nad 100.001,00 SIT 23,98 1,84 Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT 23,42 1,80 - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 23,98 1,84 -depoziti nad 100.001,00 SIT 24,55 1,88 Depoziti vezani nad 6 mesecev 25,12 1,92 Depoziti vezani nad 12 mesecev 26,26 2,00 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 10,00 -za čas od 91 do 180 dni 11,00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 35,36 2,60 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 59,25 4,03 Na redni petkovi seji so člani mozirskega izvršnega sveta hitro in kljub temu učinkovito opravili z nekaj pomembnimi točkami. Med nje sodi razprava o pereči problematiki kolektivne komunalne rabe, kar je za mnoge že zdavnaj preživet pojem. Člani sveta so ugotovili, da njihovih obvezujočih sklepov glede javne razsvetljave ni upošteval dobesedno nihče, kot da izvršnega sveta ni. Nov in dokončen sklep je, da se morajo krajevne skupnosti takoj dogovoriti z župnišči glede osvetljevanja cerkev; če ta sklepov in dogovorov spet ne bodo spoštovala, bodo posegli tudi po odklopih električne energije, ki jo trošijo na veliko plačuje pa proračun. Druga pomembna točka s tega področja je odvoz smeti in odpadkov z zabojniki. Dogaja se namreč, da razni lokali, trgovine, podjetniki, kdorkoli pač, dobesedno v trenutku napolnijo zabojnike, ki jih naroči krajevna skupnost za potrebe krajanov. Sklepi izvršnega sveta so, da morajo krajevne skupnosti takoj določiti mesta za svoje zabojnike, (kontejnerje, da ne bo pomote); z Javnim podjtejem Komunala morajo do konca avgusta opredeliti sistem odvoza odpadkov z zabojniki iz vseh naselij, ki nimajo kantnega odvoza; vsi ostali in že omenjeni uporabniki (trgovine, lokali...) pa morajo poskrbeti za lasten odvoz, sicer novi prosilci ne bodo dobili dovoljenja za obratovanje, z že obstoječimi pa je treba odvoz zagotoviti drugače. Morda bo k vsemu temu pripomoglo dejstvo, da se bo do septembra z rebalansom v občinski proračun nateklo več sredstev. Namenjena bodo tudi krajevnim skupnostim, ki naj bi z njimi plačevala skupno komunalno rabo; njihov problem bo torej, kako bodo ravnale z denarjem. Zelo pomembna je bila tudi razprava o privatizaciji zobozdravstva. Člani sveta so obravnavali tri možne inačice, dokončen predlog pa morata Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti ter Zavod za zobozdravstvo pripraviti čim prej; prav tako predlog odkupa in najema opreme in prostorov ter možnost vključitve zobozdravstva v splošno zdravstvo in način organiziranja zobne tehnike v primeru privatizacije. Med ostalim so sprejeli tudi sklep o povišanju cen v Vzgojno varstvenem zavodu Mozirje za 10 odstotkov. Povišanje velja s 1.septembrom, starše pa bo obremenilo za 5,4 odstotka, izvršni svet pa je obenem sprejel sklep, da je treba takoj narediti natančno analizo prejemnikov subvencij za otroško varstvo ■/p Srečanje borcen in krajanov Obudili polstoletni spomin Odbora skupnosti borcev Šlandrove in Zidanškove brigade sta minulo soboto v lepem okolju posestva Veniše pri Lačji vasi v Zadrečki dolini pripravila srečanje borcev in prebivalcev širšega savinjsko-šaleškega območja. Spominsko slavje so namenili 50-letnici bojev za osvoboditev Zgornje Savinjske doline, obujanju spominov, zaskrbljenosti zaradi sedanjih dogajanj, predvsem pa prijateljskemu in sproščenemu druženju, ki blaži takšne ali drugačne tegobe. Res, prijetno je videti vesela srečanja po bolj ali manj dolgih letih, zvedava vprašanja in odgovore o življenju, delu, zdravju, družini in še o čem. Pa si v sobotnem dopoldnevu številni borci, krajani in gostje za takšne pogovore niso vzeli preveč časa. Vsi po vrsti navdušeni nad lepim okoljem so prav to okolje po slavnostnem delu zapustili prej, kot to običajno storijo. En sam razlog je bil -močno pripekajoče sonce, ki mu tudi različne sence niso mogle do živega. Med gosti sta bila tudi predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar ter nekdanji komandant Janko Sekirnik - Simon, slavnostna govornika pa predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc in takratni komandant 1 .bataljona Šlandrove brigade Franc Zavasnik - Božič. Mozirski župan je spregovoril o zgodovinskih razmerjih med in po drugi svetovni vojni do današnjega dne, Franc Zavasnik pa je zelo podrobno orisal boje za osvoboditev krajev Zgornje Savinjske doline in se na koncu dotaknil današnjih razmer in položaja borčevske organizacije. Posebej je poudaril, da smo Slovenci v preteklosti znali premostiti prav vse težave, danes pa se generaciji borcev dozdeva, da s samostojnostjo nimamo kaj početi; daje večstrankarska demokracija le uničujoč boj za oblast; da imamo državni aparat za 20 in ne za 2 milijona ljudi; da se nam E-vropa smeji ob naši neslogi. Še marsikaj je zagrenjeno dodal, a svoj govor vendarle pogumno in optimistično sklenil, saj je prepričan, da bi se tudi sedanje generacije odločile tako, kot se je njegova. Kulturni spored so zapolnili člani Delavske godbe na pihala občine Mozirje in pevci z Ljubnega ob Savinji. ■7p Ne, ne gremo po gobe Znana je ribiška, da so ujeli takooo veliko ribo, pa jim je tik pred bregom utrgala laks in pobegnila. Zdaj smo dobili še podobno gobarsko: našel sem takega gobana, da sem ga moral pustiti v gozdu, saj je tehtal več kot dva kilograma. Seveda naš najnovejši zakon, ki naj bi zavaroval gozd in gobe, prepoveduje, da bi kdo naenkrat odnesel iz gozda več kot dva kilograma gob. Te dni pa smo lahko tudi po naših sredstvih obveščanja slišali opozorila, kako močno so otežene gobe s težkimi kovinami. Černobil naj bi se v gobah še vedno močno poznal. Zato je treba z gobami ranati previdno. Treba jih je jesti res v manjših količinah. Če bi to poročilo veljalo za našo državo, bi ljudje takoj porekli, da si je to spet nekdo izmislil, da bi ljudi odvrnil od nabiranja gob. Ker pa so take meritve naredili Avstrijci, jim tudi naši verjamejo. Mislijo pa, da veljalo le za avstrijsko stran in da škodljive snovi državne meje niso prestopile. In tako naši ljudje še vedno veselo hodijo po gozdovih in stikajo za gobami. Klopom in zakonu navkljub. Resnici na ljubo je namreč treba priznati, da ta zakon nikakor ni prišel do ljudi. Mnogi od tistih, ki sicer gobe prodajo na tržnicah, zanj še sploh niso slišali ali pa zanj nočejo slišati. Je že tako, da ljudje radi slišijo kaj takega, kar je zanje dobro, ne pa tudi tisto, kar jih prizadene. In taka omejitev nabiranja naj bi prizadela tiste, ki si s tem res pomagajo zboljševati življenje. Ne mislimo na tiste nedeljske nabiralce, ki zdrvijo v gozd, vse pomendrajo, domov pa v glav- nem tako ne odnesejo nič, razen cekar jabolk ali kasneje jeseni grozdja, ki ga med gobarjenjem mimogrede potrgajo v bližnjem vinogradu ali sadovnjaku. Mnogi kmetje, ki nabirajo gobe v svojih gozdovih, pa ne morejo razumeti, da bi jih pri tem kdo omejeval. Saj jih še pri sečnji dreves ne, kako naj bi jih pri gobah. Ob tem zakonu se seveda mnogi tudi hihitajo, ker že kar vidijo razne inšpektorje, kako hodijo v večerno šolo spoznavanja gob. Ali kako s priročnikom v roki blodijo po gozdu, da bi ujeli kakšnega kršitelja. Ob tem pa že kar tudi "ugibajo": "Le kam pa bodo ti "odjemalci gob" dali zaplenjene stvari?!" No, za zdaj imamo tak zakon še bolj ali manj na papirju, ne pa še tudi "na licu mesta", to je v gozdu. Seveda pa je dobro, da ga imamo, čeprav ga pri navadnih gobarjih ne bomo res dosledno izvajali. Dobro pa je, da imamo v roki zakonska določila, da lahko res koga primemo, ki bi poskušal preveč ropati naše gozdove. Saj pogosto beremo o tropih tujcev, ki se zaženejo v naše gozdove in nato kar tovorijo gobe preko meje. Če gobe že so, naj bodo za nas. Tisti, ki vsem meritvam le ne verjamejo čisto zares, tudi menijo, da je nekako tako naravnano tudi avstrijsko poročilo o "oteženosti" gob. K njim so se letos privolile trume vzhodnih turistov: mnogi od njih pa pri njih letujejo tako, da nabirajo gobe in (jim) jih prodajajo. To se pa tudi Avstrijcem zdi že malo preveč mm SJSl Sanacija šoštanjskih termoelektrarn se preveša v drugo polovico RTC Golte Prelomna točka: razžvepljevalne ; Vendarle naprave za blok 5 Celovita sanacija Šoštanjskih termoelektrarn se preveša v drugo polovico. Tako so v Šoštanju zatrdili v petek, ko so o pripravah na gradnjo razžvepljevalne naprave za blok 5 spregovorili na novinarski konferenci. Poleg direktorja Termoelektrarne Jaroslava Vrtačnika sta se je udeležila tudi državni sekretar za energetiko Boris Sovič in državni sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora Radovan Tavzes. V Sloveniji, ki je podpisnica protokola o omejevanju mejnega obremenjevanja okolja z emisijami žveplovega dioksida, je ekološka sanacija največjih onesnaževalcev ena strateških nalog na področju energetike. Gre zlasti za tri večje objekte: dravske elektrarne, nuklearko v Krškem in termoelektrarno v Šoštanju, kjer naj bi z zgrajenimi čistilnimi napravami na blokih 4 in 5 že do konca leta 1998 zmanjašli letne količine žveplovega dioksida za 70 000 ton. Če bo sanacija objektov potekala po predvidenem planu, bo Slovenija izpolnila in celo presegla zahteve iz protokola že do leta 2000, lahko pa bi jih kasneje. Zakaj potem tako hiteti? Boris Sovič o tem pravi: "Zato, ker je bila onesnaženost na prebivalca v Sloveniji leta 1992 kar trikrat večja kot v Evropski uniji, na površino pa dvakrat večja. Z uresničitvijo sanacijskih programov pa bi se do leta 2000 na prebivalca približali Evropski uniji, na površino pa onesnaženost celo zmanjšali." Ekološka sanacija šoštanjskih termoelektrarn je utemljena tako Priprave na gradnjo razžvepljevalne naprave na bloku 5 so predstavili (od leve proti desni): Jaroslav Vrtačnlk, Majda Pirš - Krajnčec, Boris Sovič, foto: AO iz ekoloških kot energetskih razlogov. Z njo bi odpravili nestabilnost v oskrbi z električno energijo v Sloveniji, ker bi TEŠ lahko vedno obratovala s potrebnimi zmogljivostmi. Naložba v razžvepljevalno napravo bloka 5 naj bi stala približno 220 milijonov nemških mark, računajo pa, da bi jo lahko dokončali do leta 1998. Ta teden naj bi v Uradnem listu Republike Slovenije izšel predhodni razpis za ugotavljanje primernosti in sposobnosti dobaviteljev in izvajalcev za glavni sklop razžvepljevalne naprave, ki naj bi stal približno 115 milijonov nemških mark. "To bo prelomna točka v ekološki sanaciji termoelektrarne," je poudaril direktor Jaroslav Vrtačnik. Kot že veste, pri financiranju razžvepljevalne naprave za blok 5 Svetovna banka ne bo sodelovala, ker je menila, da je povzročena škoda z onesnaževanjem manjša, kot pa je količina denarja, ki bi jo bilo treba odšteti KMEČKA TT DRUŽBA Zakaj ? Privatni delniški kapital več kot 500 oseb iz vse Slovenije. Premišljena investicijska politika. Strateške povezave z znanostjo. Široko zaledje na terenu. Vseslovenska poslovna strategija. Vaša Kmečka družba. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47. _ CERTIFIKATI za čistilno napravo, Slovenija pa ima tudi že precej visok dohodek na prebivalca. Zdaj, ko so se preusmerili na druge vire financiranja, računajo, da naj bi polovico potrebnih sredstev zbrali iz cene električne energije in iz proračuna, drugo polovico potrebnega denarja pa naj bi predstavljali blagovni krediti domačih in tujih bank. "Če se bomo odločili za tujega izvajalca, bo v prvi fazi dolžan zagotoviti najmanj 25 odstotkov domačih dobav, v celoti, skupaj z drugo fazo pa naj bi domačim izvajalcem in dobaviteljem namenili 130 milijonov nemških mark," je povedal Jaroslav Vrtačnik. To razmerje bo tako 60: 40 v korist domačih izvajalcev za razžvepljevalno napravo bloka 5, medtem ko je pri ekološki sanaciji bloka 4 ta delež ravno obraten. Predhodni "poizvedovalni" razpis za ugotavljanje sposobnosti izvajalcev naj bi zaključili v novembru. Do takrat naj bi izdelali investicijski program in dorekli vire financiranja. Sledil bo glavni razpis, podpis pisem o nameri, do konca leta 1995 pa naj bi podpisali tudi pogodbo, naložbo pa sklenili do konca leta 1998, kot smo že zapisali. ■ Milena Krstič - Planine akumulacija? Na Golteh se še vedno borijo za preživetje. To pomeni marsikaj, predvsem pa ureditev zasneževanja, saj brez tega zimske sezone ne bo, brez nje pa ne bo več tega središča. Znano je, da bodo še v tem mesecu pričeli z vrtanjem vrtin; z vodo iz njih bodo zagotovili zasneževanje terenov pod obema sedež-nicama. To pa še ni vse. Niso še namreč vrgli puške v koruzo glede akumulacije, ki je ključnega pomena za nadaljnji obstoj. V prizadevanja se je vključil tudi mozirski izvršni svet in na podlagi skupnih naporov so pred nedavnim obiskali smučišče v Lienzu onkraj avstrijske meje. Del tega smučarskega središča je zelo podo- ben Goltem in zato toliko bolj primerljiv. Namen obiska predstavnikov RTC Golte, Izvršnega sveta SO Mozirje, strokovnjakov in predstavnikov Zelenih je bil natančno določen - ogled tamkajšnje akumulacije, ki so jo naredili umetno in je dvakrat večja kot naj bi bila na Golteh ter se pogovoriti o vseh njenih (morebitnih) vplivih na okolje. Spoznanja "na terenu" za delavce RTC Golte niso bila neugodna, pravzaprav pomenijo nekakšno zeleno luč za nadaljnje napore. Ti napori pa pomenijo pridobitev vse potrebne dokumentacije, ki je dovolj zahtevna in prav čas bo ob denarju glavna prepreka za hitrejšo uresničitev načrtov. »JP ■ ...... Bo kdaj možen podoben posnetek tudi na Golteh? Macesnikov plaz v Podolševi Pravočasna rešitev? Člani mozirskega izvršnega sveta so na minuli seji med drugim sprejeli pomemben sklep o pričetku sanacije Macesnikovega plaza v Podolševi, trenutno največjega v Sloveniji. Več ali manj je znano, da o-gromna zemeljska gmota nenehno drsi in ogroža celotno področje od vznožja Olševe do Solčave. Najbolj neposredna in stalna posledica drsenja je ob vsakem malo večjem deževju pretrgana cestna povezava tamkajšnjih kmetij z dolino; če smo nesramni, niti ne povsem, saj imajo ljudje povezavo s Solčavo preko Matkovega kota in Logarske doline, a 20 kilometrov daljšo. Kaj to pomeni pri vsakodnevnih opravkih, pri nujnih vožnjah, pri prevozu otrok v šolo, tudi na turiste in vožnjo po panoramski cesti ne smemo pozabiti, ne kaže posebej poudarjati, če smo že izpustili možne katastrofalne posledice. Dolgo časa so se lomila kopja med upravičeno nezadovoljnimi domačini in stroko, ob vsem tem razen za najnujnejše sprotne "popravke" tudi denarja ni (bilo). Niti za projekte, ki jih zahtevajo vsi, niti za prvi poseg, ki so ga terjali domačini - speljati vodo s plazu, ga začasno umiriti in nato končno rešiti problem. Rešitev je sedaj že bliže. Projekt je narejen, Ministrstvo za okolje in prostor ga je uvrstilo na prednostni seznam, kar naj bi pomenilo tudi sredstva, takoj paje ukrepal mozirski izvršni svet. Čakati na jesen in deževje seveda ne sme nihče, zato je izvršni svet sklenil, da naj Podjetje za urejanje hudournikov PUH iz Ljubljane prične z deli takoj. Delavci tja že premeščajo stroje, dela pa bodo pričeli v ponedeljek. Začasno bodo dela financirali z občinskimi sredstvi solidarnosti (upajmo, da ne v celoti in stalno, saj bi zagotovilo ministra in ministrstva vendarle moralo nekaj veljati). Prva naloga je seveda speljati vodo z območja plazu, kar bo več kot zahtevno delo, po prvih ocenah vredno do 20 milijonov tolarjev, celotni projekt pa je ovrednoten na 42 milijonov, tolarjev seveda. ■Jp Levo del ceste, ki je ob vsakem deževju dobesedno nI več In jo sproti krpajo, desno majčken del velikanske gmote, ki nenehno drsi. Bo torej "lastno odgovornost" (na znaku) kaj kmalu zamenjala še kakšna druga? ZANIMIVO MmSd "Drugačne" porodniške Ko so poslanci lansko leto 18. decembra sprejeli Zakon o družinskih prejemkih, ki je uvedel pomembne novosti na področju štirih družinskih prejemkov: denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka in otroških dodatkov, smo o tem že poročali. Ker pa se z mesecem julijem 1994 na področju pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta uveljavljajo bistvene spremembe, temu tudi danes namenjamo nekaj informacij. Razširjen krog upravičenk Določila zakona razširjajo krog upravičenk do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta - do njega so poleg delavcev upravičeni tudi tisti, ki so zavarovani po predpisih o zdravstvenem zavarovanju za primer odsotnosti z dela zaradi bolezni (obrtniki, samostojni kulturni delavci in vse ostale "samozapolene" osebe, kmetice...), kot tudi matere, ki jim je delovno razmerje prenehalo brez njihove volje ali krivde med nosečnostjo ali med trajanjem porodniškega dopusta. Nov način določanja osnove in nakazil Zakon uvaja nov način določanja osnove in višine denarnega nadomestila: osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača upravičenke v zadnjih dvanajstih mesecih pred mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta, ki se z ustreznim indeksom preračuna na zadnji mesec pred mesecem nastopa tega dopusta; med porodniškim dopustom pa se višina nadomestila usklajuje na enak način kot pokojnine. Vse upravičenke, ki so porodniški dopust nastopile z 18. decembrom 1993 ali kasneje, so morale pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta že uveljaviti pri centru za socialno delo, ki je pristojen glede na kraj njihovega stalnega bivališča. Tajim je izdal odločbo o višini in trajanju pravice do tega nadomestila. Denarna nadomestila za čas porodniškega dopusta za mesec julij 1994 se bodo tistim upravičenkam, ki so porodniški dopust nastopile od 18. decembra '93 dalje, že nakazala neposredno iz proračuna Republike Slovenije na njihove tekoče račune ali hranilne knjižice. Ljubno, Podvolovljek In to bo za letos vse! Delavci Cestnega podjetja Celje bodo kmalu sklenili obnovo 1,7 kilometra ceste v Podvo-lovljeku. To je del ceste, ki ga je zajezitveni plaz ob katastrofalni poplavi leta 1990 popolnoma uničil, njegova "obnova" pa je bila vir hude krvi med krajani Podvolovljeka in Luč ter vzrok za mnoge spore v mozirski občini. Najbolj kritičen del sicer 10 kilometrov dolge ceste bo torej kmalu obnovljen, vrednost del je 40 milijonov tolarjev, za ostalo pa bo treba počakati na -denar. Enaka "usoda" je doletela gradnjo ceste od Ljubnega do Luč; enaka je tudi razdalja prvega dela (1.700 metrov). Dela so sklenjena, naprej pa ceste (vsaj) letos ne bodo gradili. Obljube in zagotovila "najvišjih" gor ali dol, za nadaljnjo gradnjo je bilo v letošnjem državnem proračunu "astronomskih" 40 milijonov tolarjev, ki pa so jih porabili že pri gradnji tega odseka. Nadaljevanje v obeh primerih ni več v božjih rokah, država je očitno "močnejša". ip ■■ngijp ' Krajani Podvolovljeka so sedaj že boljše volje, mnogi drugi tudi. Dela napredujejo In prvi del ceste bo kmalu dobil "normalno" podobo OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK - KAJUH ŠOŠTANJ Koroška 7, 63325 Šoštanj Razpisuje prosto delovno mesto: HIŠNIKA - VZDRŽEVALCA STAVB Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s poskusnim delom 3 mesece. Nastop dela je 1. september 1994. POGOJI: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - 3-letna srednja šola ustrezne usmeritve - delovno mesto je vezano na stanovanje v šoli. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite 8 dni po objavi na naslov šole z oznako "RAZPIS". Kandidate bomo vabili na razgovor. 0 izbiri jih bomo obvestili do 30. avgusta 1994. Zakon določa, da se denarna nadomestila upravičenkam izplačujejo iz proračuna do 15. v mesecu za pretekli mesec. Upravičenke bodo tako dobile denar nakazan na svoj račun predvidoma 16. avgusta 1994 za mesec julij 1994 in 14. septembra za mesec avgust 1994. Do vključno meseca junija so denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta svojim delavcem praviloma izplačevali delodajalci; upravičenke so ga dobile istočasno kot delavci, ki so bili na svojem delovnem mestu, delodajalec pa je upravičenkam izplačal neto znesek nadomestila ter zanje plačal vse obvezne prispevke in davke, kot tudi vse druge odbitke, ki se lahko plačujejo od plač. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v pripravah na prehod na direktno izplačilo denarnih sklenilo posebno zavarovalno polico z Adriaticom, tako da bodo vse upravičenke med porodniškim dopustom tudi dodatno oz. prostovoljno zavaro- vanen pod najbolj ugodnimi pogoji. V prvi fazi prehoda na neposredna izplačila denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusta pa ni bilo mogoče prevzeti obveznosti plačevanja mesečnih obrokov obveznosti, ki so jih delodajalci sprejeli na podlagi upravnih izplačilnih prepovedi. Ministrstvo je zato preko centrov za socialno delo že obvestilo vse upravičenke, da bodo morale te obveznosti zaenkrat poravnati same. Na ministerstvu se zavedajo, da taka rešitev ni najboljša, vendar zaenkrat predstavlja edino možnost, da bodo zapadli obroki poravnani, zato so že vzpostavili stike z bankami, gospodarsko zbornico Slovenije in ministrstvom za finance, da bi skupaj poiskali kar najbolj optimalno rešitev. Opozarjajo pa, da bodo vse upravičenke, ki so porodniški dopust nastopile do vključno 17.12. 1993, denarno nadomestilo prejemale tako kot doslej -torej praviloma od delodajalca. bš Lepi dnevi s španskimi folkloristi MIBHKHT Za nami je teden, poln veselja, ki smo ga preživeli s špansko folklorno skupino Magisterio. Dobro voljo smo delili tudi z občinstvom, kije spremljalo nastope Špancev. Nastopali so v ponedeljek v Topolšici in nato v torek pred Mesnico in delikateso Šaleška dolina, nato pa še isti dan pred Namo. Najlepši dan pa smo preživeli v Lučah, kjer smo imeli piknik skupaj z Lučani. Le-ti so lahko še pred piknikom uživali ob nastopu španske folklorne skupine in nato še skupine Koleda. Za piknik so poskrbeli enkratni fantje mesarije Sušeč, za kar se jim iskreno zahvlaljujemo. Od španskih prijateljev smo se poslovili v četrtek. Pot jih je vodila v Rogaško Slatino in nato Sredi vasi v Lučah še naprej v Beltince na dneve slovenske folklore. Še enkrat se iskreno zahvaljujemo generalnima pokroviteljema Mesarstvu Sušeč in Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, ki sta omogočila nepozabno srečanje, ki je še bolj okrepilo prijateljske vezi. Seveda pa gre zahvala tudi ostalim sponzorjem, ki so pomagali ŠFS Koledi, to so: Livel, Gorenje Koncem, Bistro M4, Gostišče Brišnik, RLV, Sindikat RLV, Trend, SO Velenje, Sekretariat za družbene dejavnosti, ZKO Velenje, Terme Topolšica, Gost, Studio R, Strip, VLS Computers, Norma, P&I, Fimex, Podhod Mastadont, Naš čas, VTV studio, Nama. Mateja Špegel IZŽREBANE ŠTEVILKE NAGRADNIH KUPONOV NAGRADNE IGRE OB 10-0BLETNICI TRGOVINE ERA PREHRANA kupon št. 028267 kupon št. 048571 kupon št. 050038 kupon Št: 050335 kupon št. 022835 kupon št. 004381 kupon št. 022004 kupon št. 027649 kupon št. 022496 1. glasbeni stolp 2. svinjska polovica 3. 10 kg Bar kave 4. 50 litrov soka YO 5. karton kompota (24 kom) 6. mini multipractic Kenvvood 7. sušilec za lase Kenwood 8. darilni paket Amareto 9. 20 kg riža Splendor 10. darlni paket Sweet sweet way kupon št. 004392 Nagrajenci dobijo nagrade v trgovini ERA PREHRANA! NAGRADNA IGRA VVEISSER RIESE - velikanska nagradna igra Izžrebanci: 1. nagrada- 3 kg praška Weisser Riese: Liljana Drev, Šalek 88, Velenje 2. nagrada- brisača z oznako VVeisser Riese: Zinka Zager, Stantetova 18, Velenje 3. nagrada-majica z oznako VVeisser Riese: Aleš Vrabič, Stantetova 17, Velenje Vemo, da iščete varno in donosno naložbo za Vaš certifikat. Uresničite jo lahko z vpisom v pooblaščeno investicijsko družbo Nacionalne finančne družbe - STAJERSKI INVESTICIJSKI SKLAD d.d. na naslednjih vpisnih mestih: v enotah BANKE CELJE v Celju: Ekspozitura Vodnikova Celjska mestna hranilnica Ekspozitura Prešernova Ekspozitura Vrunčevs AgencijaOtok Agencija Hudinja Agencija Nova vas v ostalih krajih: Agencija Vojnik Ekspozitura Slovenske Konjice Agencija Vitanje Agencija Zreče Ekspozitura Žalec Agencija Polzela Agencija Prebold Agencija Šempeter Agencija Vransko Agencija Braslovče Ekspozitura Šentjur Agencija Šentjur Ekspozitura Laško Agencija Radeče Ekspozitura Šmarje pri Jelšah Agencija Kozje Agencija Bistrica ob Sotli Agencija Podčetrtek Ekspozitura Rogaška Slatina Agencija Rogatec v enotah ABANKE — poslovne enote Celje v enotah Zavarovalnice Adriatic Koper - poslovne enote Celje v CBH - Celjski borzni hiši, Celje NAKAZNICE DOBITE NA VPISNIH MESTIH ZA VPIS SE PREDLOŽI VELJAVEN OSEBNI DOKUMENT, KI VSEBUJE EMŠO ZA VPLAČILO IN VPIS DELNIC ZA VPIS DELNIC OTROKA SE PREDLOŽI VELJAVEN ROJSTNI LIST ALI DRUG DOKUMENT, KI IMA EMŠO Družbeniki: A ..M Adriatic zavirovabu dražb« d d banka celJe (tanka Celie d d Cel/e B K A Dolenjska banka GorenjskaBanka d.d.. Novo mesto Nevednež je kot nenabrušena sekira: tudi z njo lahko podreš drevo, vendar hudo težko. (staroegipčanski pregovor) Ni večjega lažnivca od tistega, ki govori o sebi. (kitajski pregovor) Visoka jubileja gasilcev Ojstriške vasi - Tabor Gasilsko društvo Ojstriška vas - Tabor je v petek in soboto praznovalo 90-letnico svojega obstoja. Jubilej so počastili s prevzemom novega orodnega vozila TAM, obnovili pa so tudi dvorano gasilskega doma. Slavnostna seja je bila v petek zvečer. O delu društva je govoril predsednik Jože Ribič, podelili pa so tudi več republiških in občinskih odlikovanj. Osrednja slovesnost je bila v soboto popoldne s slavnostno parado in prevzemom novega orodnega vozila, ki ga je po prevzemu blagoslovil taborski dekan Leopold Selčan. Pokrovitelj je bilo podjetje Kovinotehna leasing, precej denarja za nabavo vozila pa je prispeval tudi izvršni svet občine in številni botri, obrtniki in delovne organizacije. ■ -er 70 let GD Zabukovica Gasilsko društvo Zabukovica v KS Griže je v soboto praznovalo svojo 70-letnico delovanja. Praznovanje so pričeli že dopoldne s tradicionalnim hitrostnim tekmovanjem za pokal Zabukovice, popoldne pa je bila najprej slavnostna seja, na kateri je o jubileju govoril predsednik GD Zabukovica, Janko Potočnik, podelili pa so tudi več priznanj. Po seji je bila gasilska parada skozi vas ter zbor gasilskih enot pred gasilskim domom. Na slovesnosti se je zbralo veliko gasilcev in krajanov. Za gospodom Jankom Potočnikom sta govorila predsednik IS občine Žalec Boris Kranjc in predsednik OGZ Žalec Franc Oset, ki je nato podelil odlikovanja Gasilske zveze Slovenije in občinske gasilske zveze Žalec. Odlikovanja GZ Slovenije so prejeli Franc Deželak, Janko Potočnik, Valentin Oblak in GD Zabukovica. Sledil je prevzem novega orodnega vozila WV in blagoslov, ki gaje opravil župnik Jože Planine iz Griž. ■ -er Le človek lahko da kri sočloveku Velenje - Očitno se zgoraj zapisanega stavka plemeniti ljudje v občini Velenje še kako zavedajo. Če bi bilo kako drugače, bi pisali o zmanjšanju števila darovalcev krvi. Tako pa lahko z veseljem ugotavljamo, da klici na pomoč pridejo na pravo mesto. Temu v prid govorijo številke. V letošjem prvem polletju je namreč kri darovalo kar 2511 krvodajalcev iz občine Velenje, kar je celo nekaj več kot v enakem lanskem obdobju. Največji odziv je bil seveda na akcijah za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. 1843 krvodajalcev je sodelovalo na njih. Za potrebe bolnišnice Slovenj Gradec 169, za celjsko bolnišnico pa se je vrste človekoljubov vpisalo 499 občanov. Na velenjski območni organizaciji Rdečega križa ob teh rezultatih ne skrivajo zadovoljstva. Le želijo si, da bi lahko o spodbudnih številkah govorili tudi ob koncu leta. ■ tp Ključe novega orodnega vozila je izročil šoferju Dragu Tomažiču poveljnik GD Zabukovica Peter Žličar Srečanje šoferjev na Rogli Na nedavni akciji v prostorih doma učencev v Velenju je za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane darovalo kri 499 krvodajalcev iz velenjske občine (foto: Aleš O.) Gasilke - veteranke iz Šmartnega ob Paki IlIIttlitSttCtillliiStaSKlI«!!! Delu sledijo tudi uspehi Nov turistični prospekt Dobrna - Turistično društvo Minulo soboto je bilo na Rogli že četrto srečanje voznikov Slovenije. Udeležilo se ga je več kot 2000 članov ZŠAM in drugih voznikov ter delavcev v prometu. Častni gost dr. Vladimir Topler, pod- predsednik Državnega zbo pa je imel ob tej priložno daljši govor. Srečanja so se udeleži tudi člani ZŠAM iz občin V lenje, Mozirje ter Žalec. Prijetno druženje stanovskih kolegov, rekreacija in zab ... (foto: Jože Mikia Srede, od pol osmih do devetih zvečer, so njihove. Prav tako prostor pred gasilskim domom v Šmartnem ob Paki. Lahko bi "padale prekle z neba", pa jih ne bi odvrnile od njihovih namer. Tašne so članice veteranske skupine gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki. Prijetna druščina deklet v najlepših letih, ki deluje tri leta in ki se uspešno udeležuje tekmovanj v kategoriji nad 45 let po vsej Sloveniji. V povprečju šmarške veteranke štejejo 56 pomladi. Zbrale so se na pobudo štirih prekaljenih in gasilskim veščinam zapriseženim članicam in "Super je. Grem pogledat, kaj bo, sem si dejala in ostala sem." Tako jih pravi večina. Zlasti po letih gasilstva malo mlajše veteranke. "Imamo se res lepo in prijetno. Razumemo se, nobena nobeni ničesar ne zameri, smo družba, Šmarške veteranke s svojim mentorjem Blažem Špehom pred začetkom urjenja v kateri ni nikoli dolg čas. Vsako tekmovanje nam je spodbuda za zavzeto delo v prihodnje, z vsakega se vračamo z novimi izkušnjami in doživetji. Sploh vesele smo, če se dobro uvrstimo. Pot do doma večrat zapolnimo s pesmijo, šalami in z vsem, kar pripomore k prijetnemu razpoloženju." Tako so nam povedale kar vse: Tilka, Anica, Karla, Marjana, Marija, Pavla, Nada. Lani so brhka dekleta nastopila na 10 veteranskih gasilskih tekmovanjih in osvojile prav toliko pokalov. Najdražji jim je pokal z regijskega tekmovanja, kjer so bile prve in se tako uvrstile na državno tekmovanje, ki bo oktobra v Kranju. Nanj se pripravljajo z vso vnemo. "Rade bi se uvrstile čim bližje najpomembnejšemu naslovu," komentirajo svoja sredina delovna srečanja s hidrantom, cevmi in ostalo gasilsko opremo pred domom v Šmartnem ob Paki. Še prej pa bi rade štirim dobrim uvrstitvam z med-društvenih tekmovanj po Sloveniji dodale še kakšno prvo ali drugo mesto. Držimo pesti za manj in najbolj pomembne preizkušnje! »tp Anketa v Šoštanju i^mitagsigisisieissii^p "Zaprt" trg v se LOVSKO VESELJE V PLANINAH čia™ Lovske družine Rečica ob Savinji ob svojem domu na Stonu pod obronki Mozirske planine vsako leto pripravijo lovsko srečanje. Namenijo ga veselemu razpoloženju in družabnosti med lovci in krajani. Še vedno doslej je bilo vzdušje tisto ta pravo in tudi minulo nedeljo ni bilo nič drugače. Strelsko tekmovanje, družabne igre, sprostitev ob pesmi in glasbi, pa seveda posebni užitki ob lovskih specialitetah, so bili dovolj za sprostitev številnih udeležencev. (M foto: jp) Maj se je iztekal, ko so v Šoštanju zaprli trg Bratov Mravlja-kov za ves promet. Sedaj, ko je minilo že kar nekaj časa, pa nas je zanimalo, kako so novost sprejeli v Šoštanju. Pričakovali smo zelo različna mnenja in nismo se motili. Tistim, ki stanujejo ob trgu ali pa so povezani z delom in življenjem ob njem, je v večini všeč, drugim pa ne. Žal se je spet izkazalo, da ljudje sprememb nimajo radi, saj so nam mnogi zatrdili, da se predpisa vsi ne držijo. Jože Hudournik, Rečica ob Savinji: "Meni se zdi, da je bila zapora ceste napaka. Šoštanjča-nom se mogoče zdi dobro, vendar je v ulici precej trgovin, v katerih je sedaj težko nakupovati. Sam večkrat pridem v Železnino, avto moram pustiti daleč proč, včasih je težko za nekatere vedno ostaja odprt najti parkirni prostor, potem pa je težko naložiti kupljeno. Prepričan sem, da je stanovalcem ob trgu všeč, da so cesto zaprli, vendar bi potem morali zapreti skoraj vse ceste, saj ob vseh živijo ljudje, ki si želijo miru." Janez Komprej, Lokovica: "Meni se zdi, da ni prav, da so trg zaprli za ves promet, saj je sedaj velika gneča po drugih koncih Šoštanja, tako po cestah kot na parkirnih prostorih. Po moje bi morali trg zapreti samo za tovorni promet, za vse ostale bi moralo ostati tako, kot je bilo. Življenja v ulici to ni ohromilo, to ne, le novi prometni problemi so nastali." Suzana Špegel, Šoštanj: " Stanujem ob trgu in zapora se mi zdi super. Res ni več toliko avtomobilov, vendar pa toliko bolj slišimo motoriste. Zal zapore vsi ločitev. Vsaj meni se zdi, da je sedaj boljše. Vse je bolj umirjeno, manj smrdi. Ja, vozniki kar uooštevajo zaporo, življenje v trgu pa zaradi tega ni čisto nič zamrlo." Dejan Tonkli, Šoštanj: "Stanujem čisto ob trgu in lahko rečem, da se je življenje tu zelo umirilo. Manj prometa pač pomeni tudi manj hrupa in izpušnih plinov. Moti pa me, ker vozniki vseeno parkirajo na trgu in zapore ne upoštevajo v celoti. Pa še nekaj je - promet na cesti proti Ravnam se je močno povečal, vozniki pa tako divjajo, da se bo prav gotovo v bližnji prihodnosti zgodila huda nesreča. Ker omejitev hitrosti nihče ne upošteva, bi bila edina prava rešitev postavitev hitrostnih ovir na cesti. Sedaj nadzora ni dovolj." Bojana Špegel, foto: Aleš Ojsteršek Dobrna je izdalo nov prospekt z naslovom "Dobrna, kraj vreden svojega imena", v katerem se predstavlja kraj z okolico. Izšel je v nakladi 50 000 izvodov v štirih jezikih. Prospekt želi gostom predstaviti predvsem pohodniške poti in ponudbo ob njih. Besedila v prospektu so zgovorna in kažejo na prijaznost in prisrčnost tega zdraviliškega kraja. V Dobrni se danes (4. avgust) pričenjajo turistične prireditve, ki jih bodo sklenili v soboto, 6. avgusta, z Nočjo pod kostanji. Spremljala jih bo vrsta prireditev: gobarska razstava, razstava zelišč in zeliščnih izdelkov iz okolice Dobrne, razstava starih prospektov poslikav na svilo. in promocija novega ter razstava ■ mkp ne upoštevajo, kar je najbolj opazno zvečer, ko se do gostinskih lokalov na trgu vsi pripeljejo skoraj do vrat. Če so se že odločili za zaporo prometa, bi morali upoštevanje predpisa bolj nadzirati, tako pa je v Šoštanju premalo policistov. Izkazalo pa se je tudi to, da Šoštanj nujno potrebuje nov parkirni prostor, saj sama kot tukajšnja stanovalka težko pridem do njega." Lilijana Merčnik, Velenje: " Opravljam počitniško delo v lokalu ob trgu in zdi se mi, da je zapora ceste za ves promet prava od- za razvedrilo Nagradna križanka ZADRUGA MOZIRJE z.o.o. Mercator - Zgornjesavin-jska kmetijska zadruga Mozirje Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.,Foitova 10, s pripisom, Nagradna križanka ZKZ - MOZIRJE, najkasneje do torka, 16. avgusta. NAGRADE: l.nagrada: družinsko kosilo v RESTAVRACIJI GAJ za 4 osebe, 2.nagrada: 30 kom jajc, 3.nagrada: 5 vrečk BIOGAL-a Nagrajenci nagradne križanke ERA PREHRANA 1. nagrado - darilno košarico v vrednosti 5.000 SIT v trgovini ERA Prehrana prejeme. TEREZIJA DREV, Tomšičeva 43, Velenje, 2. nagrado - darilno košarico v vrednosti 5.000 SIT v trgovini Era Prehrana prejeme: KATARINA KRENKER, Ob gozdu 16,62382 Mislinja, 3. nagrado - darilno košarico v vrednosti 5.000 SIT v trgovini ERA Prehrana prejme: DRAG1Č EVIČ, Jenkova II, Velenje Pravilna rešitev nagradne križanke : DESET LET TRGOVINE ERA PREHRANA Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade dobite z osebno izkaznico v trgovini ERA Prehrana. AVTOR KRIŽANKE R.NOČ PREBIVALCI KRANJA MESTO V NEMČUI, ZNANO IZ 2 SV VOJN VIOLINIST OZIM IZ LEDENEGA POKRO VA ŠTRLEČA GORA OSKAR LANGE SREBROV NITRAT. 'PEKLENSKI KAMEN" SOSEDNJA DRŽAVA GRADBENI ELEMENT. KI SLUŽI ZA OPORO OBOLENJE SKLEPOV OBROČA-STO KRILO NAPRAVA ZA REGU LIKANJE KRALJ BOGOV V ST. EGIPTU NEKO JAPONSKA PRESTOLNICA w LOVNA NAPRAVA. NASTAVA PESNICA ŠKERL SODOBNIK KELTOV JANEZ GREGORC SLOV.IME IT MESTA OB NADIŽI DARKO IVANUŠ BAVARSKI VOJVODA STAROJUD KRALJ OBLIKA IME NA ANA VODNA PREGRADA 10 NAŠ ČAS NAJBOLJ ŽLAHTNA KOVINA. ZNAK Pt PLANINSKA UJEDA ZVIŠANA NOTA ■!■ NORD BOGU HJA MORJA FR FILM. IGRALEC GABIN KRAJ PRI SEVNICI OKRAJŠ. SRBSKO MOŠ.IME GRŠKO MESTO V TESALUI ZAPOR. JEČA 7h PISATELJ MURNIK ERVVIN RESCH TANKA. MREŽASTA TKANINA GL.MESTO NEMČIJE OTOK V AlEUTIH W 11 PARTNER SAMICE TERME PRI PADOVI IVAN NASPROTJE TAVČAR IvARNOSTI POJAV NA VODI VRTENJE ELEKTRONA OKOLI LAST OSI NEKDANJI KOZAŠKI POGLAVAR Z lEfJKO „ 06PA2-I 22 IGRALEC I GUlNNESsl GROTOK, ODISEJE VA DOMOVINA OTOK V INDIJSKEM OCEANU. OB AFRIKI GREGOR AVSENIK STARO IME ZA TAJSKO JAPON. BRENKALO PIERRE LOTI ŠTEFAN RESMAN KAZEN ZA GREHE SLEPO O BOŽEVANI VZORNIKI GLAVNA SESTAVINA BETONA DEL KOLESARSKE DIRKE RIM NARA-VOSLOVEC IGRALKA MIRANDA OTROŠKA BOLEZEN RUSKO ŽEN.IME 11 OČE GL MESTO GANE DEGENE-RIRANEC ZDRAVNIK KIRURG ROM MOL DAVUE GLOBOKA NEZAVEST DUH UMRI PRI ST SLOVANIH 1i ANTE MAHKOTA VZKLIK NA KORIDI ANTON ZALOKAR SPOMLADANSKO ŽITO 19 SLOV DRU ŽINSKA REVIJA PEVKA PRODNIK 1 1 3 5 to 1 |8 10 11 13 14 '15 i 17 i <6 i 19""" 10 11 IX v> iif mobitel,/,/. PE CELJE, Lava 7, 63000 Celje tel.: (063) 451 -334, fax: (063) 45 i -811 MAXON CENA: 2890 DEM + p.d (APARAT + PRIKLJUČEK) PIVOVARNA UNION D.D. LJUBLJANA Pivovarna UNION, d.d. Ljubljana ugotavlja, da seje na slovenskem tržišču pojavilo pivo, ki ga pod blagovno znamko ŽALSKO CESARJEVO PIVO polni BUP v m Buzet iz Hrvaške, uvaža pa firma J OS T - HOP iz v Žalca. Pivovarna UNION je obrat za proizvodnjo piva v Buzetu pripojila 1. 7. 1990 povsem legalno in legitimno in je v njem do aprila 1993 varila in polnila pivo, nazadnje pretežno pod blagovno znamko Union. Kot je znano, je bil obrat za proizvodnjo piva v Buzetu poleti lansko leto Pivovarni UNION protipravno odvzet in ga je hrvaška oblast dodelila v upravljanje zasebnemu podjetju BUP, d.o.o. iz Buzeta. S tem je bila Pivovarni UNION onemogočena uporaba naprav za varjenje piva in nadzor nad to proizvodnjo, tako da Union ne more prevzemati odgovornosti za kakovost in ustreznost tam narejenega piva. Zato Pivovarna UNION, d.d. vabi slovenske potrošnike, da kupujejo samo kakovostna slovenska piva. KUPUJMO SLOVENSKE PROIZVODE! 63320 Piše: Ivo Stropnik X. (JUBILEJNE) POLETNE KULTURNE PRIREDITVE VELENJE 1994 Pesnik na velenjskih ulicah Pride sobota, pride tak dan, in se odpraviš in greš na veselje. Stlačiš denar v žep, potem se usedeš in se odpelješ na veselje. Pride tak dan samo za reklamo vsakih sedem let. Vsi ostali dnevi so torki. (Marko Kravos) Sobota, 30. julija. - Vroči julijski dnevi gredo na dopust. V tej neznosni vročini kljub slabim časom dopustujemo vsi; eni z nogami v lavorju, drugi z lavorjem na glavi. Oboje je seveda metaforično. - Katerokoli telefon že zavrtiš v teh dneh: Na dopustu! Na morju! V hribih! V bolniški! Nedosegljivo nekje med Arktiko in Antarktiko. Na dopustu je Politika (a njo Človek še najlažje pogreši), na dopustu je Gospodarstvo (še zmeraj bolje kot pa biti na čakanju), na dopustu je Kultura in z njo povezan Turizem (ejej, od njih pa bi človek v teh dneh pričakoval veliko več!) - Odloči se namreč Delovni Človek iz uvodne Kravosove pesmi, da bo v soboto zvečer nekoliko poveseljačil, in v ta namen "stlači denar v žep". Predpostavimo, da je to Človek iz Kulture, morda celo Človek Turizma, skratka Človek iz Negospodarske dejavnosti (za vse omenjene se v prostem ljudstvu presoja, da nekako niso "delovni ljudje", kakor vsi tisti pri velikih strojih, pod njimi in nad njimi). Predpostavimo ob tem tudi, da vseh teh "nedelovnih ljudi" več ali manj ne motivirajo oz. ne privabijo zgolj "goveje veselice" ... - Velenje je mlado mesto in v njem na tisoče mladih ljudi. Odloči se torej človek iz Kravosove pesmi in se na sobotni večer nameni po ulicah Velenja, starih in novih, zatemnjenih in razvetljenih. Mesto pa je strahovito mirno, kar preturobno za vročo noč. Na sprehodni črti Titov trg-Kardeljeva ploščad, mimo Tržnice, mimo Kofetar'ce, skozi podhod, mimo zelenjavarjev pri pošti, do hladnega betona na Kardeljevi ... samo nekaj reklamno utripajočih izvesij. Nič mikavnega, kjer bi človek postal, posedel in s kom pokramljal in se morda naslednji večer sem spet vrnil. Saj je vendar poletje in še celi dve uri do polnoči! Tu in tam komajda kakšen upokojenski par; ona z roko pod njegovo roko in nekoliko pris-lonjena naj, on s slamnikom na plešasti glavi. Kam? Kar tako nekam. Na sprehod med bloki, čim bliže zelenim travam, da se spomnita potankosti poletne ljubezni. A na takšnem ničdogajajočem večernem sprehodu skozi mesto postaneta melanholična. "Stara sva!" si rečeta in se odpravita nazaj v četrto nadstropje pred TV-sprejemnik gledat sedmo ponovitev Trefaltove razvedrilne oddaje (morda ni ponovitev, a zdi se jima, da se podobnemu humorjenju smehljata že sedem let). -Človek iz Kravosove pesmi pa še kar vztraja. Mladi švigajo v večernega Maksa ali v Saloon, da ubijejo večno in monotono večerno tišino betonskega mesteca. Človek iz Kravosove pesmi nadaljuje proti velenjskemu bazenu, kjer je menda letni kino. Resnica je drugačna: kup praznih miz, skozi ograjo pogled na umirjeno vodo v bazenu ... in ko se vračaš: pogled na osvetljeno anteno nad pošto in za njo razsvetljeno cerkev. Park pod Herbersteinom je skrivnostno tih, skorajda premiren za vroče poletje. - Zelenjavaiji pri pošti so si odvihali rokave in nikomur moteče sami s seboj tiho posedli okrog svojih zabojnik-ov-stojnic. Mimogrede poskušaš prisluhniti njihovi govorici, zreš v razsvetljeno papriko za šipo in pomisliš na njihov zeleni biznis. Kardeljeva ploščad. Na eni ilustrirani škarpi sedijo punce, na drugi fantje, v Zelenem baru, kjer je bilo zmeraj prijetno, mična gospodična streže trem-štirim zamišljenim nad polpraznim kozarcem piva. Kje so vendar nocoj ljudje? Velenjski grad je razsvetljen, a iz atrija nocoj nič ne odmeva. - Gremo v Staro Velenje - po že omenjenih tihih ulicah, mimo Delavskega kluba, kjer trije muzkonterji že pospravljajo mikrofone. Torej zamujam. Človek iz Kravosove pesmi zamuja. Parkirišče v Staro Velenje je prazno, pri Pocajtu zaprto, nekaj mizic skozi kratko ulico je vendarle obljudenih. Tu bi človek iz Kravosove pesmi skozi celo poletje pričakoval večerne koncerte: džezerje, razočarane saksofoniste, magari kakšnega harmonikarja... Tišina ubija tudi to ulico. Staro Velenje niti približno ni tisto, kar najavljamo v turističnih prospektih. Zgodila se bo v prihodnih dneh tu kakšna veselica z odojkom, a življenje po starotrških predelih je v vseh večjih mestih privlačnejše in intimnejše. Tudi po tem nismo peto največje slovensko mesto! PSti smo morda po zapečkarstvu, po turistični ponudbi pa smo na lestvici mnogo mnogo nižje. No, nekaj malega je pri Vlas-ti: neznani duo brez izpiljenega posluha imitira Nadalino, deset pa jih bolšči tja na raženj med dišeče čevapčiče. Človek iz Kravosove pesmi gre nekoliko razočaran domov. Vzame v roke Program X. poletnih prireditev in ugotovi, da bo treba hoditi ven - na poletne kulturno-turistične prireditve - ob petkih ali nedeljah. Tudi prav, a ulice našega starega mestnega jedra in ostale sprehajalne ulice Velenja bodo še naprej samo prazne večerne ulice. Brez življenja, brez ljubezni, slovensko pesniške v svoji samoti. Zgodilo se je... j 4. velikega srpana i LETA 1909 Da so nekdaj tudi ljubezen znali izkazovati in izpovedovati nekoliko drugače kot danes, nam pričajo ljubezenska pisma, ki so jih leta 1909 celo izdali v knjižici z naslovom "Slovenski spisovnik ljubavnih in snubilnih pisem". Iz te zanimive knjižice vam danes, v tej pasji vročini, objavljamo eno izmed mnogih čudovitih ljubezenskih pisem, ki ima celo svoj naslov: "Mladenič razkrije svojo ljubezen": "Predraga gospodična! Gotovo ste že spoznali ali ste vsaj slutili, kaka čuvstva me navdajajo do Vas, ljubljena gospica, kajti stara reč je, da se ljubezen ne da prikriti, ne da zatreti. Dolgo, dolgo sem skušal ovreči to istino, skušal sem na vse moči se zatajevati, skušal sem samega sebe prepričati, da vara moje srce; toda naposled sem spoznal, da lažem samemu sebi in da so vsa moja srčna čuvstva ta - da Vas neizrečeno ljubim! Mislim, da s tem, ko Vam to razodenem, ne storim nič napačnega, kajti: Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko mene in Vas več na svetu ne bo! Moja usoda je tedaj v Vaših rokah, kajti znarn, da mi ni živeti brez Vas. Če me sprejmete v svoje srce, draga, ljubljena gospica, tedaj bo-dem najsrečnejši človek na svetu, ako me pa zavrnete... Ne upam si misliti, kaj bode z menoj. Potolažite mi tedaj nemirno srce, meni katerega ste očarali s svojo lepoto, katere- ga misli so vedno pri Vas in odgovorite mi prej ko prej. Z iskrenim pozdravom ostanem Vaš Vas neizmerno ljubeči D.P. V Velenju, 4. velikega srpana 1904" Ljubezenskih pisem z odgovori na njih je v knjigi kar precej in če katerega izmed današnjih ljubimcev ali snubcev ta pisma zanimajo, mu jih bomo v muzeju rade volje dali na razpolago. Vabljeni! V Slovenskem narodu smo poiskali še dve šali, ki so za ta poletni čas pravzaprav najprimernejše čtivo. Kdor si pa želi resnejšega in napornejšega branje, naj raje prebira rubriko "Mnenja in odmevi". "V neki krčmi se neki gost vidno davi s staro pečenko. Krčmar ga vpraša zato, kaj je pečenki, da mu ne ugaja. Oj, odvrne gost, škoda da me že danes teden ni bilo pri vas. Zakaj, čudi se krčmar. Bil bi jo, pravi gost, že tedaj lahko jedel. Oče, reče tujec krčmarju, jaz bi rad osla, da me spravi na vrh gore. Kaj čete za to? Goldinar, odgovori krčmar, ter veli hlapcu, naj pripelje osla. Ko ga pripelje reče tujec: glej, tu sta dva osla in zasede žival, da ga prinese na goro. Ko pride na goro, reče hlapcu: tu le imaš goldinar. Gospod, odvrne hlapec, prosim za dva goldinarja. Zakaj, vpraša tujec. No, odgovori hlapec, za dva osla, kakor ste rekli doli, za me in za tegale." ■ Damijan Kljajič RAGLJA SPET RAGUA V petek, 5. avgusta 1994, ob 20.30, bodo na velenjskem gradu uprizorili monodramo Gilberta Leautierja: RAGLJA SPET RAGLJA, s katero se bo predstavila gledališka igralka ljubljanske Drame META VRANIČ. Raglja spet raglja je trpko zabaven tekst, ki izziva negotov, prizadet smeh, saj predstavlja žensko, ki obupano, z nenehnim ragljanjem išče stik s soljudmi, predvsem s soprogom, vendar ga ne najde. Monodrama izraža izredno natančno opazovanje vsakdanjih, odnosov v zakonskem življenju, duhovito je napisana, polna bistrih spoznanj in sočnih ter barvitih dramatizacij. Vstopnice 400 SIT. PREŠMENTANE CITRE V petek, 12. avgusta od 16.00 dalje, bo na vrtu Veleblagovnice Nama v Velenju potekalo že 6. srečanje najboljših in najbolj zanimivih citrarjev Slovenije. Prireditev bo vodila Smil-ja Baranja. Letošnje presenečenje bo nastop redkih umetnikov, ki znajo igrati na havajsko kitaro, ki bodo popestrili program. fr I I I I J LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 31. julija, ste glasovali takole: 1. LEGNAR: "Zdravica" 7 glasov 2. ALPSKI: "Preveč je preveč" 5 glasov 3. PLANIKA: "V vinu so vse skrivnosti" 2 glasova 4. NAGELJ: "Blejski kočijaž" ' 1 glas 5. IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Rizi-bizi polka" 0 glasov Predlogi za nedeljo, 7. avgusta: 1. BENEŠKI: "Joži, Jožica" 2. CIK: "Zapojmo vsi" 3. Maks KUMER: "Stoji na gori lovec mlad" 4. MIHELIČ: "Naš Urban" 5. TRIM: "Lovec na kikle" ■ Vili Grabner V J * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * Nekaj mesecev je minilo od takrat, ko se je v slovenski javnosti na veliko in široko govorilo o (pre)pogostih nastopih hrvaških glasbenikov v Sloveniji. Polemiko so seveda sprožili domači glasbeniki, ki so v množici estradnih umetnikov naše južne sosede videli nemalo konkurenco, ki je resno ogrožala tržišče nekaterih slovenskih skupin. Bojazen je bila popolnoma upravičena, saj so bolj izkušeni in iz bogatejše zabavno glasbene tradicije izhajajoči glasbeniki naše južne sosede, zaradi svojih kvalitet in pa tudi zaradi nižjih cen za nastope, z lahkoto dobivali an-gažmaje v različnih slovenskih diskotekah, plesiščih in dvoranah. Glavni argument domačih estradnežev v boju proti hrvaškim je bila nelojalno nizka cena njihovih nastopov, ki naj bi bila posledica neplačevanja dajatev nastopajočih samih in pa njihovih delodajalcev. To paje bil le pesek v oči. Pravi vzrok najemanja zabavnjakov z druge strani Kolpe je bila pač njihova kvaliteta in iz nje izhajajoča popularnost pri slovenski publiki, ki je premagala tudi, za nekatere tako zelo pomembne, jezikovne bariere. Bogata tradicija zabavne estrade je pač velik kredit, ki ga naši sosedje imajo, mi pa ne. In s tem se je pač najbolje sprijazniti, ali pa se od njih kaj naučiti. Naša glasbena scena pač pravih zvezd (še) ne zna in zaenkrat še ne more produci-rati. Čeprav so morda nekateri glasbeniki, kot je na primer Mag-nifico že uspeli prestopiti rubikon zvezdništva, se kljub temu primeri, da na njihov koncert pride komaj kakšnih sto obiskovalcev (kot pred nekaj tedni v Velenju), kar govori v prid nedoraslosti zvezdništva pri nas. Magnifico je sicer nesporno največja (edina?) slovenska pop zvezda, vendar pa se s hrvaškimi po popularnosti ne more meriti. Pomemben element, ki v največji meri prispeva k razvoju zvezde so vsekakor mediji. Ravno to področje pa je pri nas vsaj kar se tiče produciranja zvezd, še v povojih. Če primerjamo oddaje o domači zabavni glasbi pri nas s hrvaškimi, ugotovimo, da primerjava sploh ni umestna. Oddaje tipa "Cro pop ročk" pri nas žal nimamo, da bi v njej lahko na posrečen in sproščen način predstavljali dosežke domačih (tako novih, kot že uveljavljenih) skupin, prav tako pa nam manjka tudi kakšna dobra publikacija na to temo. Šele ko bomo imeli vse to, lahko računamo tudi na kakšno "resno" zvezdo, čeprav take, ki bi ji uspelo na enem mestu zbrati 50 000 ljudi (kakršne na hrvaškem so), najbrž ne bomo imeli nikoli. Kaj počnejo, govorijo; lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... BON JOVI Bon Jovi nameravajo v mesecu oktobru izdati album s svojimi največjimi uspešnicami (The best of...). Na njem naj bi bile tudi štiri popolnoma nove, doslej še neobjavljene skladbe. Istočasno pa skupina pripravlja tudi izid novega studijskega albuma. Kot pravi vodja skupine Jon Bongiovi so doselj že pripravili 3.0 demo posnetkov, še vedno pa zbirajo nove ideje. Na koncu bodo izbrali 18 najboljših skladb, ki se bodo pojavile na novem CD -ju, katerega bo po Johnovih besedah odlikoval zelo trd zvok. Album bo predvidoma izšel spomladi prihodnje leto. WHITNEY HOUSTON Whitney Houston, ki je še pred kratkim v javnosti objavila novico, da pričakuje svojega drugega otroka, žal sreča ni bila naklonjena. Verjetno zaradi naporov, ki jih je od nje zahtevala naporna turneja, je namreč spontano splavila. Oba z možem Bobbyem sta zaradi žalostnega dogodka zelo potrta, kljub temu pa bosta še poskušala, saj si drugega otroka oba zelo želita. CRASH TEST DUMMIES Njihov hit MMM MMM MMM MMM jih je potisnil v ospredje. Potem ko je simpatična skladba osvojila vrhove glasbenih lestvic, gre po njenih stopinjah tudi njihov prvi album. Njegov naslov je God shuffled his feet. Svojo prvo evropsko turnejo počasi zaključujejo, vrniti pa se nameravajo spet jeseni, s serijo koncertov po večjih evropskih mestih. WOODSTOCK 2 Na festivalu, ki ga bodo priredili v čast 25-letnice znamenitega koncerta 13. in 14. avgusta bodo nastopili: Aerosmith, Metallica, Red Hot Chilli Peppers, Rollins band, Nine inch nails, Alice in chains, Porno for pyros, medtem ko so Guns'n'roses svojo udeležbo na tej mega prireditvi odpovedali. MADONNA V kinomatografih po svetu se trenutno vrti zadnji film v katerem se je ponovno kot igralka preizkusila razvpita Madonna. Naslov filma je Snake eyes, v njem pa se Madonna predstavlja v vlogi igralke, ki nastopa v svoji prvi veliki filmski vlogi. Poleg nje se v filmu pojavljata še James Russo in Harvey Kei-tel. In še zanimivost. Za razliko od njenega prejšnjega filma Body of evidence v tem filmu Madonna obleke ne odloži nikoli. KYLIE MINOGUE Znana avstralska popevkar-ica nastopa skupaj z mišičastim karate tigrom Jean Claudom Van Dammeom v akcijskem filmu Streetfighter. Kylie nastopa v vlogi britanske vojaške častnice, Van Damme pa v vlogi ameriškega polkovnika, ki ima tri dni časa, da iz ujetništva reši 63 ljudi. Dogajanje je postavljeno v čas državljanske vojne v jugovzhodni Aziji. ■ Mitja Čretnik Udeleženci tedna aktivnih počitnic z obema mentorjema Martin AnžeJ In njegov model, s katerim bo sodeloval na drugih kravjih dirkah v Gaberkah Vrle člane gaberške Kultur-nice PKG že nekaj časa zaposlujejo aktivnosti ob pripravi drugih kravjih dirk. Letos bi radi naredili prireditev še boljšo kot lani in k sodelovanju povabili čimveč tamkajšnjih krajanov, ki se ukvarjajo s kakšno zanimivostjo. Že lani je Martin Anžej s svojimi miniaturnimi modeli letal vzbudil pozornost obiskovalcev, letos pa bo najbrž še bolj opazen. Ne seveda on sam, ampak njegovo letalo Douglas DC -6B - prvo Adriino krilo. Kot muzejsko plovilo stoji danes na Brniku, Martin pa se s svojim modelom še vedno ubada. "Obiščite ga. Je zanimiv možakar, ki vam bo povedal marsikaj. Je za hece in še in še." Namig seveda ni šel mimo nas in Martina smo obiskali v minulih dneh. "Tako ste me presenetili, da še govoriti nisem znal po telefonu," nas je pozdravil klen možakar. Že po nekaj uvodnih besedah smo vedeli, da bo tisto o "zanimivem" kar držalo. "Otroci se s tem pečajo, jaz pa tudi. Veste, 61 let sem star in v teh letih gre človeku spet na otročje. Vsak ima svojega konjička. Jaz imam pač modelarstvo in ne boste verjeli - že od otroških let dalje." Doslej je izdelal nekaj vojaških, sedaj torej prvo Adriino krilo, v načrtu ima še rdečega barona, pa mig 21 za Kulturni-co. "Ob naštetem bi rad naredil še vrabca - prvo jadril-ico, ki je preletela velenjski zračni prostor." Že od nekaj so ga leteča plovila privlačila, zdela so se mu na moč skrivnostna. "Najbrž sem tudi zaradi tega v rani mladosti bil zmajar. Po podatkih menda prvi v Šaleški dolini. Izpita nisem naredil. Kaj vem, za- kaj ne. Me pa na ure letenja vežejo lepi spomini. Sploh tisti o drobni jablani, ki sem jo "podrl", na krvav nos in veliko firbcev kot posledice neuspelega leta." Celo minulo zimo in seveda tudi spomladanske ter poletne dni mu vzame Dauglas DC - 6B kar precej časa. Če bi imel material zanj, bi ga izdelal v štirih mesecih. Tako pa še vedno ni povsem nared. V naslednjih dneh ga bo pobarval, odpravil še najmanjše pomanjkljivosti ... No, potlej pa menda bo. Čisto "ta pravo" - s sedeži, pilotovo kabino, lučkami na krilih,... Ob pogledu na pravkar pokitan kos lepo oblikovane pločevine je seveda ponosen. Organizatorji kravjih dirk bodo najbrž še bolj. Sicer paje Martin delal kar 22 let na železnici, najprej kot kurjač, nato kot strojevodja parne lokomotive. Tudi zadnje, ki je pripeljala v Velenje. Naj je bil še tako previden, sedmim nesrečam, vse s tragičnim koncem se ni mogel izogniti. "Najtežje mi je bilo takrat, kadar je pod težkimi kolesi ugasnilo mlado življenje. Nič kriv nisem bil, vseeno ti pa tudi ni." Upokojitev je pred šestimi leti dočakal na velenjskem Toplovodu. Za dizlovke, ki so zamenjale parne kotle na kolesih, mu ni bilo in raje je zamenjal delovno okolje. Zanimivo, da ob vseh svojih ljubeznih ni nikoli čutil želje po izpitu za avtomobil. Še danes ga nima in tudi vozi se ne preveč rad z železnim konjičkom. Ni, kaj. Martin Anžej že ve, kaj je zanj najbolje in kaj ne. In če sedajle ni pri kavici, je zagotovo v svoji delavnici in pri svojem izdelku Dauglas DC - 6B. ■rtp) Na Konovem ni počitnic Le še letos voda iz cistern Velenjski grad vabi: Ne zastonj in kar tako obiskan in ploden. Cel projekt bo težak kar 46,5 milijona tolarjev. Razdelili so ga v dve fazi; prva je izgradnja glavnega voda od rezervoarja na Mravljakovem vrhu do jaška pri Ervinu Zajcu, tu pa se priključi že zgrajen vodovod v zaselku Šembric, ki so ga dokončali pred dvema letoma. Potegnili bodo tudi vod do zaselka Nabojnica, kjer sedaj ni zgrajeno še nič. Ta del projekta bi krajani radi uresničili do 8. oktobra, ko bo praznovala občina Velenje. V drugi fazi, ki bo na vrsti drugo leto, bo treba postaviti črpališče na Mravljakovem vrhu in črpališče z 60 kubičnim rezervoarjem na zemljišču Špitalovih, od tu pa se bo črpalo še v rezervoar, kije že zgrajen pod Vodem-ljo. To je rezervoar Jelen Alojza, vendar bo služil kot rezervoar za najvišjo točko v kraju. Velik je 30 tisoč litrov in po izračunu, ki gaje izdelalo Komunalno podjetje Velenje, bi to za zadoščalo za tamkajšnje hiše. "Celoten projekt je izdelalo Komunalno podjetje Velenje, s projektantko, gospo Krnpoti-čevo, smo bili zadovoljni, dobro smo sodelovali in v pravem času je bil izdelan. Sprememb v projektu naj ne bi bilo, razen če bo zato poskrbela višja sila." je bil odločen Karli Stropnik in dodal, da se bodo vsak teden sestajali na terenu in sproti usklajevali delo. Precej sredstev za izgradnjo ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ vodovoda so si, ob lastnem financiranju, zagotovili iz računa sredstev za razširjeno reprodukcijo. "Trudili se bomo, da bomo stroške znižali kolikor se bo dalo, saj smo v prvi fazi že "prišli" iz projektne cene 25.140 milijona (za izgradnjo glavnega voda brez črpališča), na 17.110 milijona tolarjev. S svojim delom bomo ceno močno znižali." Na Selu bo kmalu dišalo po bencinu V zaselku Selo v teh dneh intenzivno končujejo izgradnjo novega bloka Šalek 98 do 102. Računajo, da bo gradnja končana do konca tega meseca. "Stanovanja so menda prodana, mi pa komaj čakamo, da bomo lahko uredili okolico, saj ob prihodu v Velenje s Koroške strani pogled ni najlepši." Istra Benz pa je že začel z izgradnjo novega bencinskega servisa, v teh dneh opravljajo zemeljska dela in urejajo komunalne vode. Stal bo na desni strani vpadnice v Velenje. Že celo leto pa tečejo tudi prizadevanja za razširitev telefonije proti KS Paka in industrijski coni v njej. Menda se bo pričelo že kmalu premikati tudi na tem področju. mtekst In foto: bš I^HH Upravičeno se ponosno dviga nad mestom Velenje. Upravičeno zato, ker hrani v svoji notranjosti bogato kulturno dediščino, vredno pozornosti vseh in ne le občanov Šaleške doline, njene bližnje in daljne okolice. Muzej 21. stoletja mu pravijo, kar samo potrjuje, da tamkajšnji zaposleni sledijo novostim na tem področju v razviti Evropi, muzeju sodobnega časa. Prav spodbudno, ugotavljajo velenjski "graščaki", je, da se po sušnih letih glede obiska število obiskovalcev povečuje. V prvih letošnjih sedmih mesecih je muzej Velenje obiskalo namreč več kot 9000 ljudi, kar je 20-odstotkov več kot lani. Tudi Kavčnikova domačija vabi in njenemu "vabilu" seje doslej odzvalo že od 3000 do 4000 turistov, domačih in tujih. Ustvarjenih 20-odstotkov lastnih prihodkov pa, če nič drugega, pomeni trženje kulturne dediščine, o čemer v Ljubljani za zdaj samo še govorijo. Večanje števila obiskovalcev delavcev velenjskega muzeja ne uspava. Prav nasprotno. Spodbuja jih k iskanju novih zamisli o tem, kako bi velenjski muzej oziroma zbirke na njem postale še bolj zanimive za občane Šaleške doline, od blizu in daleč. V tem mesecu (avgustu) so pripravili akcijo, poimenovali pa sojo Družinski obisk muzeja Velenje ali Kavčnikove domačije. Vse družine (starša in otrok) bodo deležne 10-odstotnega popusta ob nakupu vstopnice, otroci pa bodo lahko pogasili svojo žejo brezplačno s kozarcem malinovca, Z njim jim bodo postregli v muzejski gos- w^i^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Teden aktivnih počitnic - ja, ja, ja Za prijetne stvari, četudi so naporne, se človek vedno znova in znova ogreje. Tudi pionirji nogometnega kluba Era iz Šmartnega ob Paki so ob prebiranju letošnjega povabila za teden aktivnih počitnic kar zavriskali. Lani so ga v klubu pripravili prvič, in sicer kot nadomestek za taboijenje v Savudriji. Društvena blagajna je bila namreč preskromna, da bi jih lahko nagradili z delovno -počitniškim letovanjem ob moiju. Ker paje bilo lani v prvem tednu v avgustu na pomožnem nogometnem igrišču v Šmartnem ob Paki ter na šoštanjskem bazenu oh in sploh, težav z udeležbo ni bilo. 25 članov šmarške pionirske nogometne selekcije se je odločilo za sodelovanje v tednu aktivnih počitnic.' 'Praktično vsi," pravi mentor Danilo Golob. "Veseli nas, da so se z veseljem odločili in da radi hodijo." Urnik tedna je podoben lanskemu: v dopoldanskem času trening, nato odmor in kosilo. Popoldan kopanje na šoštanjskem bazenu, pred odhodom domov pa še lažji trening ali prijateljska tekma. Nekaj denaija za pokritje stroškov za druženje prijetnega s koristnim so prispevali starši otrok, preostalo je primaknil klub. "Letos je liga močnejša, v njej sodeluje enkrat več ekip kot lani, zato se moramo na to primerno pripraviti. Z Ivico Maglica, ki mi pri uresničevanju zastavljenih aktivnosti v tednu počitnic pomaga, imava polne roke dela. Ker so otroci zadovoljni, sva tudi midva,'' je še povedal. (tp) Že pred časom smo poročali, daje ena od rak ran v Krajevni skupnosti Konovo pomanjkanje pitne vode v zaselku Šembric. Le še letošnje poletje bodo morali zdržati prebivalci tega precej visoko ležečega kraja, saj bodo zemeljska dela pri izgradnji vodovoda pričeli že v naslednjih dneh. Več o za krajane pomembni novi pridobitvi, za krajevno skupnost pa velikem projektu, nam je povedal predsednik sveta KS Karli Stropnik: "Suša je že pokazala svoje zobe, tako da smo že letos prepeljali na to območje 9 cistern vode, v lanskem letu jih je bilo kar 82. Seveda brez težav ne gre, največ jih je z likvidnostnimi sredstvi." KS je že pred časom izvedla razpis za oddajo del, prijavili so se 4 ponudniki, izbrali pa so seveda najbolj ugodnega. "To je Zame-nik Franc, obrtnik, kije obenem naš krajan. Z njim smo sedaj opravili dogovore zaradi prostovoljnega dela krajanov, pa tudi časovno smo dela že razdelili, ker gre trasa po poljih, travnikih, nekaj pa tudi po gozdu. Opravili smo že ogled z lastniki zemljišč, tako da so vsi seznanjeni, kaj se bo urejalo, kje se bo podiralo... S prostovoljnim delom bomo krajani sodelovali pri pripravi trase, pomagali bomo tudi pri inštalaciji in saniranju stanja po zaključnih delih. Obljubili smo vsem lastnikom in Predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik:" Stroške bomo znižali, kolikor se bo dalo. Tudi s svojim delom." tega se bomo tudi držali, da bomo tam, kjer bomo posekali gozd, po končanih delih traso sanirali, torej ponovno zasadili." Hkrati v kraju tečejo priprave, da bi pri izgradnji vodovoda o-pravili tudi sopolaganje cevi za plinovod. "Dobili smo ustrezna soglasja in rešitve. Če bi plinovod delali ločeno, bi, ker gre večji del trase po gozdu, neradili vsaj 8 metrov velik presek, to pa je velika škoda." Pogodba za izvedbo del je bila podpisana v torek, že prejšnji četrtek pa je svet KS opravil zbor krajanov Šembrica, zelo dobro tilni. Ob koncu avgusta oziroma v prvih dneh prihodnjega meseca pa bodo pripravili še javno žrebanje s privlačnimi nagradami: 3 potovanja za eno osebo v Gardaland in 5 nagrad za dve osebi, ki se bosta lahko brezplačno popeljali z muzejskim avtobusom na ogled kulturnih in naravnih zanimivosti Šaleške doline. Letošnjo pomlad so začeli s to akcijo in odziv je bil zelo dober. In kaj ob tem ugotavljajo delavci velenjskega muzeja? Da ljudje velenjske občine z druge, lepše plati sploh ne poznajo. Prepričani so, da je tudi med občani Šaleške doline kar precej takih nevednežev. Priložnost za seznanitev z zna- PresenečenJ za obiskovalce ne manjka (foto: Aleš O.) menitostmi Velenja in njegove okolice bodo imeli celo letošnjo jesen. Akcija "Ogled Šaleške doline z muzejskim avtobusom" bo prva s seznama delovnih nalog Šaleškega zgodovinskega društva, katerega delo naj bi zaživelo letošnjo jesen. Da delavci velenjskega muzeja niso "od muh", dokazujejo z uspelimi postavitvami, predstavitvami na sejmih doma in po svetu. S presenečenji za obiskovalce zbirk na velenjskm gradu in Kavčnikove domačije - nekaj jih še imajo v rokavu - pa poskušajo življenje v dolini vsaj popestriti, če ne še kaj več. »(tp) 4.avgusta 1994 MMHHMIIHHI POLETNI VRTILJAK KAS ČAS 9 Vse, kar ste želeli vedeti o Ameriki, pa si niste upali vprašati Finančno stanje je rodilo odločitev in po nekaj dneh zadnjih nakupov sem se znašel na letalu. Nekako sem poizkušal strniti vtise in ugotovil, da živeti v Ameriki ni tako sanjsko, kot se morda zdi na prvi pogled. Kar nekaj stvari me je motilo - denimo prebivalci. Tolikšne koncentracije idiotov kot je v ZDA ni po mojem mnenju nikjer na svetu. Ljudje so strahoviti nesposobni vsakršne samostojnosti odločitve in hkrati odvisni od medijske propagande, s katero jih bombardirajo na vsakem koraku. Nedeljska jutra, ki sem jih preživel ob gledanju TV iz hotelske postelje sem pom- nil predvsem po neskončnem številu propagandnih reportaž, za tako neumna sredstva, kot je metla, ki se sama ožema in podobno. Kot sem že omenil, so daleč najbolj inteligentna populacija taksisti, ki obvladajo vse, tudi bliž-njevzhodno krizo, nekateri pa celo vedo, da v Sloveniji ni vojne. Poleg tega -ljudje brezmejno zaupajo v American Dream, ki je po moje stvar preteklosti. In to davne. Njihova demokracija je, po njihovem mnenju daleč pred vsemi na svetu, sploh pa pred Slovensko, saj so še vedno prepričani, da so naši voditelji Rusi in da ruski tank na naših ulicah ni nobena redkost. Sovražil sem tudi stranišča, ki so strahotno neciviliziranna. Školjke so do roba polne vode in opravljanje največje od fizioloških potreb, je skoraj nujno združiti z tuširanjem. Razni miti podobnih važičev kot sem sam, so deželo pač zavili v celofan z rdečo pentljico, kar spoznaš ko jih enkrat obiščeš. Poleg tega za preživetje in kolikor toliko spodobno zabavo potrebuješ ogromno denarja, pri čemer se moraš prvi dan odvaditi preračunavanja dolarjev v tolarje, saj je razlika v cenah enormna. Naslednja nevšečnost je prehrana. Kosilo kot smo ga vajeni pri nas je tam kar nekak luksuz. Izbirate lahko med različnimi vrstami t.i. Junk food, kamor spadajo burgerji in kitajske ter mehiške restavracije. Slednje so resnično poceni, saj se za šest dolarjev krasno napolniš, pijačo pa si po izbiri prineseš sam iz najbližje trgovine. Mcdonald's, ki smo končno dobili tudi pri nas, je ena najslabših variant, saj je slab in drag in se ga tudi domačini izogibajo. Farna iz kriminalnih filmiv je tudi nevarnost. Res je, da v vsakem mestu obstajajo predeli, kamor ti domačini odsvetujejo pomoliti nos. V Washingtonu je menda možnost, da te v jugovzhodnem delu ubijejo kar 10 odstotna, možnost, da te ne oropajo, pa je prav tako 10 odstotkov. Pa vendarle, če ne pohajate naokoli z jasno vidnim fotoaparatom, ne razkazujete stodolarskih bankovcev in nimate na glavi penaste krone kipa svobode, potem ste kar varni. Poleg tega se tam ravno sedaj dogajajo strahovite propagandne gonje proti alkoholu, cigaretam in mastni hrani. Stvar gre tako daleč, da te kak idiotski domorodec pri čakanju na zeleno luč opozori, kako nevarno holestero-last je hamburger, ki ga ravnokar glodaš. Povratek je minil brez zapletov in s ponovnim praznjenjem pločevink na letalu. Nekoliko nas je le presenetilo hladno majsko vreme, saj smo bili navajeni tem-paratur preko 30 stopinj. Na koncu naj se še zahvalim vsem mecenom, ki so mi potovanje omogočili in se jim priporočim še za naprej. -Naš čas & Radio Velenje -ministrstvo za šolstvo in šport -OO LDS Velenje -Mladinski servis Velenje -Ljubljanska banka splošna banka d.d. Velenje -Ata & mama Hriberšek ■ Dare Hriberšek 4.dan solčavskega turizma Skromnost, ki obeta in obvezuje Pripoved starih flosarjev® Piše: Aleksander Videčnik I I - I i Lastninili corso ZSAM Velenje? i Potem, ko je Avto šola ZŠAM (vsaj začasno tako kaže) prišla I | na boben, sta v skupni lasti šole in ZŠAM Velenje ostali še dve | | osebni vozili. Eno je začasno primerno zloščeno in pod ključem, | I drugo pa je (ne)znanu kje. Menda velenjska Policija ve zanj, saj . * je po nekih informacijah celo pokimila, da je "pri roki nekomu ". ' Se gre zdaj pomoč pri lastninjenju še Policija ? Bomo dolgove I | v bodoče poravnavali z odvzemanjem osnovnih sredstev? ZŠAM | | Velenje je na potezi. Verjetno še kdo! | Pozdravljen tovariš gospod! | Na sobotnem slavju borcev Šlandrove in Zidanškove brigade | I so se govorci za mikrofonom na vročem soncu zapletali do . ■ vročice. Nekateri so bili enkrat tovariši in tovarišice, drugič gos- ' I podje in gospe, tretjič oboje skupaj. Bilo bi smešno, če ne bi bilo | | žalostno. So mogoče ta miselna nesoglasja vplivala tudi na pred- | ■ sednika slovenske borčevske organizacije Ivana Dolničarja, ki * ■ svojih soborcev in sokrajanov ni pozdravil niti kot tovariš, niti kot J I gospod, niti kot predsednik?! Mogoče, a so borci in krajani I | pozdrav, ki ga ni bilo, pričakovali in bili glasno prizadeti. j Avstrijska pomoč, pa kaj! Vodarji iz sosednje Avstrije so veliko pomagali pri odpravi- \ | janju posledic poplav. Zlasti na Ljubnem ob Savinji, ko so s | ■ svojim denarjem in svojim delom uredili lep del Savinjine struge. • * Sonaravno urejanje je to, način, ki so ga pred desetletji prev- ' I zeli prav od nas in nam sedaj prišli solit našo zelo omejeno pam- | | et in stroko. In smo bili spet pametnejši od pametnega: vesol- | I j no Slovenijo smo vabili na ogled te "novosti". Vsa čast ■ Avstrijcem, pridno so delali in veliko pomagali, a kaj, ko bomo J I njihove napore kmalu uničili. Manjka jez (levo na sliki naj bi I | bil), ki ga nis(m)o zgradili in vse njihove in naše zelo opevane | ■ sonaravne napore bo odnesla sama narava. Namesto sonaravne ■ ■ Savinje bo to čisto naraven hudourniški graben (do prve I poplave). j ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ J | Mnenja o pomembnosti j Sivo in dotrajano pročelje hotela Paka v Velenju "krasijo" | ■ reklamne table o najrazličnejših dejavnostih v hiši. Kar nekaj | J jih je in nič neobičajnega ne bi bile, če bi bilo kako drugače. . ■ Prav nič neobičajno pa ni mnenje nekaterih občanov Velenja: J | "Vse je v hotelu, samo najpomembnejšega ne - turistov!" j Na nekatere so pozabili i I Vsako leto avgusta na Graški gori zadoni pesem. Letos bo že I | devetnajstič zapored. Seveda! Gre za srečanje domačih ansam- \ ■ blov. Že od vsega začetka ga prireja KUD Ivana Cankarja iz | ' Plešivca, ki se mu je pozneje pridružil tudi Radio Velenje. Najvišja . I nagrada, ki jo ansambel lahko prejme na tem srečanju, je kipec I | Nošenje ranjencev. Zakaj se je Optometer tega spomnil? Zato, ker | ■ je tudi to plešivško društvo zaslužno, da se ohranja spomin na to, | J kar se je dogajalo pred 50. leti na Graški gori. Na nedavnem . I srečanju borcev na Graški gori so se spomnili planincev, harmon- J | ikarjev in lovcev, ne pa tudi teh zanesenjakov. Dokler še ni bilo vlaka so se splavarji vračali z vozovi od Ru-govice do Brežic. Od tam so šli peš do Hrastnika, čez hrib na Vransko in od tam preko Lipe ali Črete v Zadrečko dolino in domov. Pozneje so se vozili z ladjo do Siska in nato z vlakom, ko je ta že vozil. Baje je bila prava posel nost, ko so pričeli flose vezati z žico. Prvi naj bi s tem pričel Matija Goričar, pa za njim Klančnik, p.d.Papež iz Lok, bilo pa naj bi to okrog leta 1908. Temu je oporekal Franc Bačun, p.d. Miglačev z Ljubnega, ki je trdil, da je prvi vezal flose z žico Jože Hribernik, p.d.Lahov z Ljubnega, ker nekoč ni dobil dovolj trt. Tedaj so bili flosarji zelo črnogledi in so hodili gledat to početje; bali so se, da bo žica med požnjo preko jezov popokala. Pa se je vendarle obnesla! Treba je vedeti, da so se flosarji med seboj dobro poznali, pa je zato marsikdaj prišlo do nasprotij med Ljubenci in flosa-tji iz drugih krajev, saj so si Ljubenci v splavarstvu lastili več poznavanja, ker so pač imeli najdaljšo tradicijo v tej dejavnosti. Potem so bili pozorni spet na tistega, ki je pričel prvi uporabljati železne žeblje namesto lesenih. Ta je bil baje Matija Goričar iz Mozirja, ki je novost uvedel okoli leta 1921. tudi flosarstvo je skozi čas spreminjalo stare navade in se prilagajalo novemu času in tehniki. Razstava ročnih del mora biti zametek nekaj večjega in boljšega postavili razstavo ročnih del domačink in domačinov, malo so poskrbeli za predstavitev nekdanjih opravil, podelili priznanja za najlepše rože in najbolj urejeno okolico (tudi to je lep napredek!), predvsem pa so se poveselili. Najprej je za vedro razpoloženje s citrami skrbel Robanov Franci, kasneje še godci in pevci. Prijetno so združili tudi s koristnim, saj je bilo izredno zanimanje za predstavitev avstrijskih traktorjev, strokovnjaki so nudili veliko nasvetov za različna področja, tudi in predvsem za možnosti nakupa. Kakorkoli že, bila je prijetna nedelja in na svidenje v Solčavi ob letu osorej. ■JP Morda še tale zanimivost v izrazju. Flosarji so govorili o "naši strani" Save (brega) do Jas-enovca, od tu naprej pa so rekli, da je breg na "turški strani". To velja za levi breg Save. Desni breg so do Jasenovca imenovali "kranjska stran". Hudo so se borili z vetrom, ki je v južnih krajih povzročal dodatne skrbi in napore. Govorili so o vetru "košev" (morda Košava, op. A.V.), nekateri so mu rekli "vzdovc". Severni veter so imenovali "segedinc", jug je bil kar "jug". Košev in segedinc sta se pojavljala že v okolici Slavonskega Broda. Splavarstvo nikakor ni bilo lahko opravilo. Terjalo je močne in zdrave moške, tudi pozneje v času med obema vojnama. Če k vsemu temu dodamo še nevarne čase pred prvo svetovno vojno, ko so morali paziti še na razne roparje, potem je lahko dojeti, da je bilo njihovo delo le skromno plačano, odgovornost pa velika ! Seveda so ti "trdi" ljudje poznali tudi radost in veselje. Veliko so prepevali na splavih in kjer so prenočevali; treba je reči, da so bili to hudomušni ljudje, ki so po napornem delu katero zapeli ali sploh kakšno ušpičili. Spomin nanje sicer ugaša, Ljubenci pa skušajo s svojimi flo-sarskimi prireditvami ohranjati vsaj bežno sliko nekdanjega dogajanja v naši dolini in na dolgi poti proti jugu. Z Logarsko dolino se zadnja leta turistično (in tudi sicer) prebuja tudi ostali del Solčavskega s Solčavo vred. Prav je tako in le tako naprej. Solčavski turistični delavci in krajani so v nedeljo izvedli 4.po vrsti "dan turizma na Solčavskem". Ime je za prireditev, kakršna je pač bila, še prezahtevno, vendar naj kar os- tane. Brez velikih obljub in vnaprejšnje hvale so v Solčavi pripravili sicer skromno, pa zato zanimivo in veselo prireditev. V svojih zametkih pomeni lep obet, obenem pa mora biti (zlasti glede na ime in velike možnosti) predvsem obveza, da bodo s skupnimi močmi prihodnjič boljši. V dvorani zadružnega doma so Res, za traktorje In nasvete so se zanimali obiskovalci od blizu In daleč Počitnice tako in malo drugače "No, pa smo do vratu v..." To ni ravno zdravilna kura za revmatične bolnike, deluje pa prav prijetno in počitniško na zdrave in krepke fantine, ki so fotoreporterju tudi nekoliko požirali. fB foto: Jože Miklavc) "Foto- štos" Takšen prometni znak je "pognal" na slepi ulici Koželjskega na Gorici v Velenju. Znani prometni strokovnjak iz Velenja je povedal, da pomeni: počasi, previdno, nevarnost, otroci gredo na stranišče! Inovacija po velenjsko! ___ ZANIMIVO _____ T Oven od 21. marca do 20. aprila Pred vami je naravnost nepozaben teden, saj se vam bo zgodilo kar nekaj stvari, ki se jih boste še dolgo spominjali z nostalgijo. Spoznali boste nekoga, ki vam ne bo šel zlahka iz glave, a kaj, ko se boste spet ustrašili zase in za svoje sedanje, dokaj lagodno življenje, ki bi se lahko v trenutku porušilo. Najbolj veseli pa boste krepkega finančnega dobitka. Da je denar sveta vladar sedaj že veste, zato ga pametno obračajte! ^ Bik od 21. aprila do 20. maja Trmasto boste vztrajali pri vsem, kar si boste zapičili v glavo, okolica pa bo to še nekaj dni sprejemala z molkom, ki bo sicer napet, vendar tih. Sredi prihodnjega tedna bo zaropotalo, če si ne boste seveda premislili in priznali sami sebi in drugim, da tu in tam kaj tudi nimate prav. Vročino boste težko prenašali, zato pa bodo spet vaše noči. H Dvojčka od 21. maja do 21. junija Mnogi vam bodo zavidali, vi pa se boste le še smejali. Seveda, uspelo vam bo uresničiti tisto, kar ste napovedovali že nekaj let, pa vam nihče ni prav verjel, da boste to tudi zmogli. Uspeh bo zasenčil vse tisto, česar se ne spominjate radi in vsak poskus, da bi kdo to obudil, boste krepko napadli. Prijateljev v teh dneh ne boste imeli veliko okoli sebe, vzrok pa bodo seveda počitnice. Rak od 22.junija do 22.julija Še vedno boste uživali v lepih dnevih, le da boste ta teden marsikaterega preživeli delavno. Nič hudega ne bo to za vas, saj vam bodo dnevi hito minevali, pa še dobro se boste počutili. S partnerjem bosta razmišljala o krepki spremembi načina življenja, vendar boste vi tisti, ki boste s svojim pesimizmom pripomogli k temu, da bo odločitev še malo počakala. Pazljivo z denarjem! SI Lev od 23. julija do 23. avgusta Na spremembo, ki vas je proti vaši volji doletela pred nekaj tedni, se boste počasi navadili. Pa ne le to, celo ugajati vam bo pričelo, da se je življenje zavrtelo tako, kot se je. Novi znanci bodo zanimivi, delo sicer rahlo utrujajoče, dnevi pa včasih dolgi, včasih kratki. Doma vas bodo razvajali, vi pa boste v tem neizmerno uživali. 1T|) Devica od 24. avgusta do 23. septembra Prijatelj vas bo z novico tako razveselil, da boste takoj pripravljeni dati za pijačo. Kako tudi ne, saj se vam je izpolnila ena izmed mnogih velikih želja. Ljubezen bo v teh denh tako lepa, da je nikakor ne boste imeli dovolj, nove vzpodbude pa vam bo dalo tudi novo okolje. V soboto pazite na cesti, v ponedeljek pa ne zapravljajte preveč. — Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Ugotovili boste, da pravo lenarjenje sicer prija, da pa je zanimivo delo še vedno prijetna reč. Zato se ga sploh ne boste otepali. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi zbrali malo več samozavesti in si končno priznali, da vam nekdo noče iz glave. Prvi korak storite vi, če boste seveda zbrali pogum, saj ga izbrani ne bo že zaradi vašega zadržanega obnašanja. 1TL Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Nekdo vas bo zaman poskušal dobiti v roke. Tudi, če se boste z njim dogovorili za srečanje, boste vedno našli za lase privlečen izgovor, da vas na mestu srečanja ne bo. Samozavesti vam je pričelo zmanjkovati, to je to. Pravega vzroka sicer nimate, saj vam je v zadnjem času uspelo izpeljati kar nekaj stvari. Morda pa je vzrok v vaši rahli čustveni nepotešenosti. * Strelec od 23. novembra do 21. decembra Ne bi vam bilo treba tako naravnost pokazati, kdo vam je všeč in kdo vam gre na živce. Ko bo prepozno, vam bo krepko žal, povrhu pa boste še prepričani, da se vam dogajajo krivice. Noben Kalimero niste. Le včasih ste v svoji samovšečnosti in samozadostnosti prava mora za vse okoli vas. Denarja boste imeli zelo malo. V)o Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Zdravstvene težave, ki se vlečejo že nekaj časa, vam bodo vzele največ energije in povzročile precej strahu. Pa ne le vam, partner bo upravičeno jezen na vas, ker boste vse premalo časa posvečali sebi in po stari navadi spet več drugim. Tudi, če ne bo vse na svojem mestu, kot ste sicer navajeni, se ne bo porušil svet. To boste prisiljeni spoznati že v prihodnjih dneh. ^ Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Brezskrbno uživanje dnevov in noči boste vzeli zelo resno. Nihče vam ne bo mogel pokvariti vaših načrtov, saj ste se trdno odločili, da vas ne bodo več spravljali ob živce, ampak da boste odslej živeli tako, kot vi hočete. Bodo pa zato živčni vsi okoli vas, zato bo verjetno to obdobje dokaj kratkotrajno. Denarnico ste krepko izpraznili, vendar se zaradi tega ne sekirate. Po načelu "bo že kako". Pa še prav imate. Ribi od 21. februarja do 20. marca Z mislimi boste močno oddaljeni od vsakega dela, tako fizičnega kot psihično napornega. Čeprav vas bo tu in tam po-glodal črviček slabe vesti, si ne boste mogli kaj veliko pomagati. Veliko več kot sicer vam bo pomenil vaš izgled, ki mu boste posvečali več časa. Seveda vas bo kmalu minilo tudi to in želeli si boste spet kaj čisto drugega. Ob vsem kompliciranju se boste zelo dobro počutili. Taki pač ste, tudi poleti. iPfcir SVETOVANJE • pri poslovnih odločitvah • v stiski P06LED V PRIHODNOST BELA MAGIJA Pošljite datum rojstva, fotografijo in vprašanja. ŠIFRA: modre oči Najugodnejše obdobje: 22.6. -4.9. Barva: rdeča, mornarsko modra Občutljivi organi: prebavila, živci, alergije Kamni, ki zdravijo: žad, karneol Nasvet: Kdor čaka, dočaka Ko boš dovolj močna, samozavestna in odločna..., Povabi tega človeka na njemu zanimivo športno področje. Najbrž bo to kolesarjenje. Ob primernem trenutku mu lahko zaupaš svojo skrivnost. Sicer je bolje, da še malo počakaš z resno ljubeznijo, ker bi sicer tvoji starši "zaropotali". Najbrž oče. ŠIFRA: plašnost Najugodnejše obdobje: 1.1. -2.3., 22.12. - 31.12. Barva: črna, morsko zelena Občutljivi organi: stopala, imunski sistem, psihične težave Kamni, ki zdravijo: akvama-rin, ametist, diamant Nasvet: Ne sanjajte nemogočih stvari! Poročili se boste, vendar še ne tako kmalu. Vidim enega otroka moškega spola. Letos boste imeli ljubezensko razmerje, ki se ne bo tako končalo, kot bi želeli vi. Denar boste zaslužili z garanjem, pomagal pa vam bo tudi en moški - vaš oče, ali pa vaš bodoči partner. Zdravje: malo več gibanja, manj hrane - predvsem sladkarij, več spanja, veliko smeha! Upoštevajte ta nasvet, pa boste zdravi kot ribica. ŠIFRA: zanimiva ženska Najugodnejše obdobje: 22.6. -4.9. Barva: rdeča, srebrno siva Občutljivi organi: duševne težave, prebavila Kamni, ki zdravijo: tigrovo oko, mesečev kamen Nasvet: Manj občutljivosti, ne oblačite se kar naprej v črno barvo! Vrhunec uspeha: 2002 Srečna števila: 4, 3 V letošnjem letu boste premagovali ovire in težave v ljubezni. Borili se boste za svoj prav in končali neko razmerje, ki vam jemlje preveč energije. Življenjskega sopotnika še ne poznate. Prva leta zakona boste zelo srečni. Potem pa se boste ločili in želeli ostati sami. Ko boste poročeni prvič bo vaše finančno stanje več kot zadovoljivo. V prvem zakonu boste imeli enega otroka. ŠIFRA: pasiflora Najugodnejše obdobje: 22.6. -4.9. Barva: roza Občutljivi organi: prebavila Kamni, ki zdravijo: biser, smaragd Nasvet: Prebudite se iz dolgega spanca. Imeli boste moža, ki bo malce starejši od vas. Hišo bo imel nekje bolj na samem. Vidim dva otroka. Prvi pride zelo kmalu. V dveh letih se boste rešili tudi finančnih in poslovnih težav. Celo življenje ne boste opravljali tega poklica. Kredit vam za enkrat odsvetujem. Resnih bolezni ni videti. ŠIFRA: hiša Najugodnejše obdobje: 23.9. -3.12. Barva: bela Občutljivi organi: genitalije, mehur, grlo Kamni, ki zdravijo: ametist, beril Prosim, da pošljete fotografijo, brez nje ne morem točno odgovarjati. Fotografijo vrnem na vaš naslov. Verjetno se ne boste poročili, imeli pa boste trajno vezo z malo starejšo osebo. Glede otrok vam lahko odogo-vorim s pomočjo fotografije. Selili se boste drugo leto. Moškemu, ki ga radi vidite ste zelo simpatični. Tudi on je rad v vaši bližini. SKRIVNOSTI DREVES LIPA Če ste nesrečno zaljubljeni, otopeli in šibki, POIŠČITE SREČO PRI LIPI! Sprehajajte se v drevoredu, opazujte to mogočno čudovito drevje. Iščite njeno lepoto, srkajte naravno energijo. Objemite drevo kot dobrega prijatelja ali pa se naslonite na drevo s hrbtom in položite dlani na deblo. Energija in moč lipe se bo prelila v vašo pozitivno energijo. Lipa blaži srčne rane, lajša prizadetost neuslišanega hrepenenja, blaži notranjo napetost, ki je posledica zatajevanih čustev. Če se redno vključujemo v njeno energetsko polje (po možnosti pred jedjo), se naše razumevanje poveča, naša duševna moč krepi. Razum in čustva niso več na nasprotujočih si straneh, ampak so si v pomoč in oporo. Postanemo uravnovešeni, močnejši. Če zaupamo lipi svoje ljubezenske težave, nam bo ublažila bolečino in nam okrepila intuicijo tako, da bomo samogib-no ravnali, kot je za vse najbolj prav. Poleg tega LIPA ublaži boleče brazgotine, posledice duševnih ran in zatajevane nesreče. Spet smo močni, spet izžarevamo nekdanjo privlačnost. Čaj iz lipovega cvetja pa blaži kašelj, nahod in bronhitis. ■ VV.M.EVA Polnovredni jedilnik Ste kdaj pomislili, da je človek tisto, kar je? Res je. Včasih so bili ljudje veliko bolj zdravi, ker so jedli skromnejše in več fizično delali. Danes pa drvimo, mimogrede nekaj vržemo vase, prežvečiti ne utegnemo, naša hrana je prazna in polna redilnih snovi... Poskusite preživeti dan ob bolj zdravi, a zato nič manj okusni hrani. Zajtrk: rezino polnozrnatega kruha namažite z žličko medu in potresite s pol žlice sončničnih semen. Kosilo: skuhajte si 40 g naravnega riža. Olupite dve jabolki, odstranite peške in narežite sadeža na kocke. Jabolki pet minut dušite v dveh žlicah vode, ki ji dodate malo limoninega soka. Dodate še riž, začinite s cimetom, sesekljano meto in žličko medu. Večerja: trdo kuhane jajce, šopek očiščenih redkvic in 1 čebulo zrežite na kocke in zmešajte z jedilno žlico solatne majoneze. Solato namažite na rezino polnozrnatega kruha. Malici: rezina sira in srednje velik koren, jabolko. Več Je vredna sladka laž, kakor grenka resnica (ruski pregovor) Višina "premaguje" infarkt Res dobra novica za vse velike (seveda po višini) ljudi: višina je prednost za zdravje. Vsi, ki so namreč višji od 185 centimetrov so za 35 odstotkov manj v nevarnosti, da se "srečajo" s srčnim infarktom, kot tisti, ki v višino merijo manj kot 170 centimetrov. Do tega spoznanja se je dokopala skupina bostonskih strokovnjakov, zakaj je tako, pa še ne znajo pojasniti. Samodisciplina in razvade To je beseda, ki večini zelo smrdi, kajti povezana je z odstranitvijo naših razvad, te pa so trdovratne kot plevel na njivi. Za razvade, ki se kažejo kot npr. kajenje, požrešnost, alkoholizem, droge - še poiščemo zdravnika, saj nas posledice takšnih razvad pripeljejo k njemu, čeprav včasih prepozno, čustvenih in miselnih razvad pa po navadi sploh ne prepoznamo kot takšnih, čeprav imajo neizmerno velik vpliv na naša življenja. V resnici nam vse razvade do neke mere onemogočajo srečno življenje, odvisno kakšne so in koliko so se razpasle. Kaj povzroči preveč kajenja, preveč droge, hrane, alkohola v telesu, se vsi zavedamo, če ne prej, takrat, ko zbolimo, a kaj povzročijo razburkana čustva in občutki, vsakodnevni prepiri, jeza in bes v našem telesu in v okolju, v katerem bivamo, vedo po navadi le zdravniki, ki se po svojih močeh trudijo ublažiti posledice takšnih življenjskih stisk. S tem, kaj povzročijo v nas in okoli nas napačni miselni vzorci, utrjeni koncepti razmišljanj, ki smo jih prevzeli bodisi od svojih staršev ali iz bivalnega okolja, pa vedo le psihologi in psihiatri. Če je nekdo prepričan, daje edini, ki zna dobro pospraviti stanovanje, potem njegovi domači ne bodo nikoli tako dobro pospravili, pa tudi če jih 5 dela 24 ur in na koncu stojijo na trepalnicah. Takšen koncept razmišljanja nujno vodi v prepire. Pustimo dihati ljudem okoli nas, seveda ne bodo nič napravili tako briljantno kot mi, a storili bodo po svoje in zase in nas s tem razbremenili. Vse našteto spada med razvade, ki zastrupljajo odnose med ljudmi, dušijo naša življenja in zavirajo naše kreativne sposobnosti. Posledice nedisciplinira- nosti čutimo kot stresne situacije, ki so povezane tudi z občutkom večnega pomanjkanja časa. A o tem kdaj drugič! Če želimo premagati kakršnokoli razvado, jo moramo najprej prepoznati kot takšno, potem pa napraviti temeljit načrt, kako se je bomo rešili in napravili prostor pomembnejšim stvarem v svojem življenju. Samodisciplina ni mačji kašelj, saj zahteva veliko predhodnega razmišljanja in pogovarjanja o teh stvareh, predvsem pa iskreno pripravljenost in voljo spopasti se s svojimi nadlogami z vsemi sredstvi, kijih imamo na voljo. Teh pa ni malo. Darilo, ki ga dobimo, ko osvojimo osnove samodiscipline in drugačnega vedenja, je čudovito! V njemu je kup sončnih dni, moije smeha, odprt odnos do drugih ljudi in s tem tudi večja toleranca in razumevanje. A tega dela nihče ne bo opravil namesto nas. Nihče nam samodiscipline ne more podariti, pa tudi kupiti je ni moč nikjer; pri tem delu nam lahko pomagajo od zdravnika pa do psihoterapevta vsi, ki imajo dovolj znanja o človekovem zunanjem in notranjem življenju in dovolj veliko srce, da čutijo z nami. A levji delež moramo napraviti sami in izpit polagamo vsak dan, ko se družimo z ljudmi. Vsak dan tudi lahko vidimo, kaj smo se v tej smeri naučili. Dobro je vedeti, da smo tako sami tisti, ki se odločamo o svoji sreči ali nesreči - naberimo si dovolj znanja, da bomo doumeli tisto skrito v nas samih in da nas življenje ne bo več premetavalo kot staro barkačo na moiju. Vse je tri milimetre od vaše roke - vzemite! Prijetne in sončne dni vam želi ■ Zdenka m MODRO-BELA KRONIKA Policijska postaja Velenje 22-letni Boštjan žrtev nezgode v Lokovici V četrtek, 28. julija ob 19.43, seje v Lokovici pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je umrl 22-letni Boštjan P. iz Skornega. Vozil je osebni avtomobil Jugo in kot vse kaže, je zapeljal na levi vozni pas v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 54-letni Martin M. iz Mozirja. V trčenju do katerega je prišlo, je avtomobil Boštjana P. vrglo v potok. Voznik Boštjan je poškodbam podlegel na kraju nezgode, sopotnico v njegovem vozilu mladoletno Martino R. iz Skornega in voznika Martina M., pa so s hudimi telesnimi poškodbami odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Na udaru vlomilcev osebni avtomobili Glede na tisto, kar so vlomilci odnašali iz osebnih avtomobilov v Velenju, bi lahko sklepali, da se odpravljajo na dopust, in da bo zdaj z vlomi in pred njimi nekaj časa mir. 25. julija je neznani tat iz osebnega avtomobila parkiranega na Gorici odnesel prvo pomoč, potni list in sončna očala. Zvečer pa se je lotil osebnega avtomobila parkiranega pred restavracijo Jezero. Odnesel je ribiški pribor in očala. 28. julija je nekdo vlomil v kombiniran osebni avtomobil, ki ga je lastnik parkiral za tržnico v Velenju. Odnesel je 25 parov coklov in lastniku povzročil za vsaj 45 000 tolarjev škode. 30. julija je vlomilec v osebni avto na Efenkovi 61, odnesel avtoradio. Avtoradio pa je izginil tudi iz osebnega avtomobila istega dne na parkirnem prostoru ulice bratov Mravljakov 1. Več vlomov tudi v stanovanja in hiše Minuli teden so bili nekateri lastniki hiš in stanovanj spet neprijetno presenečeni, ko so se vrnili domov. Njihovo odsotnost so spretno izkoristili nepridipravi. V torek, 26. julija, policisti poročajo o vlomu v stanovanjsko hišo v Lokovici. Osumljenec, star približno 25 let, srednje postave, visok okoli 175 centimetrov, krajših las s čelno plešo, ob vlomu pa oblečen v belo majico z napisom Vileda na hrbtni strani in modre kavbo-jke, je odnesel 5000 tolarjev in nekaj hrane. Kot kaže, ta vlom ni edini, ki ga ima na vesti, zato bi bili policistom v zvezi z osumljencem, dobrodošli še kakšni podatki. Konec prejšnjega tedna, v petek, 29. julija zvečer, pa so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanje na Cesti talcev 15 v Šoštanju. Vlomilec je iz stanovanja ukradel psa! Po doslej zbranih podatkih, so vlomilcu že na sledi. V soboto, 30. julija, si je neznanec za tarčo izbral stanovanjsko hišo ha Koroški cesti v Velenju. Iz nje je odnesel več kosov zlatnine, nekaj tehničnih predmetov in denarja. Lastnika je oškodoval za vsaj 200 000 tolarjev. V nedeljo pa v naselju hišic ob jezeru storilec, ki je v hišico vlomil, s seboj ni odnesel ničesar. Kot kaže je opravil le inventuro. Policisti pa pravijo, da imajo nekaj podatkov, ki dajejo slutiti, kdo bi lahko bil storilec. Komaj so so mu bili kos "Težka intervencija" so velenjski policisti označili sobotno popoldansko posredovanje v Kavčah. Tam je 26-letni Darko O. najprej doma pretepel očeta, ko pa mu je ta pobegnil, paje šel ven. Tedaj seje po cesti pripeljal nič hudega sluteč voznik osebnega avtomobila R-4, ki mu je Darko skočil na pokrov mo-toija in razbil vetrobransko steklo. Potem seje odpravil k sosedi, nasilno vdrl v njeno stanovanje, da bi uporabil telefon. Policisti so se z njim srečali pred hišo, da pa so ga obvladali so morali uporabiti sredstva za vklepanje. Odpeljali so ga v posebne prostore za pridržanje, sledi pa še kazenska ovadba. Divjal po Šaleku V torek 26. julija ob 18.25, je voznik osebnega avtomobila v Šaleku marsikateremu pešcu in otroku pognal strah v kosti. Voznik Igor F. iz Velenja je z divjanjem po cesti in pločniku, obračanjem vozila ogrožal tiste, ki so bili takrat tam. Upiral se je tudi policistom, ko so ga skušali pomiriti in nič drugega jim ni preostalo, kot da so uporabili sredstva za vklepanje. Odpeljali so ga na Policijsko postajo, kjer je še nekaj časa razgrajal, potem pa se je prostorih, kamor so ga namestili do iztreznitve, le pomiril. Zanj bodo zdaj napisali kazensko ovadbo zaradi ogrožanja varnosti ter predlog sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola in kršitve javnega reda. in miru. Policijska postaja Mozirje V enem tednu kar štirikrat gorelo V mozirski občini so imeli prejšnji teden precej dela gasilci. Kar štirikrat je gorelo v enem samem tednu. Skupna značilnost vseh teh požarov: v vseh naj bi bil vzrok samovžig. V torek, 26. julija je ogenj zajel gospodarsko poslopje Janka K., starega 53 let, iz Homec brda. Ta je popravljal gospodarsko poslopje, ko je okoli 20. ure, najverjetneje zaradi samovžiga, izbruhnil požar v predelu, kjer je imel gospodar shranjeno seno. Pri reševanju imetja in živine se je Janko K. huje telesno poškodoval, v požaru pa je nastala velika materialna škoda. V četrtek, 28. julija nekaj minut po 7. uri, je bil dežurni Policijske postaje Mozirje obveščen o požaru v Glinu, obratu Iverne. Strokovnjaki sklepajo, daje do požara prišlo zaradi samovžiga v sušilni komori, kjer seje vnelo iverje. Požar je naredil precejšnjo gmotno škodo. V soboto, 30. julija, je v mozirski občini spet gorelo. In to kar dvakrat. Ob 13.25 je do požara prišlo na deponiji smetišča v Glin Nazarje. Požar so pravočasno pogasili gasilci, tako da do večje materialne škode k sreči ni prišlo, tudi v tem primeru pa kot vzrok izvedenci navajajo samovžig. Nekaj minut po 17. uri so zagorela vrata stanovanjske hiše v Var-polju, last Marka P. 34 let, iz Varpolja. Tudi v tem primeru je vzrok samovžig, do katerega naj bi prišlo zaradi pregretega brusilnega stroja. Z dvorišča na regionalno cesto V sredo, 27, julija ob 10.20, je 44-letna Elizabeta N. iz Solčave vozila osebni avto skozi Spodnjo Rečico. V bližini gostišča Markelj je z dvorišča na regionalno cesto zapeljal voznik kombiniranega vozila Ivan N., 33 let, iz Vologa. S sprednjim delom vozila je trčil v vozilo Elizabete N.. To je pri udarcu odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je trčila v vozilo Marjana K., 33 let, iz Plešivca. V nezgodi je nastala precejšnja materialna škoda. Trčil v mostno ograjo V petek, 29. julija, približno ob pol treh zjutraj, je skozi Šmiklavž peljal z osebnim avtomobilom domačin, 21-letni Rajko K.. Ko je pripeljal do lesenega mostu čez Dreto, gaje zaneslo in z vozilom je trčil v mostno ograjo. V trčenju se je odlomil del ograje in prebil pločevino pod prednjim desnim blatnikom, ki je hudo poškodoval sopotnika 23-letnega Jožeta E. iz Šmiklavža. Zadela kolesarja 19-letni Tomaž F. iz Mozirja, se je v soboto 30. julija ob 17.45, peljal s kolesom iz Mozirja proti Ljubiji. V bližini tovarne Cinkarna Celje je pogledal vzratno, pravilno nakazal smer in začel polkrožno obračati. Iz nasprotne smeri paje v tistem trenutku z osebnim avtomobilom pripeljala 36-letna Benjamina C. iz Rečice ob Savinji. Čeprav je začela močno zavirati, trčenja ni mogla preprečiti. S sprednjim delom osebnega avtomobila je zadela kolesarja, ki se je v nezgodi hudo telesno poškodoval. Jadralno padalo se ni odprlo V soboto, 30. julija ob 15.50, se je 44-letni Martin G. iz Gornjega Grada nameraval z jadralnim padalom spustiti iz Mozirske planine v dolino. Pri odskoku z zaletne steze pa se Martinu padalo ni odprlo. Padel je in se pri tem hudo poškodoval. Hud padec po stopnicah Pri padcu na nezavarovanih stopnicah stanovanjske hiše v Mozirju, se je v soboto, 30. julija malo pred dvanajsto, hudo poškodoval 80-let-ni Peter V. iz Mozirja. Policijska postaja Žalec Trčil v otroka V torek, 26. julija ob 15.20, se je na magistralni cesti zunaj naselja Čeplje pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 11-letni deček. 27-letni Bojan L. iz Murske Sobote je vozil osebni avtomobil iz Gomilskega proti Vranskemu. Ko je pripeljal zunaj naselja Čeplje, v blagi levi ovinek, je trčil v 11-letnega Borisa, ki se je po lokalni cesti z njegove desne strani s kolesom pripeljal na magistralno cesto in jo želel prečkati. V nezgodi se je Boris hudo poškodoval. Sprejmite izziv! Novi CLIO Ima vse, kar imajo veliki - mladostna oblika - bogata oprema - prožni in zmogljivi motorji - volanski servoojačevalnik - udobje pri vožnji - po naročilu varnostna vreča in strešno okno Takojšnja dobava Ugodno posojilo RENAULT SERVIS LEVEČ d.o.o. Leveč 54,63301 Petrovče tel.06328-515,441-867 /-y\ RENAULT AVTO RF.NAULT |iri|niroi:ii elf ŽIVLJENJA Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. Nesreča Čehov in Avstrijcev V soboto, 30. julija ob 11.15, je po magistralni cesti iz smeri Vranskega proti Trojanam vozil osebni avtomobil 34-letni Pavel J. iz Češke. V Zajesovniku je dohitel kolono počasi premikajočih vozil. Ker ni mogel pravočasno ustaviti, je zapeljal na levo na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 29-letni Karel K. iz Avstrije. Vozili sta čelno trčili. V zadnji del vozila Karla K. je trčil še voznik 35-letni Leopold L. iz Avstrije, ki je vozil za njim. V nesreči sta se hudo poškodovali sopotnici v vozilu Pavla J., 29-letna Hana J. in 5-letna Nela J., lažje pa voznik Karel K. in sopotnica v njegovem vozilu 24-letna Petra K.. Škoda na vozilih je bila ocenjena na 950 000 tolarjev. Zadel voznico kolesa z motorjem HidajetK., star 31 let, iz Ljubljane, je v nedeljo, 31. julija ob 18.35, vozil osebni avto iz smeri gostišča Novak proti križišču z lokalno cesto Podlog - Gotovlje in zapeljal naravnost proti križišču. Takrat je iz smeri Podloga pripeljala po prednostni cesti voznica kolesa z motorjem, 16-letna Klavdija B. iz Gotovelj in v križišču zavila levo proti gostišču Novak. V križišču je prišlo do trčenja, v katerem seje voznica s kolesom hudo poškodovala. Voznik je takoj po nesreči odpeljal s kraja, vendar se je že po nekaj minutah sam vrnil, saj je očitno ugotovil, da se ne splača pobegniti. Pobesnel, ker naj bi mu izsilila prednost V torek, 26. julija, okoli 18.30 naj bi voznica osebnega avtomobila Renault 4,43-letna Maja N. iz Ljubnega, v Šempetru izsilila prednost vozniku osebnega avtomobila Francu S., 38 let, iz Celja. Voznik je voznico v bližini gostišča Štorman ustavil in pričel razbijati po pokrovu motorja. Voznica se je prestrašila in je hotela pobegniti, kar pa ji je voznik že po nekaj metrih preprečil s svojim vozilom, ji razbil steklo na levih prednjih vratih in poškodoval pločevino vrat. Materialna škoda na vozilu znaša okoli 70 000 tolarjev. Požar v nedograjeni hiši V petek, 29.julija, okoli 11. ure je najverjetneje zaradi neprevidnosti pri polaganju izolacijskega materiala izbruhnil požar v nedograjeni stanovanjski hiši v Zg. Goricah, last Ado-lfa O. iz Grajske vasi. Zgorelo je okoli 2000 kilogramov sena. Vlom v župnišče V sredo, 27. julija, med 8. in 23. uro je neznanec vlomil v župnišče na Polzeli. Tamkajšnjemu župniku je odnesel 15 000 tolarjev. BSD L MNENJA, ODMEVI EF K zobozdravniku v Slovenj Gradec Sobota je, 16. julija, ob pol osmih zvečer gledam Dnevnik, ko priteče sin ves krvav v kopalnico. Razbil si je in razmajal prednja sekalca na robu škarpe, na domačem dvorišču, ko se je z bratom, sestro in sestrično igral "pe-telinčka zbijat". Z avtom ga odpeljem v velenjski zdravstveni dom, kjer mi povedo, da je dežurni od osme ure naprej šele v nedeljo. Ob pogledu na razbite in razmajane zobe sem se spomnil znanca iz zobozdravstva in ga poklical, ta pa mi je svetoval, naj pokličem dr. Janežiča. To sem tudi storil, oglasila se je njegova žena, ki je povedala, da gredo naslednji dan na dopust, da pa me bo, ko pride domov, dr. Janežič sam poklical. Čez nekaj časa je res poklical, me malo potolažil in želel govoriti s sinom, mu je dal napotke, kako naj ravna do obiska zobozdravnika, ki ga naj čimprej obišče, dežurni pa je od osme naprej v nedeljo v Slovenj Gradcu. V nedeljo se ob šestih s sinom odpeljeva v Slovenj Gradec, kjer pri dežurni sestri v zdravstvenem domu zveva, da dežurni zdravnik pri njih zagotovo ne dela. Iz vratarnice bolnice pokličem v Velenje, kjer mi dežurna sestra pove, da od osme naprej dela dežurni zobozdravnik v Velenju, kamor se s sinom odpeljeva. V Velenju od dežurne sestre izvem, da dežurni zobozdravnik (sestra je že bila iz dnevne izmene) res dela od osme ure na drugi strani hodnika. Čis-tilka, ki je takrat opravljala svoje delo, pa je rekla, da je dežurni v Slovenj Gradcu, kar je na vetro-lovnih vratih tudi pisalo, vendar ni bilo vidno, ker so bila vrata odprta, daje bil list zakrit. Takrat pa se je oglasil dežurni reševalec, ki je rekel, da je obvestilo o dežurstvu v Slovenj Gradcu le propaganda. Čistilka je poiskala urnik (star) in poklicala na dom zdravnika, ki naj bi bil dežurni. Zaprla so se vrata, potem paje bilo vse tiho. Čez nekaj časa mi je dežurna sestra povedala (ura je bila že čez osmo), daje dežurni res v Slovenj Gradcu, kamor se s sinom odpeljeva drugič to jutro. Prideva do dežurne ambulante v Slovenj Gradcu, kjer nama povedo, da dežurni pri njih ob nedeljah ne dela, kar je na vratih hodnika, ki pelje k zobozdravniku, tudi pisalo. Povem ji, da mi ni do šale in tudi dosedanjo zgodbo. Sestra nekoga pokliče po telefonu, nama odklene vrata hodnika in pove, da dežurni le dela v drugem nadstropju. Na vratih je še visel list, da zobozdravnik ob nedeljah do nadaljnega ne dela. Srečno prideva do dežurne dr. Jelenove, ki se stvari loti, kot se šika, nama da napotke za naprej in zoba primerno zaščiti. Zgodba se v ponedeljek nadaljuje. Žena pokliče zobno ambulanto, kjer ji povedo, da sinova zobozdravnica dela popoldne, ko pa se tam oglasi popoldne, izve, da je srečno na dopustu in naj pride h komu drugemu naslednji dan. Drugi dan seveda vprašajo, kje je tako dolgo hodila s tako poškodovanimi zobmi. Povedala je zgornjo zgodbo, ki se je s popravilom polomljenih zob tako končno le končala. Ne iščem krivcev za neprostovoljne izlete skozi Hudo luknjo, vendar mislim, da bi za zdravstveni dom v Velenju obvestilo o "nedežurstvu" moral napisati vod- ja zobozdravstva iz Velenja (ne da deluje kot propaganda) in ne predstojnik tega oddelka iz Slovenj Gradca. Na nadomestilo izgubljenega časa in denarja seveda ne računam, vendar menim, da so storitve za naprej plačano delo sramotno slabe, da o odnosih in obveščenosti niti ne govorim. UF.J. P.S. Kam se obrniti ob sobotah, ko ni dežurstva, če se zgodi takšen ali hujši primer? Ali odgovorne kdaj bolijo zobje? Vroče je (in še bo) "Porkamadona", je jezno vzkliknil moj sosed ter svojo kletvico obrazložil z naslednjimi besedami: "Namesto da bi čas dopustov izkoristil za lenarjenje in brezskrbnost, moram poslušati o novih in novih aferah v naši državici, da pa je mera prepolna, so ga začeli srati še tu, v Velenju!" Lepa reč. Sosed je vendarle le malce obseden s TV Dnevnikom pa vročina mu je malce udarila v glavo - zdaj se mu je malo utrgalo, boste rekli. A bo v jeseni, ko se bo shladilo, vse zopet po starem! Hja, tole bi bila morda res najpametnejša razlaga, zakaj se sosed v času dopusta, namesto da bi se imel "fajn", sekira nad stvarmi, ki se ga na koncu koncev sploh ne tičejo. Tako pa dobiva vsak dan nove sive lase od prevelikega možganskega napora, saj ga moti nova cerkev, ki je jaz še nikjer opazil nisem, pa tudi mošeja (beri: džamija) v Pesju mu ne da spati. Da ne pozabim še "rdeče" pa seveda "južne" nevarnosti, ob tem pa tudi menda italijanske (na SP v nogometu navija le za Italijo!). Seveda ga skrbijo tudi razne oro-žarske afere, neki krediti pa bogsi-gavedi kaj še. No, vse bi bilo v najlepšem redu, če bi "utrgalo" samo sosedu - a ni! Kamorkoli grem, vsepovsod poslušam o zgoraj omenjenih težavah, odprem časopis in v pismih bralcev zopet prebiram o teh stvareh, pa naj bo to Delo, Slovenec, Dnevnik ali pa kar domači Naš čas. Torej, kaj je razlog, da so v tem poletnem času vsi Velenjčani (v širšem pomenu besede) postali tako pozorni na dogajanje okoli sebe. Kaj takšnega prej, po pravici povedano, nisem nikoli opazil. Morda so za to krivi UV-žarki in premočno sonce ali pa morda le preprazne denarnice, ki mi ljube Velenjčane zadržujejo (prisilno) v domačem kraju in ker le-ti nimajo kaj početi, so se (kot stare bab-nice) začeli prerekati med seboj -a le zato, da bo poletje in ta pasja vročina hitreje minila, jeseni pa se bo vse lepo pozabilo, saj bodo tu že problemi z nakupi šolskih knjig, pa tudi tisti v Ljubljani nam bodo (upam) postregli s kakšno novo in zanimivo aferico. Dolgočasja niso pregnali tudi fuzbaler-ji, a to ravno zato, ker so igrali v nočnih uricah, koje bilo tako lepo hladno - takrat pa se tako in tako vsi požvižgajo na tisto cerkev, ki je nikjer ni, pa tudi ostale nevarnosti so nadomestili čuti, goli in razni žogobrcarski prekrški. Ne mislim prav nikomur soliti pameti, a po mojem bi bilo le boljše, da bi te tople in sončne dneve izkoristili morda za kakšno kopanje, hladno pivo, ob tem pa bi pogledovali pripadnike(ce) nasprotnega spola, ki nastavljajo svoje "faktorje" soncu. In za takšne užitke ne potrebujete svežnja nemških mark, pa še manj sivih las boste imeli. Če pa že res morate nekoga "šimfati", se raje spravite na novo obleko sosede, ki je zares brez okusa, ali pa na sosedov avto, ki ni za nikamor več kot za na odpad. In vsi bomo srečni in veseli, tiste probleme, ki so čisto na začetku navedeni, pa raje prepustite politikom in ostalim "mož-gančkom" (trdno v narekovaju!). Namesto kritik za "pisma bralcev" pa raje pošljite kakšno razglednico, pa četudi kar iz Velenja! In veste, kaj bi moj sosed dejal na tole pisanje?! Porkamadona! BigJoco Tri vprašanja Izvršnemu svetu SO Velenje 1. VPRAŠANJE: Zakaj se je predstavil Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Velenje v Šoštanj? Kakšni so argumenti za to in zakaj o tem ni odločala Skupščina občine Velen-je? Govorice o prestavitvi Sekretariata za varstvo okolja, ki ga vodi g. Rezman v Šoštanju torej niso bile le govorice. Če se ne bi ravno sedaj občine preoblikovale in reorganizirale in če Šoštanj ne bi po uspelem referendumu čakal na svojo samostojno občino, bi se za prostorsko prestavitev tega Sekretariata morda še našli pozitivni argumenti. Zaradi vsega tega pa pomeni prestavitev v Šoštanj to, da ga nova občina Velenje ne bo več imela, čeprav ji ob delitvi občin ostane odprta deponija pepela in žlindre iz TEŠ (ki jo je legaliziral g. Rezman), najbolj onesnaženo Plevelovo jezero, deponija komunalnih odpadkov, kup industrije, ki ustvarja posebne odpadke, kamnolomi, severni predel z močno onesnaženim zrakom in propadanjem gozdov, problemi Pesja, zgradbe iz EFE opeke z njeno radioaktivnostjo itd. 2. VPRAŠANJE: Ta Sekretariat ima strokovnjakinjo, ki dela na tem oddelku (in ki stalno spreminja imena) že od 1984. leta. Leta edina v občini pozna vso problematiko onesnaževanja in pov ezuje svoje področje s strokovnjaki državnih inštitutov, po poklicu je arhitektka, na področju varstva okolja pa končuje tudi magisterij, gospa Alenka Kne-ževič - Pivko. Njena naloga je bila že od 1984. leta oblikovati poročila in usmeritve s področja varstva okolja za Skupščino občine Velenje, njeno delo je tudi Odlok o varstvu zraka z vsemi njegovimi spremembami do danes. Njena predanost delu, strokovnost in zagnanost je nepogrešljivi del uspešnega boja Šaleške doline proti onesnaževanju in in-diferentnosti Slovenije do naših problemov. JO BOMO IZGUBILI ALI PREPUSTILI OBČINI ŠOŠTANJ? (v Našem času so članki g. sekretarja razkrili odnos predpostavljenega do nje) Še drobno podvprašanje: zakaj odhajajo še drugi strokovnjaki s tega oddelka: predčasna upokojitev gospe Šmidove, vprašanje službe gospoda Kaca, oba sta arhitekta in strokovnjaka na svojem področju? Ali sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora s srednjo elektrotehnično šolo ne potrebuje takih strokovnjakov v svojem Sekretariatu? 3. VPRAŠANJE: Ali Izvršni svet občine Velenje nima vpliva na organiziranost zdravstvenih služb za prebivalce občine Velenje? V Našem času smo prebrali, da se dežurna služba v zobozdravstvenih ambulantah ukinja ali seli v Slovenj Gradec. Spet zakaj? Ali občina z 42000 prebivalci in mesto s 30000 prebivalci ne potrebuje več zobozdravstvene dežurne službe? Se bodo ljudje v nujnih primerih vozili v Slovenj Gradec? Gospod predsednik izvršnega sveta, toliko že izgubljenih funkcij in služb in še več groženj o novih izgubah (ukinitev Bolnišnice Topolšica, prestavitev Sekretariata za družbene dejavnosti v Šmartno ob Paki...) mesta ali občine Velenje ni v prid vašemu predsednik-ovanju in ne vaši stranki. Lahko še kaj popravite ali rešite? ■AT. Šavor, predsednica ŠED Tri dni strahu in lakote dne 28. 7.1994 Zgroženi smo nad neobjek-tivnim poročanjem v članku "Tri dni strahu in lakote", čemur bi lahko mirne duše rekli norčevanje iz družine Konec, ki si jo je dovolil podpisani "BIG JOCO". Da pa bi bilo norčevanje še večje, je vso zadevo s sliko in besedo podprla tako imenovana "Vaša televizija" - VTV, ki se ukvarja samo s komercialnim programom, torej vsako objavljeno zadevo naj bi nekdo plačal. Zato se lahko mirne duše vprašamo, kdo je bil plačnik in naročnik neobjektivnega poročanja, ki bi mu lahko rekli tudi zmazek. Oba avtorja sta hote ali nehote prezrla dejstvo, da so vsi trije Frankulovičevi otroci v času zločinskega dejanja imeli v rokah orožje. Fanta v starosti 9 in 13 let sta bila oborožena z noži, petnajstletnik paje imel v rokah vile, s katerimi je hotel skozi steklo vhodnih vrat zabosti g. Stritiha, vendar mu je to preprečila rešetka, pritrjena na vratih. Oba mlajša sinova sta po izjavi priče aktivno sodelovala pri uboju g. Stanislava Konca, kakšen je bil njun delež, pa bodo ugotovili strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vbodnimi ranami in jih je okoli trideset (30) po celem telesu ubitega. Preiskave naj bi namreč pokazale, koliko različnih nožev se je zabadalo v telo invalidsko upokojenega rudarja, obstaja pa sum, da sta pri tem aktivno sodelovala oba mladoletnika. Res je, da ne moremo obsojati otrok za dejanja, ki jih storijo kot posledico nepravilne vzgoje svojih staršev. Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, daje družina Fra-nkulovič živela nam Slovencem moteče življenje že takrat, ko še ti otroci niso bili niti rojeni, pa to ni odigralo ključne vloge pri dodelitvi državljanstva. Nesporno je, da Republikanska zveza Slovenije že nekaj časa opozarja na nepravilnosti pri dodelitvi državljanstev, vendar so nas dežurni politiki s pomočjo sebi lojalnih novinarjev javnosti prikazovali kot radikalne nacionaliste in kriminalce samo zato, da bi prikrili svojo zavoženo nacionalno politiko. Ob tej priliki še enkrat opozarjamo, da v Šaleški dolini prebiva večje število tujcev, ki jim je uspelo pridobiti slovensko državljanstvo, čeprav je bilo njihovo bivanje v naši državi ves čas povezano s kriminalom, nasilje, proti slovenskim delovanjem v času osamosvojitve in nepreneh-nim motečim načinom življenja, pa celo kakšen ubijalec se najde med njimi. To je tisti del populacije, proti kateremu smo se in se bomo še naprej borili, da ne bi jutri katerakoli slovenska družina doživela usode in tragedijo, kakršno preživlja družina Konec. Velikokrat smo že, zato še enkrat na tem mestu zahtevamo pravico nas, Slovencev, da sami odločimo, kdo bo in kdo ne bo živel med nami. Prilagamo 96 samoiniciativno zbranih podpisov stanovalcev bližnje okolice, kjer živi družina Frankulovid, s katerimi ljudje zahtevajo odvzem državljanstva in izgon družine Frankulovid iz države Slovenije. Po vseh teh dogodkih bo Republikanska zveza Slovenije od vseh odgovornih občinskih in državnih organov zahtevala odločno ukrepanje in realizacijo želje po izgonu družine Frankulovid 96 podpisanih sosedov. m Za RZS Adolf Štorman Tragediji družine Konec ob rob! Po tragičnem dogodku - umoru našega občana g. Stanislava Konca in nesresničnih časopisnih komentarjih o mojem reagiranju na predstavitev stanovanjskega problema hčerke umorjenega, gospe Slavice Lihtineker, sem le-to obvestil, da v izogib drezanju po bolečem ob smrti, popravi svojo neresnično izjavo o meni, ki sojo najprej prinesle Slovenske Novice, povzeli pa drugi časniki, politične stranke in nekateri bralci. Zal tega ni storila! Nasprotno, v TV Tedniku 28.7.1994 je sama na novo odprla bolečino, pri čemer je njena sestra gospa Rosenstein ponovno izrekla laž o tem, kako sem kot župan občine Velenje izjavil, daje boljše, če ne obvestijo o problemu g. Drnovška, ker bi Velenje s tem dobilo črno piko in kako sem spustil telefon ter se nisem hotel z njo pogovarjati, zaradi česar je menda prišlo do tragedije. To pot je bila sicer toliko poštena, da je povedala, kako me je obvestila šele dve (nekaj) uri prej, preden se je zgodilo. Toda njena trditev o županu, ki ne posluša svojih občanov in probleme po stari mani-ri pometa pod preprogo ostaja in zato tudi tole moje pisanje. Verjamem, gospa Rosenstein, da ste tistega usodnega dne marsikaj pomešali, kot najbrž tudi to, da ste mi sami po telefonu rekli, kako ste hoteli klicati g. Drnovška pa ste se po posvetu (ne vem s kom) odločili, da tega ne boste storili, ker bi Velenje lahko dobilo črno piko. Tisti dan ste me sicer klicali dvakrat, vendar se nisva pogovarjala nič takega, česar ne bi bil vajen slišati v neštetih drugih razgovorih z občani. Ali veste, koliko družin brez stanovanj je v Velenju in kolikojih je še, ki imajo slabe medsoseske odnose?To je resnica iz najinega razgovora, gospa Rosenstein, resnica za vse lovce senzacij, kovarje političnega prestiža in nestrpneže do drugačnih. Predvsem pa bi to morala biti resnica za vas, draga občanka, in vse prizadete v navedeni tragediji, ki vas ne razumem, zakaj javno odpirate svojo bolečino. Str-ežete s tem morda interesu koga tretjega ali pa si morda s tem lajšate dušo za kdo ve kaj! Gospa Rosenstein! Pripeljite mi občana, ki sem mu kdajkoli v mojem 35-letnem javnem delovanju spustil slušalko, kot ste to v TV Tedniku trdili vi! Pripeljite mi občana, ki ga nisem hotel sprejeti, tudi če je bil nenapovedan, ali morda celo občana, ki pri meni kot javnem delavcu ni bil prijazno sprejet, pa bom požrl laži o moji vlogi pri reševanju stanovanjskega problema vaše sestre g. Slavice Lihtineker, ki naj bi bil neposreden povod za tragedijo družine Konec. Če boste s svojimi neresničnimi trditvami nadaljevali, vam ne bom več odgovarjal, morali jih boste pač dokazati v zato predvidenih institucijah naše države. ■Predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik Škrat zavedel Rezmana Dolgo, vroče poletje vpliva o-čitno tudi na vašega tiskarskega (računalniškega) škrata, ki mi je "snedel" tretjino prispevka Dolgo, vroče poletje, ki ste ga objavili dne 21. 7. 94. Prispevek ste dne 28. 7. ponovno objavili s snedeno tretjino vred - a žal očitno prepozno, kajti škrat je že zavedel gospoda Rezmana, ki me je v isti številki Našega časa že obtožil, da ga nagovarjam h kršenju zakonov v korist večine. Bralci so se lahko malce više prepričali prav o nasprotnem (citiram sebe:..."V končni fazi bi morala biti izbira med večimi zakonitimi variantami...")... Ampak, glej ga zlomka! Škrat si je isto stvar privoščil še pri drugi objavi (28. 7.), s katero je želel popraviti prvo. Res je dodal manjkajočo tretjino teksta v sredini prispevka, zato pa je svoji lakoti zadostil v predzadnjem odstavku in s "požiranjem" dobršnega dela odstavka besedilo (ki je bilo v prvi objavi pravilno) povsem iz-maličil. Da ne bo spet nepotrebnega (in nezanesljivega) ponavljanja prispevka, predlagam bralcem, da iz zadnje številke (28.7.) preberejo tekst do predzadnjega odstavka, zadnja dva odstavka pa vzamejo iz prve objave (21. 7.). M V. Vrblč glin peti žagarstvo Logarska II, (3331 Nazarje, Id.: P) 831-321,832-422,832-613, faks (M3) 831-920 PONUJAMO VAM : - termoizolacijska okna raznih oblik in velikosti z možnostjo izbire termo stekla, - polkna s fiksnimi lamelami, - polkna z gibljivimi lamelami, - vrtne hišice, - vse vrste masivnih oblog, 35» , * -« pohištvo Pokličite nas v novo nastalo podjetje, ki nadgrajuje znanja iz preteklosti! ^S^ T J INI J?! IE! I^l IE! I^l Cbf IJ ^II Borut Jarc: V Maribor brez bele zastve Prvenstvo je torej pred vrati. Kaj o začetku meni trener nogometašev Rudarja Borut Jarc? Pred vrati je Maribor Branik. "Kar smo v pripravah naredili smo naredili. Mislim, da smo naredili veliko. To velja za prestopni rok in za priprave, ki so velik kakovostni korak naprej v Velenju. To sicer še ni pravi profesionalizem, smo pa stvari pomaknili daleč na-prej." Ambicije so znane, to je 8.mesto, že v prvem krogu pa zelo težek nasprotnik, kandidat za vrh Maribor Branik. "Res so Mariborčani nevaren nasprotnik, vedeti paje treba, da so nevarni vsi. Za Maribor Branik v Ljudskem vrtu to še posebej velja. To je vsekakor ena naših najboljši ekip, poleg tega udeleženec evropskega pokala. Mislim, da nam bo v Mariboru zelo težko, kar pa ne pomeni, da tja odhajamo z belo zastavo. Želimo se vrniti neporaženi, za Mariborčane pa se še posebej pripravljamo." ■ vos Janko Lukner in Boštjan Aljaž (z leve proti desni); "Želimo privabiti čim več gledalcev na tribune!" Triglav Creina:Rudar 0:6 (0:3) Zlahka v osmino pokala Velenjčani so se zlahka uvrstili v osmino finala pokalnega tekmovanja, saj so gostiteljem v mrežo nasuli kar pol ducata zadetkov. Če bi bili nogometaši Ruadarja v končnicah akcij spretnejši in bi manj prei-gravali, bi bilo v domači mreži še nekaj zadetkov več, poleg tega paje hujši poraz preprečil tudi domači vratar z nekaj odličnimi obrambami. Igralci obeh ekip so se srečali tudi s strožjim sojenjem, kar je najbolj občutil domači igralec Kovačič, ki je moral zaradi drugega rumenega kartona z igrišča že v 41.minuti. Gostje so povedli z udarcem z bele točke, ko je domači branilec s prekrškom zaustavil Pešiča, natančen strelec pa je bil Javornik (28.) Do odmora sta zadela še Balagič (41.) in Živanovič (42.), zares visoko zmago pa so Velenjčani potrdili v zadnjih minutah srečanja - (0:4) -Pešič (80), 0:5 - Živanovič (86), 0:6 - Omerovič (90). RUDAR: Čanič, Javornik, Balagič, Oblak, Žurman, Doler, Živanovič, Pešič, Djafič (Zimet), Spasojevič, Komar (Omerovič). vos Era Šmartno Vse boljša igra V eni zadnjih preizkušenj pred pričetkom prvenstva v drugi državni ligi so nogometaši ERE Šmartno s trboveljskim Rudarjem zaigrali zelo dobro, prikazali so dosti bolj povezano igro na sredini igrišča, napadalci pa so tokrat prihajali do priložnosti z izdelanimi akcijami. Le v obrambi še malo škriplje, vendar je že veliko bolje kot na prejšnjih tekmah in do pričetka prvenstva 14.avgusta bodo tudi to odpravili. Med tednom so šmarški nogometaši igrali z Dravinjo v Slovenskih Konjicah 3:3, doma premagali četrtoligaša Korte s 4:0, s 3:0 (2:0) pa so bili boljši še od Rudarja iz Trbovelj. Proti Dravinji so bili strelci Grobelšek, Podgoršek in Purg, proti ekipi Korte je Dru-škovič zadel dvakrat, po enkrat Delameja in Purg, s Trboveljčani pa so bili uspešni Zurej, Druškovič in Delameja. V soboto bo v Šmartnem gostovala Dravinja. ■Janko Goričnik Plavanje ■ a i ■> ■ ■ Kološičevi zlato in srebro Letos med osem, nato V velenjskem Nogometaši v 1.državni ligi bodo v nedeljo pričeli novo prvenstvo. Zaradi spremenjenega sistema tekmovanja bo to za mnoge klube bitka za biti ali ne biti. Novo razmerje je seveda terjalo drugačno organizacijo, predvsem večjo profesionalizacijo. Kako so torej na vročo nogometno jesen in pomlad pripravljeni v velenjskem Rudarju? Nogometaši v prvi državni ligi bodo v nedeljo pričeli novo prvenstvo. Zaradi spremenjenega sistema tekmovanja bo to za mnoge klube bitka za biti ali ne biti. Novo razmerje je seveda terjalo drugačno organizacijo, predvsem večjo profesionalizacijo. Kako so torej na vročo nogometno jesen in pomlad pripravljeni v velenjskem Rudarju? Janko Lukner, predsednik kluba: "Naš osnovni cilj je, da si že v rednem delu prvenstva zagotovimo nastopanje v 1 .ligi tudi v naslednjem prvenstvu in prihodnjih letih. To pomeni uvrstitev do 8.mesta, kar je tudi v skladu z dolgoročno usmeritvijo kluba, ko želimo zagotoviti možnosti, da bo Rudar v vrhu slovenskega nogometa in bo po letu ali dveh konkuriral tudi za nastope v evropskih pokalih. Za tako smele načrte seveda moramo postoriti še dosti. Glavna naloga uprave v tem deluje bila pritegniti čim več sponzorjev. Tako jih imamo danes ob glavnem RLV Velenje še 24, prav sponzo-tji pa prispevajo največ za uspešno delo kluba; to je preko 70 odstotkov potrebnih sredstev. Prav zaradi tega bomo na skupščini sprejeli tudi spremembe pravil, kar bo sponzorjem zagotovilo ustrezen vpliv na politiko in delo kluba." •Gotovo niso pomembni samo sponzorji, nogomet se igra predvsem za gledalce? "Prav gotovo želimo na tribune privabiti kar največ gledalcev, nogometa brez njih preprosto ni. Močno si želimo, da bi bil Rudar spet klub, ki je na igrišče ob Jezeru privabljal po nekaj tisoč privržencev nogometne igre. Mislim, da bo to omogočila tudi sprememba sistema tekmovanja, saj bodo gostovala samo res močna moštva. V klubu že sedaj ponujamo sezonske vstopnice po znižanih cenah, potrudili pa se bomo tudi, da se bodo gledalci na samem stadi- onu čim bolje počutili. Že dalj časa obljubljamo pokritje vsaj 2.000 sedežev in misli m, da bomo to nalogo uresničili že v naslednji tekmovalni sezoni." • Rudarjeve ambicije v na- slednjem prvenstvu so torej zelo visoke. Za njihovo uresničitev je potreben tudi sposoben strokovni kader, seveda tudi primerni igralci. O tem direktor kluba Boštjan Aljaž: "Za uresničitev vseh teh zelo ambicioznih ciljev je že v letošnjem potreben dober strokovni štab in seveda kakovostni igralci. Zame je velik uspeh, da smo uspeli obdržati večino igralcev, z nekaterimi okrepitvami pa smo zaenkrat zadovoljni. Vsi še niso izpolnili prav vseh pričakovanj, ker pa so nekateri zelo mladi pričakujemo, da se nam bodo letošnje poteze po določenem času obrestovale." •Vrnimo se h gledalcem in akcijam zanje. "Pred pričetkom prvenstva smo se lotili nekaj akcij, ki so novost. Ustanovili bomo klub navijačev, prvi sestanek z njimi smo že opravili. To naj bi bil prav registriran klub, ki bi skrbel za pravo športno navijanje, ki bi bil predvsem podpora nogometašem in klubu. Omenjene so bile sezonske karte po zelo ugodnih cenah. Če vemo, da bodo po vsej Sloveniji karte od 800 do 1.000 tolarjev, je sezonska karta v predprodaji za 100 do 120 DEM, možen je nakup na obroke, velja tudi 50-odstotni popust za pokalne tekme in brezplačen ogled prijateljskih, je to res poceni. Sezonske karte pa ne bodo veljale za nastope reprezentance. Dogovorili smo se namreč s slovensko reprezentanco za priprave v Velenje pred tekmo z Italijo, Rudar bo z njo odigral prijateljsko tekmo, pogovarjamo pa se še za kvalifikacijsko tekmo mlade re- prvih pa... prezentance z Litvo. To je v organizaciji Nogometne zveze Slovenije in v tem primeru gledalci nimajo klubskih ugodnosti." •Kaj pa vabljivosti za gledalce med tekmami? "Sedanjim in novim sponzorjem bomo ponudili malo širše sodelovanje na samih tekmah. To velja za propagadne materiale in prodajalne, prav tako bomo ob polčasih žrebali vstopnice, razmišljamo o raznih igrah na srečo in še na druge akcije, zlasti ob večjih derbijih." •Rudar pa vsekakor ni samo prva ekipa. "To je jasno. Ne smemo pozabiti, daje najcenejše vlaganje v domače igralce. Vsak, ki nekaj pomeni in ga kupimo, veliko stane. To seje pokazalo že letos. Imamo več zelo obetavnih mladincev. Urejamo tudi pomožno igrišče, da bodo imele tudi mlajše skupine igralcev čimboljše možnosti za vadbo. Privabili bomo tudi nove strokovne sodelavce za delo z mladino, saj moramo še izboljšati kakovost dela. Moram pa povedati, da smo zelo zadovoljni s sedanjimi trenerji za mlajše kategorije. V prihodnjih letih zato pričakujemo še več mladih iz lastnih vrst, ki bodo polnili prvo ekipo." Naj povemo še, da žreb Rudarjevim navijačem ni bil naklonjen, saj se jim bo letošnja ekipa uradno predstavila na svojem igrišču šele v 3. krogu ( 21. avgusta), ko bo v Velenju gostoval državni prvak - SCT Ol-impija. V prvem čaka "rudarje" gostovanje pri naslednjem kandidatu za vrh Maribor Braniku, v drugem pa pri Svobodi v Ljubljani. V prvih treh krogih v Rudarju pričakujejo veliko. Močnejše nasprotnike je pač lažje presenetiti v uvodnih tekmah, kot kasneje, pravijo. ■ vos Poletna plavalna sezona se bliža h koncu. Zadnje tri dni prejšnjega tedna je bilo v Kranju državno moštveno in posamično prvenstvo v plavanju za dečke in deklice. Na prvenstvu je sodelovalo 198 plavalcev iz 14 klubov, ki so v predtekmovanjih dosegli predpisane limite za sklepno tekmovanje. Za Plavalni klub Velenje je tekmovalo 5 dečkov in 5 deklic, ki so v končni ekipni razvrstitvi dosegli dobro 7. mesto. Med posamezniki je izstopala Bojana Kološič, ki je osvojila zlato medaljo v disciplini 100 m delfin in srebrno medaljo v disciplini 200 m delfin. Rezultati velenjskih plavalcev, ki so se uvrstili med prvih deset: Deklice - 100 m prosto: 5. Kološič 1:08.31; 200 m prosto: 7. Ko- lošič 2:26.93; 400 m prosto: 7. Kološič 5:11.94; 800 m prosto: 5. Kološič 10:39.46; 100 m delfin: 1. Kološič 1:15.25; 200 m delfin: 2. Kološič 2:45.55, 9. Sladič 3:09.06; štafeta 4 x 100 m prosto: 8. Velenje 4:58.71; štafeta 4 x 200 m prosto: 5. Velenje 10:49.00; štafeta 4 x 100 m mešano: 6. Velenje 5:27.35. V štafetah so plavale Petra Pandža, Anja Jandrok, Tatjana Sladič in Bojana Kološič. Dečki - 1500 m prosto: 9. Vrh-njak 19:39.46; 200 m delfin: 10. Rovšnik 2:53.41; 200 m prsno: 10. Simič 3:04.10; 200 m hrbtno: 9. Simič 2:42.51; štafeta 4 x 100 m prosto: 9. Velenje 4:33.12; štafeta 4 x 200 m prosto: 7. Velenje 9:54.60; štafeta 4 x 100 m mešano: 7. Velenje 5:18.62. V štafetah so plavali Mladen Simič, Bojan Knez, Peter Rovšnik in Ivan Vrhnjak. m Marko Primožič Smučarski skoki Poletni (ne)mir Smučarski skakalci tudi v tej poletni pripeki ne mirujejo, obeti za prihodnjo tekmovalno sezono pač terjajo pridno delo. Člani in mladinci velenjskega kluba se pod vodstvom trenerja Slavka Škofle-ka pripravljajo na Slovaškem, ostale selekcije pa redno vadijo na skakalnicah v Velenju. Ob tem bodo že to soboto nastopili na tekmi za flosarski pokal na Ljubnem ob Savinji. Gotovo ni odveč poudariti, da si v velenjskem smučarsko-skak-alnem klubu želijo čim več mladih, novih članov. Z veseljem jih bodo vsak dan popoldne sprejeli ob skakalnicah pod velenjskim gradom. Povejmo še, da bo 21.avgus-ta v Velenju prva tekma skakalne turneje Alpe - Jadran, teden dni kasneje pa bo velenjski smučarsko-skakalni klub na prostoru pod skakalnicami pripravil še zabavno in razvedrilno prireditev. Namizni tenis Za nove moči na Pohorju Priprave na novo sezono so pri-čeli tudi namiznoteniški igralci velenjske ERE Tempo. Prvi teden bodo nabirali moči za novo sezono na Hočkem Pohorju, kjer bodo sicer zbrani igralci iz kar osmih klubov. Na priprave bodo odpotovali vsi igralci na katere v klubu računajo v prihodnji sezoni, razen Polaka, ki naj bi za ERO nastopal samo v ligaškem tekmovanju. Med njimi bo seveda tudi Uroš Slatinšek, ki se je vrnil z evropskega mladinskega prvenstva v Parizu. Omeniti velja u-vrstitev med 16 najboljših dvojic s Petro Dermastijo, v posamični konkurenci pa se je uvrstil med 32 najboljših in tam izgubil s kasnejšim evropskim prvakom. Na 37.evropskem prvenstvu je sicer nastopilo 947 igralcev in igralk iz 42 držav. BA.V. Balinanje i a i i i ■ s Trebeliško naprej? Začeli so drugi del ligaškega prvenstva na področju Šaleške območne balinarske zveze. Balinarji Trebeliškega so tesno z 9:8 slavili v Trbovljah in zasledovalcem ušli za 2 točki. S to zmago so si verjetno že zagotovili nastop v kvalifikacijah za napredovanje v višji rang s prvakoma mariborske in dolenjske območne zveze. Žalčani so bili v Velenju prepričljivo boljši od ekipe Velenja, ki je trdno na zadnjem mestu, Vegrad pa je trenutno četrti. V drugi državni ligi še počivajo, saj bodo sklepne tekme za prvo mesto pričeli šele 28.avgusta. »Boris Knavs Pikado Na 4.turnirju za pokal "Poletje 94" v Starem Velenju je z 22 točkami premočno zmagal Damjanovič (RLV), za njim pa so se uvrstili Sevčnikar 18, Pfeifer 18, Svečko 16, Vuletič (vsi Gorenje) 14 itd.; ekipni vrstni red je bil Gorenje, Bistro Alfa, Vegrad in Embapak. Tudi v skupni uvrstitvi premočno vodi Damjanovič s 46 točkami, sledijo pa mu Pfeifer 37, Svečko 27, Trs 23, Čerenak in Tuka po 21 itd.; ekipni vrstni red: Gorenje 60, RLV 36, Pomidora 20, Embapak 18, Bistro Alfa 12 in Vegrad 10. V petek ob 19.uri bodo v Starem Velenju pričeli 5.turnir. Šport za flosarski bal LJUBNO - Ob letošnjem, že 34.flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji, se je v tem tednu že zvrstilo nekaj športnih tekmovanj, precej pa se jih še bo. V torek je bilo tekmovanje kajakašev v pustu po Savinji, v sredo je bila nogometna tekma med veterani Ljubnega in Vojnika, prav tako tekmovanje v pikadu. Danes, v četrtek, dopoldne so se na vsakoletnem turnirju (pričetek ob 9.uri) pomerili paraplegiki, popoldne ob 15.uri pa bodo pričeli odprt teniški turnir posameznikov za flosarski pokal. Prijave sprejemajo do žrebanja ob 15.uri, zmagovalec bo prejel 500 DEM v tolarjih, seveda bo "na voljo" še več denarnih in praktičnih nagrad. Jutri, v petek, bodo ob 15.uri pričeli odprt turnir v malem nogometu, ki ga bodo nadaljevali v soboto ob 8.uri. Prav tako v soboto se bodo za flosarska pokala ob 13.uri na turnirju pomerili kegljači, ob 16.uri pa še smučarski skakalci. Bjn Gorsko kolesarjenje LJUBNO - Kolesarski servis "Profi" z Ljubnega in podjetje EPSI iz Nazarij sta v nedeljo na Ljubnem organizirala 3.državno prvenstvo v spustu z gorskimi kolesi. Vožnje v soboto na uradnem treningu in obe v nedeljo za naslove prvakov (štela je boljša od obeh), so bile na 2,1 kilkometra dolgi progi drzne in razburljive. Pri članih je po hudem boju v obeh spustih slavil Ljubljančan Kušar. Kljub padcu je povedel že v prvi vožnji, v drugi pa z vratolomno vožnjo odbil napad tekmecev in znova dosegel najboljši čas. Pri mladincih je slavil Novogoričan Bizjak, ki se z gorskim kolesarjenjem ukvarja šele mesec dni, odlično drugo mesto pa je osvojil član domačega kluba Sešel. Uspeh ljuben-skega Profija je v kategoriji rekreativcev z ■JP Skalčanke odlične v Avstriji V pripravah na 3.državno prvenstvo v velikem nogometu za ženske je ekipa Škal nastopila na meddržavnem turnirju v avstrijskih Libučah. Igrale so odlično, saj so brez prejetega zadetka po vrsti premagale tri avstrijske ekipe Penk z 1:0, Eberndorf 2:0 in Zeli 3:0, s sosedami iz Doliča pa so igrale 0:0. B OBJAVE RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Vročina vpliva tudi na radijce Poletna vročina vpliva tudi na radijske delavce. To se še najbolj vidi po tem, da so manj zbrani, kot bi morali biti. Aleš Ojsteršek-Leši ima rad radio, še rajše pa Ribno. Ko je zadnjič, takoj po oddaji zvečer, odšel na Gorenjsko, je iz čiste ljubezni do radia odpeljal in odnesel s seboj tudi tisto, kar je bilo pripravljeno za jutranjo ekipo. Željka Braj-dič, polovica jutranje ekipe, pa je bila dolgo prepričana, da je bil Leši pač zadolžen, da namesto Rajke Lesnik, ki je na dopustu, počisti radijske prostore, in da je tudi to delo vzel stoodstotno zares. Ker je skrivnost pospravljene mize v košu z smeti, je pač romalo vse tja, si je mislila. In se zmotila. Kje in kako naši radijski sodelavci preživljajo dopust, tu in tam kdaj zvemo tudi iz kakšne razglednice, ki jo pošljejo. Leši: "Da sem Jaz odpeljal vse v Ribno? Ja, saj sem menda res." Matjaž Salej, zaprisežen skavt, je bil na razglednici z Ribnega kratek: "Prihajamo s težkim srcem in praznimi žepi," je zapisal in takoj mu je odleglo. Nam pa tudi. Sicer pa to Ribno na oba (tudi na Aleša Ojsterška) deluje nekako, človek bi rekel ... Kaj vem, kaj bi rekel? Ko sta prejšnji ponedeljek v oddaji Poletnih 13 zamenjala Šimeka, sta se na to tako vneto pripravljala, da sta ob sedemnajstih pozabila na Ponedeljkov šport. Ker sta se odlično izkazala, zdaj čakata na kakšno ponudbo... Z dopusta se nam je oglasil tudi upokojeni Bogdan Mu-gerle, ki je plavi Jadran prvič obiskal kot upokojenec. "Niti ni tako slabo," je zapisal in verjeti mu gre. Suzana Kok pa je del svojega rednega dopusta posvetila Radiu Velenje. Nekajkrat zapored se je prepričala, kako je, če si na vrsti za dežuranje v zgodnjih jutrih med tednom, kar ji je med letom, ko je v svoji redni službi, prihranjeno. ■ mkp 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 4.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Press ambulanta; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 5.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini;'6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 6.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 7.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Press ambulanta; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 8.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.30 Poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 9. AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.40 Iz sveta glasbe; 19.00 Na svidenje. SREDA, 10.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE Sekretariat za občo upravo INŠPEKTORAT Sekretariat za notranje zadeve Občine Velenje razpisuje prosto delovno mesto pod naslednjimi pogoji: 1. TRŽNI INŠPEKTOR II - visoka šola družboslovne ali tehnične smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit ZUP - državljan republike Slovenije - vozniški izpit B kategorije - poskusno delo 3 mesece - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih 2. KMETIJSKI INŠPEKTOR II - visoka šola agronomske smeri - 5 let delovnih zkušenj - državljan republike Slovenije - vozniški izpit B kategorije - poskusno delo 3 mesece - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih 3. VETERINARSKI INŠPEKTOR II - visoka šola veterinarske smeri - 5 let delovnih izkušenj - državljan republike Slovenije - vozniški izpit B kategorije - poskusno delo 3 mesece - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo - kadrovska služba Občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po končanem razpisu. Gibanje prebivalstva Občina Velenje Smrti: Stanislav Bornšek, roj. 1924, Stranice 58; Marija Stare, roj. 1911, Resnik št. 4; Franc Božič, roj. 1924, Velenje, Ul. XIV. divizije št. 7; Bernard Hriberšek, roj. 1921, Efenkova 61, Velenje; Karol Tacer, roj. 1930, Krivica št. 51; Boštjan Praznik, roj. 1972, Skorno št. 4. r REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE Sekretariat za javne gospodarske zadeve Na podlagi Odloka o proračunu občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 7/94) Sekretariat za javne gospodarske zadeve občine Velenje kot investitor objavlja: JAVNI RAZPIS z oddajo del: REKONSTRUKCIJA KIDRIČEVE CESTE OD TOMŠIČEVE DO KAJUHOVE CESTE Razpisna dokumentacija in tehnična dokumentacija na vpogled je na voljo v Zavodu za urbanizem (ing. Aleksander KNEŽEVIČ), Velenje, Trg mladosti 2 in sicer od 4. avgusta 1994 dalje, kjer se po potrebi dobijo tudi druge strokovne informacije (telefon 063/854-321). Orientacijska vrednost del znaša 40.000.000 SIT. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena, rok izvedbe, strokovna usposobljenost izvajalca, fiksnost cen in plačilni pogoji (možnost kreditiranja). Ponudba mora vsebovati vse elemente po 12. členu Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93). Ponudnik se mora strinjati s 5. členom predhodno navedene odredbe, kot tudi, da lahko naročnik, glede na objektivne razloge odda dela v spremenjenem obsegu. Ponudbo za javni razpis predložite do vključno 16.8.1994 v tajništvu Sekretariata za javne gospodarske zadeve SO Velenje, Titov trg 1 (soba št. 6/IV). Ponudba mora biti zapečatena in označena: "NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA REKONSTRUKCIJO KIDRIČEVE CESTE". Ponudniki bodo o izidu obveščeni v roku 10 dni od dneva odpiranja ponudb. Dežurstva Občina Velenje Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči -ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki v Velenju: Četrtek, 4. avgusta dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Gašper, nočni dr. Slavič in dr. Kardoš Petek, 5. avgusta - dr. Mijin, popoldan dr. Rus, nočni dr. Kozorog in dr. Rus Sobota, 6. avgusta in nedeljo, 7. avgusta - dr. Gašper, dr. in dr. Friškovec Ponedeljek, 8. avgusta - dopoldan dr. Kardoš, popoldan dr. Mijin, nočni dr. Grošelj in dr. Stupar Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Lekarna v Šoštanju: V času dopustov od 4.7. do 31. 8. je Lekarna Šoštanj odprta od 8. do 15. ure. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 5.avgusta do 12. avgusta - Milan Matko, dr. vet. med., Topolšica 15, mobitel: 0609-618-117. Občina Mozirje Veterinarska postaja v Mozirju: Do 7. avgusta - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Mozirje, tel.: 0609/616-978 ali 831-219. Od 8. avgusta do 15. avgusta: Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel: 0609/616-978 ali 841-277. FILMSKI SPORED KINA VELENJE DOM KULTURE VELENJE Sobota, 6.8. ob 21. uri in ponedeljek, 8.8. ob 20. uri (FG) NA RAZPOTJU (Intersection) - psihološka drama Vloge: Richard Gere, Sharon Stone, Lolitta Davidovich Ljubezenski trikotnik...! Torek, 9.8. ob 20. uri KUŠTRAVCI (Critters 4) - znanstvena fantastika Vloge: Nina Axwirod, Brad Dour; Režija: Rupert Harvey LETNI KINO NA BAZENU Nedelja, 7.8. ob 21.30 uri NA RAZPOTJU - psihološka drama (Richard Gere, Sharon Stone...) Torek, 9.8. ob 21.30 uri KUŠTRAVCI - znanstvena fantastika. Predstavi bosta ob lepem vremenu! Gostinska postrežba! KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 8.8. ob 21. uri KUŠTRAVCI (znanstvena fantastika) KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 7.8. ob 19. uri NA RAZPOTJU - drama. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE MAKSIMAL. POLUR. KONCENTR od 25.7. do 31.7.1994 V tednu od 25. julija. 1994 do 31. julija 1994 povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje niso presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za ne-industrijska,zaščitena in rekreacijska območja Sekretariat za okolje in prostor 700 || 600 500 400 300 200 100 konc. SO 2 (mg/m3t llLlI! SOS TOP. V V. ZAV VEL. MERILNE POSTAJE | H 36.7. 1 23 !