Glasilo fs« spise, v oceno poslane knjige itd. )e pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učitelfskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10'— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od oetit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teiefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati satno na naslov: Opravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160, Reklamacije so proste poštnine. jugoslovanskega učiteljstva avstrijskega IZ zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. Vodstvo Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev je sklenilo na svoji seji dne 1. junija t. I., da preloži iz tehtnih in važnih vzrokov slavlje 251etnice Zaveze na 6. in 7. septembra 1913. Sredi meseca avgusta je navadno velika vročina. Ljubljana se izprazne, kdor le more, beži iz mesta na letovišče. Ker nameravamo ob 251etnici prirediti jubilejni koncert, bi bil ta čas za prireditev koncerta skrajno neugoden. Določili smo bili tudi, da naj se vrši 25Ietnica dne 13. in 14. avgusta — tik pred vsesckolskim z letom — le zaradi čeških, poljskih in hrvaških tovarišev, da bi sS bili lahko udeležili obeh slavnosti. Ker se pa letos ne vrši vsesokolski zlet, lahko preložimo našo' skupščino na poznejši čas. Kakor znano, zboruje ob času naše 25Ietnice tudi Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji. To zborovanje se vrši dne 5. in 6., mi pa zborujemo 6. in 7. septembra t. I. Vodstvo Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. VIL. RUS, L. JELENC, FR. LUZNAR, tajnik. predsednik blagajnik. Naš zadnji uvodnik je zbudil splošno pozornost in splošno odobravanje, kar nam pričajo številna pisma, ki so nam do-šla od vseh strani naše domovine. Vse te izjave se končujejo s pozivom, da je treba takoi na delo za uresničenje v imenovanem članku označenega namena! — Značilno je, da je naš poziv, oziroma načrt prezrlo vse slovensko časopisje vseh barv in struj, tako da se v nas utrja prepričanje, da smo vedno bolj osamljeni v težkem svojem boju za eksistenco. Vajeni smo temu; nič ne de! Pa bo toliko slajše čuvstvo prevevalo vse naše vrste, ko pridemo do svojih pravic sami z lastnim delom in naporom! Zlato se izkuša v ognju — prijatelj v nesreči! Ne obupajmo — delajmo naprej! Ukaz, kije ostal na papirju. »Slovenski Branik«, ta izborni list za obmejne Slovence, piše: »Ko sem te dni brskal po šolskem arhivu, sem naletel na zanimivo ministrsko naredbo, izdano leta 1848., ko so za nekaj mesecev padli pod pritiskom probu-jene narodne svobodne volje sužnji okovi. Nadzorniki so poročali tedaj podrejenim šolskim vodstvom: Visoko c. kr. ministrstvo na Dunaju je z ukazom z dne 2. kimavca, št. 5692, dOslovno odredilo naslednje, da se po tem uravnajo ljudske šole že v prihodnjem šolskem letu: V ljudskih šolah, h katerim se prištevajo najnižje šole s tremi razredi glavnih šol vred, naj se daje v bodoče pouk učencem v njihovem materinem jeziku. To naj se, ako ni nobenega zadržka pri učiteljih in učencih, takoj začne, v nasprotnem slučaju naj se za izvršitev tega ukaza nemudoma vse potrebno ukrene, in sicer tako, da se imenovana naredba v začetku prihodnjega šolskega leta 1849, kjer ni nepremagljivih zaprek, poleg trivialnih šol vsaj v prvem razredu glavnih šol izvrši.« Nad 60 let je minilo, odkar je bil izdan ukaz, da naj se povsod po naših krajih poučuje deca na naravni podlagi, t. j. v materinem jeziku; a ta ukaz še vedno čaka izvršitve. Na tisoče slovenskih otrok Po Koroškem, v Istri in v Trstu mučijo s I tujščino, in zdi se, kakor da bi bili zaman vsi napori, da bi vsaj v ljudski šoli na vsej črti zavladal materinski slovenski jezik. Kdaj se izvede ukaz, ki je prispel z Dunaja že leta 1848? Tudi ta zgodovinska resnica nam iz-nova priča, da smatrajo nas Slovence za manj vredno pleme, ki nam je že dovolj, ako nam dajejo pravico samo na papirju! Škoda, da ni več grmad! Našim klerikalcem ne zadostuje več njih, moderna inkvizicija, to je izstradanje poliitiških nasprotnikov, ampak si prav gotovo žele nazaj grmad, kjer bi cvrli vse neposlušne ljudi, osobito napredne učitelje. Drugače si ne moremo tolmačiti članka, ki ga je pobožni »Slovenec« v svojt 119. številki pod jokavim naslovom »ua-!leč smo prišli!« posnel po veleučenem »Času«, kakor smo to že povedali zadnjič. »Učiteljski Tovariš« namreč proslavlja v enem zadnjih .., podlistkov slavnega italijanskega-ilftffvfiika inthučenika Gior-dana Bruna, ki so ga tedanji rimski ne-strpneži radi njegovih svobodnih idej sežgali na grmadi. — Sedaj pa pride »Uč. Tovariš« — to po mnenju naših klerikalcev zakotno glasilo naprednega učiteljstva — ter se upa svojim bralcem, ki so skoro vsi odvisni od milosti inkvizitorične S. L. S. — proslavljati »umazanega cinika in razuzdanega libertinca Giordana Bruna!« Med vrstami seveda pa kliče »Slovenec« in tudi učeni »Čas« vse grmadnike, naj vendar kako pritisnejo s svojimi strelami in biči na učiteljstvo, da ne bo čitalo takih člankov in da se »Učit. Tov.« vendar kako spravi na grmado.« (Res, daleč smo prišli!) Kranjsko učiteljstvo je »Slovencu« preomahljivo. — Ta udarec lahko vtaknejo v žep veternjaški Slomškarji, toda napredno učiteljstvo si odločno prepoveduje tak očitek od strani blebetavega »Slovenca«, v katerega taboru kar mrgoli vrlih značajev izvenučiteljskih vrst! Tudi mu je (»Slovencu« namreč) kranjsko učiteljstvo v politiških vprašanjih premalo razsodno, zato pa bi mu morali vreči za vrat uzdo, za katero bi držali politiško zreli fajmoštri in zbesneli kap-lanje. Toda to so stvari, po katerih se edi-nole lahko kolca. No, mi se ne bomo pričkali z učenim »Časom« in na »Slovenčeve« članke, polne nazadnjaških tendenc, bomo zrli le s pomilovalnim nasmehom. Toliko pa lahko rečemo, da bi se danes Giordano Bruno lahko skril (če bi bilo treba seveda) v vsaki drugi hiši na Kranjskem, dočim se v svojem času ni mogel niti v vsej Evropi. — Čast njegovemu spominu! —r— Šolska mizerija na Koroškem. Šolska mizerija na Koroškem je že dospela do vrhunca. Koliko reformnih apostolov se je javilo po časopisih, a noben ni prinesel kakšnih pozitivnih predlogov. Komedijo sta aranžirala Steinvven-der in Poltnig s tem, da sta se besno zaletavala v učiteljstvo. A kaj sta dosegla? Nič! Kazalo je v začetku, da se bo gospoda v deželnem šolskem svetu resnično prijela preosnove ljudskega šolstva. A kako bodo delali, če ne poznajo ljudstva in njegovih potreb?! Učitelje samo nastavljajo kakor agente za nemškutarijo, ne oziraje se na sposobnost posameznika. Nemškutarji seveda le podpirajo stolčke celovškim mogotcem, ljudstvo kot tako pa jim. je deveta briga, i Zasmehujejo stare, poštene, slovenske običaje in ščuvajo sploh vse Nemce proti nam. Nasprotno pa slovenskim učiteljem časopisi in nemški zagrizenci pridevajo imena hujskači, čeravno so miroljubni in pravi poznavalci težav slovenskega ljudstva. Sovražijo pa jih vendarle iz neumnih razlogov. Ker niso vešči slovenščini, bi si mislil človek, da bodo še bolj vestni pri uradih. A tega čakaš zaman, nasprotno, to je glavni pogrešek, to je povod, da nam merijo pravico helotov. In njih lenoba je vzrok njihovim krutim nastopanjem. Kako se uče slovenščine, nam sijajno dokazujejo celovški kurzovci. Preschern, žal temu imenu, jim vliva slovenščino, pa seveda le bolj redko, ker je sam ne zna. Pridržano naj bo nam navesti slučaje Preschernovega znanstva ob drugi priliki. Sicer se pa gospod Preschern še precej trudi, lovi učitelje po mestu, jih izprašuje, da ima kaj gradiva za Volksratove seje. To je vobče znano, da tisto, kar on predlaga na učiteljišču, ni piškavega oreha vredno. Naravnost smejati se moramo, če se spominjamo Preschernovih prismoda-rij. Enkrat nam je hvalil v blaženi nemščini različna nemška piva, drugikrat pa se je pobahal, kako zna zavračati bindi-šarske kmete, pa takih neumnosti še več. Minula je ura. da nismo slišali niti ene slovenske besede. To smatrajo Celovčani za pouk v slovenščini. Da iztrebijo slovenščino iz vseh šol, so nastavili v deželnem šolskem svetu trdega Nemca za nadzornika. Benda je bil ljudskošolski učitelj. O reformi ljudskega šolstva zna imenitno molčati. Dozdaj v okviru šolske obveznosti še ni dosegel nobenih sredstev za izboljšanje učne smeri. Imamo izdelajte sicer primerne načrte, ki bi ljudstvo gotovo umirili in splošno zadovoljili. A kaj bomo jim usiljevali stvarne predloge, ker dobro vemo, da hočejo pod pretvezo reforme samo ubijati učiteljske stanovske pravice. Radovedni smo, kako dolgo bodo še iskali, ponujamo se pa tudi ne, ker dobro vemo, da vse, kar izhaja od nas Slovencev, Nemci odklonijo. Pravijo, da so že precej reformirali. To je tudi istina. Nastavili so1 nekoliko nemških učiteljev za glavne učitelje na učiteljišču in priliznjene Metnitz-Heinove pristaše za nadzornike in nekdanjega ljudsko šolskega učitelja Benda povišali za deželnega šolskega nadzornika, s katerim celovški oligarhi prav po svojem pometajo. To je značilno za nemško politiko, da razpravljajo v časopisih na dolgo in široko o proletariziranju znanstva. Vpijejo, da ne v študije z deco, ker je vse prenapolnjeno, promovirani doktorji, da prosijo službe za izprevodnike uličnih železnic. Dejstva pa nam kažejo vse druge reči. O tem pa drugikrat. Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so: Učiteljski Tovariš - - - -- - - Popotnik, Zvonček. Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo! Iz naše organizacije. Štajersko. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Dne 27. maja 1.1. je poslala Zveza vsem okrajnim učiteljskim društvom okrožnico z besedilom resolucije, ki se naj predlaga pri vseh letošnjih uradnih učiteljskih konferencah. Društva naj pridno razpravljajo o predlogih, sprejetih na zadnjem delegacijskem zborovanju v Celju, ter se ravnajo v skupnem delovanju z nemškimi tovariši po nasvetih konjiškega učiteljskega društva. — Posebno poziva Zveza učiteljstva, da upošteva predlog, objavljen v 21. štev. »Učit. Tovariša« pod štev. 9., ter razvije živahno delovanje med ljudstvom za izboljšanje našega gmotnega položaja. O vseh storjenih korakih naj obveščajo okr. učiteljska društva, oziroma posamezniki vodstvo Zveze. Književnost in umetnost. »Pred vaškim znamenjem«, ljudska igra v 4 dejanjih, je naslov novi knjigi, ki je ravnokar izšla. Knjigo, ki je poučne in vzgojevalne vsebine ter je jako pripravna za šolsko mladino, je spisal tov. Leo Pibrovec, učitelj na Jesenicah. O njej so se izrekli razni šolniki jako pohvalno, in njihovo mnenje je, da bi ne smela manjkati v nobeni šolski knjižnici. Zlasti preprosto ljudstvo in dorasla šolska mladina bo čitala to vzgojno delo s pridom. Igra je tudi posebno pripravna, da jo pod vodstvom učiteljstva uprizori dorasla mla-dina ob raznih šolskih slavnostih. — Naslovno stran na platnicah je naslikal naš domači slikar g. Tratnik. Knjiga obsega 68 str. v obliki 12 X 17 cm. Priporočamo! Matica Slovenska izda za leto 1913. sledeče knjige: 1. Zabavna knjižica. (Izviren slovenski roman.) — 2. Anton Fun-tek: Tekma. (Drama, ki se je z lepim uspehom igrala v Ljubljani in v Zagrebu). 3. Štrekelj 5 Glonar: Slovenske narodne pesmi, 15. snopič. — 4. Srbo - hrvaške narodne pesmi (o Kosovem, Kraljeviču Marku itd.) v uredništvu prof. dr. Branka Drechslerja. (Knjiga bo imela obširen uvod o motivih jugoslovanskega narodnega pesništva ter stvaren ter jezikoven tolmač. Dodana bo praktična slovnica srbohrvaškega jezika za Slovence.) — 5. Mencinger; Izbrani spisi. II. zvezek. — 6. Dr. Slebinger: Slovenska Bibliografija (zadnjih 6 let). — Poročamo obenem, da izda »Matica Hrv.« za leto 1913. med drugim »Izbor Aškerčevih pesmi« (s filozofskim uvodom prof. dr. Bazale) in veliko zgodovino hrvaške literature. Politiški pregled. * Uspehi Nemcev na Kranjskem. Nemka Kamila Theimerjeva je občevala mnogo z dr. Krekom, dr. Sušteršičem, posl. Povšetom ter spoznala docela klerikalne politiške voditelje na Kranjskem. Razkrila je med drugim, s kakimi intrigami proti Povšetu je prišel dr. Šušteršič do mesta dež. glavarja. Nemci v Ljubljani so bili v skrbeh, da bi kaj teh razkritji prišlo v nemške liste; zato so jim razposlali okrožnice, v katerih prosijo, naj se nič ne piše proti S. L. S., pospeševateljki nem-štva na Kranjskem. Nemci pravijo, da so s pomočjo klerikalne stranke dosegli: 1. Da so znani septembrski dogodki ostali brez škode za kranjsko nemštvo. — 2. Sedem nemških zastopnikov v mestnem svetu ljubljansem. — 3. Državna policija. — 4. Da deluje deželni šolski svet v skrajno nemškoprijaznem duhu. — 5. Da so vodilna mesta drž. uradnikov v Ljubljani v naših, t. j. nemških, rokah. — In pravijo: »Moramo odkrito priznati, da niti sami svojih nacionalnih teženj ne bi mogli bolj pospeševati, kakor jih faktično pospešuje S. L. S.« — To je dar dr. Šusteršiču za 50. rojstni dan 29. maja 1913. * V poslanski zbornici na Dunaju je poleg drugih govoril tudi dr. Rybar, rekoč: »Le sovraštvo proti Jugoslovanom in strah pred njimi je vodil naše državnike. Hoteli so, da zabijejo klin med Jugoslovane in najsi pri tem propade tudi Avstrija. Zato so1 ustanovili Albanijo. V Trstu, na Koroškem in Spodnje Štajerskem nam ne dovolijo niti privatnih ljudskih šol, a Albancem'hočejo ustanoviti šole. da, celo univerzo. V nemških krogih se kaže silno sočuvstvovanje za Albance. Nemški listi tožijo o grozodejstvih in grozovitostih, ki so jih baje zagrešile zavezniške armade, in prinašajo' strahovite stvari o obleganju Skdra. Celo streljalo se je proti Skadru, in celo ogenj je nastal v mestu. Naše simpatije napram balkanskim našim bratom niso v nikakem nasprolstvu z našimi dolžnostmi kot avstrijski državljani. Ostali bomo zvesti Avstriji, dokler bo v prid in interes, da ostanemo v njej. A nikakor ne zahtevajte od nas več nego je mogoče. Pustite nas, da se v miru razvijamo' gospodarsko, kulturno in politiško, in videli boste, da bodo Slovani in posebno še Jugoslovani veliko boljši patriotje kakor razni hurapatriotje, ki nastopajo1 sedaj. — Govornik konča: Upam, da bo vodila edinost Jugoslovane v skupnem boju za skupne pravice. * Dalmatinski učitelji-rezervisti. V seji poslanske zbornice je brambni minister Georgi odgovoril na interpelacijo nekaterih dalmatinskih poslancev, da bodo dalmatinski učitelji-rezervisti v najkrajšem času odpuščeni, da se zopet lahko prične redni pouk na ljudskih šolah. * Delni odpust čet iz Bosne. »Militärische Rundschau« poroča, da je cesar odredil, da se imajo nazstarejši rezervni in nadomestni rezervni letniki 1902—1905, dalje družinski očetje, edini sinovi vseh letnikov, ki so bili svoječasno poklicani v Bosno, Hercegovino, oz. Dalmacijo pod orožje, nadomestiti z mlajšim rezervnim in nadomestnim rezervnim moštvom, v kolikor je to mogoče. Odpustitev se izvrši na ta način, da bo starejše rezervno moštvo odpuščeno šele takrat, ko nastopi mlajše moštvo. * Znižanje pridobninskega davka. V seji poslanske zbornice je izjavil finančni minister vitez Zaleski, da se popolnoma strinja z načrtom, da naj v očigled slabim posledicam balkanske krize kompetentne deželne oblasti v upoštevanja vrednih slučajih dovolijo znižanje pridobninskega davka. * JV°vi nemški narodni sveti. Kakor poročajo »Freie Stimmen» iz Celovca, so se ustanovili v zadnjem času nemški narodni sveti za Trst, Primorsko in Tirolsko. Kakor je znano, so- nemški narodni sveti tisti činitelji, ki po naših slovenskh krajih ustanavljajo nemške šole; širi nemška društva in ima prvo besedo pri nastavljanju uradnikov po raznih državnih uradih. Srednješolski vestnik. ** 17 dijakov izključenih zaradi narodnosti. V poslednjih dveh mesecih je bilo na srednjih šolah v severni Ogrski iz-sledovanje proti celi vrsti dijakov slovaške narodnosti. Poizvedovanje so opravljali profesorji in ponekod tudi tajna policija. In kaj je ta mladina zakrivila? Edino to, da se je vzgajala v materinem1 jeziku, da so si dijaki raznih gimnazij dopisovali in da so žrtvovali nekaj vinarjev za Rdeč križ v prid balkanskim Slovanom. Zaradi teh »zločinov« je bilo torej izključenih 17 slovaških dijakov, od teh štirje iz vseh madjarskih zavodov. Kakor poročajo češki listi, odide večina izključenih dijakov v Prago, jer se bo pač neovirano vzgajala v materinščini in si lahko slovaško' dopisovala. S takim nasiljem pa naduta mad-jarska klika ne bo zatrla Slovakov, ampak le boljinbolj vzbujala1 narodno zavest med njimi. ** Nove srednje šole v Bosni. V šolskem letu 1913/14 namerava bosensko-her-cegovska vlada osnovati novi realni gimnaziji v Bijelini in Lijevnu. V Sarajevu poleg dosedanje višje realne gimnazije otvorijo še tretjo realno* gimnazijo. Obrambni vestnik. ** »Poparjene so bile« — pravi listič slovenskih katehetov — »vsled imenovanja novih okrajnih šolskih nadzornikov ponosne glave liberalnih učiteljev, ki so gojile na tihem skromno upanje, da se bo morda le še dalo splezati do kakšne časti; tcda višje glave so tako ukrenile, da ljudje, ki prisegajo na pisavo liberalnega učiteljskega tednika in njegovih tovarišev, ne sodijo v oskrbništvo slovenskega šolstva na Kranjskem. Che c' è da fare ora?« — Kaj? Izbrati treba iz korita par plev, predlagati jih — pa so novi nadzorniki, ne oziraje se na njihovo zmožnost. In izbrali so izmed slabih dva — ils peuvent se donner la main — dva, ki sta res par. Omenjeni listič pravi, da #so se jim že zdavnej »cedile sline« (izraz je prav poetičen) po nadzorniških mestih. To pa verujemo! Vprašajte le Janeza Polaka. kandidata tertio loeo, koliko — da govorim' po vaše — slin je ravno on precedil! Vprašajte tudi druge p, n. kandidate\ kako so zavistni novo imenovanima! In kje, gospodje koritarji, se precedi več slin. nego ravno pri koritu? Zakaj so se razni Po-laki, Struklji e tutti quanti sramotno prodali — če ne zato, ker. so se jim »cedile sline« po koritu. Končno pripominja omenjeni listič, da bodo oni povzdignili šolstvo. Bože moj! Vsak korak vas izdaja, da delate ravno nasprotno. Samo dejstvo, da ste imenovali v »oskrbništvo« slovenskega šolstva take veščake, govori cele foli-ante. Vi ne bodel e povzdignili slovenskega šolstva niti do nivoja plitvega korita! Kranjske vesti. —r— Kako plačujejo klerikalci uči-teljstvo. Prejeli smo iz neučitelj. krogov: Pretečeni teden so imeli gojenci iz gluho-nemnice prvo sv. obhajilo v šentpeterski cerkvi v Ljubljani. Vsak še tako nerazumen človek mora spoznati in priznati, koliko truda in težav imajo ubogi učitelji i;z gluhonemnice s temi gojenci, preden jim razvijejo pravi razum. Koliko potrpljenja morajo imeti z njimi ti moderni sužnji, preden se te v vseh predmetih zadostno poduči ter se jih pripravi do tega, da so enaki človeški družbi. Marsikdo si bo pri tem mogoče mislil: »Zato bodo pa učne osebe odlikovane; poleg tega se jim bodo pa še plače izboljšale!« Toda čujte sedaj! Vsega tega ni nič, ne odlikovanja, ne izbolj sanja plače in kakor je razvidno iz brošure »Dejanja govore«, niti tiste beraške draginjske doklade niso bili ti mučeniki deležni. Nasprotno je pa dobilo priznanje vodstvo klerikalne trg. šole od naučnega ministrstva. Radovedni smo, zaradi kakih zaslug? Tukaj ni potrebno samo omenjenih učnih oseb odlikovati, temveč mora se jim poleg odlike tudi plače zvišati, ker tudi najbolj potrpežljiv človek pri najboljši volji ne more s praznim želodcem delati, še manj pa poučevati. Resničen je tukaj pregovor, ki pravi: Kaj pomaga, če je hiša kot grad, pa notri je glad. Mogoče se jih bo pa vendar kak človek spomnil, da se jim njih stan izboljša? —t— Tri okrajna učiteljska društva še niso poslala določenega prispevka za »Spomenico o položaju kranjskega učitelj-stva«. Prosimo, da stori vsako društvo svojo dolžnost. Vsi za enega in eden za vse! V slogi je moč! —r— Nemški prevod »Spomenice« je že v tisku; prav tako tudi češki prevod, ki ga je preskrbela »Slovanska učiteljska zveza« v Pragi. —r— Dne 15. junija letos odkrije Učiteljsko društvo za litijski okraj, spomenik bivšemu svojemu članu, pokojnemu učitelju Del Cottu na Sveti Gori. Spomenik se odkrije po sv. maši ob 11. dopoldne. Pokojnik je bil zlata duša, vrl tovariš, kre-menit značaj. Naj ne izostane noben učitelj. nobena učiteljica! Ob tej priliki priredi litijska podružnica planinskega društva svoj izlet na Sveto Goro. Pričakujemo torej obile udeležbe. -T * ^ R Štajerske vesti. —š— Društvo »Selbsthilfe der Leh-rerschaft Steiermarks«. Odbor sporoča: Dne 28. marca t. 1. je umrla članica gospa Brigita Staudova iz Gradca. Glasom § 3. a) d. p. je treba plačati posmrtni donesek po 2 K za ta 112 smrtni slučaj — v tekočem letu 4. — tekom meseca junija. —š— Poročil se je dne 4. t. m. tov. Ahacij Koprive, učitelj pri Mariji Snežni, z gospodično Mino Šumenjakovo. učiteljico pri Sv. Ani. Bilo srečno! —š— Prave besede je zapisal v zadnji »Straži« profesor bogosl. dr. Fr. Ko-vačič v svojem ostrem odgovoru na izvajanja »Glasnika najsvetejših sir,c.« To glasilo abstinence se zaganja v štajersko Sv. vojsko — protialkoholno društvo —t češ, da je odbor preveč »učiteljski«, dasi-ravno je v tem odboru le en učitelj kot ofi-cielni zastopnik tega stanu. Dr. Kovačič se seveda postavlja na edino pravo stališče, da to društvo ni politiška organizacija in da je ravno učiteljstvo poklicano, da že v mladini skrbi zato, da se strast po alko- I liolu ali iztrebi ali pa vsaj omeji. Prav pravi, če zaključuje svoje izvajanje z besedami: »Ne iščite torej dlake v jajcu, ampak delajte rajši z besedo, s peresom in zgledom proti demonu alkoholu!« —š— Štajerski deželni šolski svet je v seji dne 31. maja 1913 imenoval: učiteljico Marijo- Staudeggerjevo za def. učiteljico v Rogaški Slatini, prov. učitelja Rudolfa Gobca za def. učitelja pri Sv. Ven-česlu, prov. učitelja Friderika Zinnauerja za definitivnega učitelja pri Sv. Jakobu v Slov. gor., prov. učitelja pri Sv. Marjeti ob Pesnici Friderika Vauda za def. učitelja, istotako Božidarja Gsellmanna v Magdah, dalje provizorično učiteljico ptri Sv. Lenartu v Slov. gor. Ivanko Kocmu-tovo za definitivno učiteljico; za naduči-telja v Dramljah je imenovan dosedanji šolski vodja v Virštanju Fortunat Jelov-šek. Prestavljena je definitivna učiteljica v Selah, Karolina Kotzmutova k Sv. Urbanu. V začasni pokoj je stopila def. učiteljica v Makolah, Marija Thumova in v trajen pokoj začasno vpokojena učiteljica Marijana Vrečkova. —š— Iz učiteljske službe. Mesto definitivnega učitelja je razpisano pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah (II. plačilni razred); pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah (II. plačilni razred). — Na državni gimnaziji v Celju se razpisuje učno mesto za naravoslovje kot glavni predmet in matematiko in fiziko kot postranski. Goriške vesti. —g— Nagle smrti je umrl v Levpi tov. Emil Hojak, tamkajšnji učitelj. V soboto so našli mrtvega v postelji. Zadela ga je kap. Hojaku. ki je bil star komaj oko-lo 25 let, se ni poznala nobena bolezen; zato je še toliko bolj vsakega presenetila njegova tako nenadna smrt. Pokojnik je bil doma iz Čepovanske občine. Naj počiva v miru! —g— V Sv. Križu bo slavnost, ki jo priredi šolska mladina v nedeljo, dne 15. junija, na grajskem dvorišču. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Stojišča 30 vin. Sedeži 80 vin., otroci 10 vin. Ker se ves dobiček uporabi za šolske potrebščine ubožnim otrokom, se preplačila hvaležnim srcem sprejemajo. K polni udeležbi vabi mladina. V slučaju slabega vremena se slavnost preloži na poznejši čas. —g— Imenovanje v učni stroki. Minister za uk je imenoval suplirajočega učitelja učiteljišču v Gradišču, Higina Valde-marina, pravim učiteljem na omenjenem zavodu. —g— Udarec s kopitom. Šolarja Lu-cijana Marego iz Majnice je udaril konj s tako silo s kopitom po glavi, da mu je natrl lobanjo. Hudo poškodovanega dečka so spravili v bolniščnico usmiljenih bratov v Gorici. —g— Umrla je v umobolnici v Gorici gospa Terezija Goljeva, nadučiteljeva soproga. Pogreb je bil v Zaloščah. Preostalim naše iskreno sožalje! —g— Pri ustnih zrelostnih izpitih na goriški gimnaziji bo predsedoval vladni svetnik Frid. Simzig, na realki šolski svetnik I. Hendrych. Ustni zrelostni izpiti se prično 7. julija in trajajo na realki do 12., na gimnaziji do 14. julija. —g— Rozina - Finšger. Preiskava proti njima je končana. Kakor kaže, se bo vršila porotna razprava proti njima že v porotnem zasedanju, ki se prične 23. t. m. Razprava bo trajala par dni. —g— Razpisana učiteljska mesta v goriški okolici. C. kr. okr. šol. svet razpisuje za okraj Gorica-okolica tale mesta za učitelje in učiteljice v definitivno name-ščenje: I. Nadučiteljska mesta na dvoraz-rednicah: na Banjšicah, v Biljah, Cero-vem, Kalu, Lokavcu. Šmarjah, in Voger-skern. II. Učiteljska in ob enem voditelj-ska mesta na enorazrednicah: v Batah, Gojačah, Kostanjevici, Lomu, Murovcih, Otlici, Plaveh. Podsabotinu. Ravneh, Še-brljaku, Tevčah, Vrhu nad Kanalom, Vr-tovinu, Zapotoku. III. Mesta potovalnega učitelja: Srednje - Kambreško, Podlaka -Lokovec, Levpa - Zavrh. IV. Učiteljska mesta na večrazrednicah: v Čepovanu, Grgarju, Kanalu, Kojskem, Lokvah, Prva-čini, Rihenbergu, Sv. Križu, Solkanu (2 mesti). V. Mesta za učiteljice: v Ajdovščini, Banjšicah. Cerovem, Kalu, Kam-njah, Kronbergu. Lokovcu, Opatjemselu, Rihenbergu, Skriljah. Vitovljah, Zaloščah. —g— Narodno-obrambno delo na Goriškem. Akademično fer. društvo »Adrija« v Gorici objavlja poziv na goriške Slovence, v katerem kliče na nujno potrebno narodno-obrambno delo. Poudarja na .čelu oklica, da so nas politiški boji zadnjih let popolnoma odtegnili od obrambnih na- 1 ših pozicij ob meji Furlanije. Meja Krmin-Ločnik-Gradišče-Tržič-Devin se nam krči boljinbolj. Te postojanke so žtvljenskega pomena za goriške Slovence. Treba se brigati zanje s stikom s slovenskim ljud- * stvom potom predavanja, raznih priredi- tev. potom knjižnic in čitalnic, katere je sklenilo ustanoviti društvo »Adrija«. Obrača se do rodoljubov za prispevke v denarju in knjigah. — Vse hvale vredno je započeto delo akad. društva »Adrija«. Narodno-obrambno delo je bilo res docela zanemarjeno; treba začeti energično delo v obrambo mej. Naj ima trud »Adrijašev« obilen uspeh! —g— Iz Kobarida poročajo: Minole nedelje, dne 25. m. m. so priredili goriški učiteljiščniki pri nas koncert s plesom v prid dijaške kuhinje v Gorici. Prišlo je okolo 60 dijakov, ki pa niso vsi sodelovali, ampak so'se pridružili le kot izletniki. Dijake je spremljalo več gospodov ; med njimi je bil tudi g. ravnatelj Bežek. Koncert je v vsakem oziru nad naše pričakovanje uspel in se moramo zahvaliti dijakom, da so nam pripravili za nas nenavaden užitek. Vse točke, pevske in godbene, so ugajale prav dobro, posebno smo občudovali Sancina — solo na vijolini — ki je dokazal, da tiči v njem veliko umetniškega duha. Po koncertu je bil ples, a ne dolgo; žal, da so se morali trudni dijaki podati k počitku. —g— Gospodinjska šola v Totnaju, ki jo vzdržujejo Šolske sestre, prosi, da bi sprejela to šolo dežela v svojo upravo. Zadeva pride pred prihodnji deželni zbor. Tržaške vesti. —t— Atentat na Ciril-Metodovo šolo na Acquedottu v Trstu. V ulici Acquedot-to št. 20. se nahaja šestrazredna ljudska šola Družbe sv. Cirila in Metoda. Tam je tudi deška in dekliška trgovska šola. — Dne 29. pret. m. zvečer okolo 8. ure je stopila ena izmed gojenk iz razreda na hodnik odpret plin pri plinovem merilniku. V tem sta prišla na hodnik dva mladeniča, stara kakih 20 let in sta povprašala učenko. ali ne stanuje morda v tem nadstropju neki Lampes. Gojenka je povedala, da je v tem nadstropju slovenska šola, kjer ne stanuje nihče. Nato sta se obadva mladeniča informirala, kje so' šolske sobe in kje pouk. — Učenka je nato odprla plin in odšla zopet v šolsko- sobo, kjer je poučeval eden izmed učiteljev dekliške trgovske šole. Nekaj minut pozneje je prišla slučajno po hodniku Ana Črnagojeva, učiteljica na Ciril-Metodovi šoli, in je zagledala na koncu veže pred vrati velik plamen. Poklicala je tovairišice in tovariše. Vsi so nato tekli na mesto in so še pravočasno pogasili ogenj; zgorel je samo pod-nožnik pri vratih. Plinov številnik. ki je bil v bližini, je bil že nekoliko osmojen in razgret od plamena. Pretila je torej grozna nesreča — eksplozija. Brez dvoma je bil to tudi načrt in namen požigakev. — Kakih 60 oseb bi bilo lahko prišlo ob življenje. Tista dva človeka sta bila Italijana! Laški listi seveda' trdijo, da Italijani niso nameravali nobenega atentata na slovensko šolo. Kdo jim to le verjme? —t— Razpis štipendije. S početkom šolskega leta 1913/14, se razpisuje štipendija iz ustanove Viljema viteza pl. Račke v znesku K 138.60. Pravico in prednost za uživanje te štipendije imajo le sinovi članov »I. vojaškega veteranskega društva Cesar Franc Jotsip L«, ki obiskujejo c. kr. državno obrtno šolo. in ki morejo pokazati v vsakem oziru dobro izpričevalo zadnjega šolskega leta in ki so vpisani v tej šoli za prihodnje šolsko leto. Prošnje za to štipendijo, katerim se mora priložiti rojstni in krstni list, je treba vložiti do 15. julija t. 1. pri društvenem uradu »I. Vojaškega veteranskega društva Cesar Franc Josip L«, v Trstu, Via Gelsi št. 12, I. nadstr. —t— Šolska ladja svobodnega paro-brodarstva. Sedaj se je vendar tudi tržaškemu svobodnemu parobrodarstvu posrečilo, da si je nabavilo primerno šolsko ladjo. Je to jadrenica s štirimi jarbolami, vsebujoča 3250 ton. Imenovali so> jo »Beethoven«. Zgrajena1 je bila leta 1904. Prvo polovico junija pride jadrenica iz Genove v Trst. —t— Sklep šolskega leta. »Triester Zeitung« zahteva od tržaškega namest-ništva. da pravočasno odredi, da se šolsko leto na nemških državnih ljudskih šolah v Trstu letos zaključi istočasno kakor na nemških srednjih šolah. Mi pričakujemo od odgovornih faktorjev na na-mestništvu, da bodo vedeli primerno ceniti take-le posebne želje s Piazza Lipsie i nulica Fontane. Če je za šolsko mladino od 1. do 15. julija v Trstu prevroče v šolskih sobah, potem je prevroče za vso tržaško šolsko mladino, torej tudi za laško in slovensko in ne le za ono, ki polni nemške šole; če je pa nemškim učiteljem delo v šoli v tem času pretežavno, potem je pretežavno tudi za laške in slovenske učitelje, in sklene naj se šolsko leto za vse šole istočasno. Če je gospodi v nemški šoli neprijetno, v juliju prihajati v šolo, naj se zaključi šola že sredi junija, ali v vsem Trstu, v mestu in okolici, ne P a le potrebščine Marija Tičar « ♦rrrnvinii c ntiniriam in naliintpriin Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar jevih zvezkov ter vseh priprav za trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole. 1 a V vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26 I^ST^I^^^ZZZZZ^^ZZ^Z ■ (nasproti „Zlate kaplje". ———— Cene nizke! Postrežba točna! N na Lipskem trgu in v ulici Fontana. Takile privilegiji morajo nehati, zakaj ministrska odredba velja menda za ves Trst. ' Koroške vesti. —k— Društvo »Gorotan« je priredilo v nedeljo popoldne pri Lifoeku v Šmihelu nad Pliberkom poučno predavanje. Predavala sta A. Hren, učitelj na Muli, o vzgoji otroka, in Dr. Doberšek. učitelj v ¿vabeku. o uporabi sadja. Predavanje je bilo poučno, lahko razumljivo ter je zadovoljilo vse poslušalce, kar bodi prirediteljem v zadoščenje vkljub temu, da je tamošnji kaplan Feinig agitiral proti udeležbi tega predavanja, češ: kar napravlja-jo učitelji, itak ni nič vredno! Kaj je hotel kaplan s tem? Čudno, da ne privošča ljudem enkrat nekaj poučnega in koristnega, ali pa morda res dvomi na tem, da je slov. koroško učiteljstvo zmožno za predavanja? Mislimo pa, da se učiteljstvo lahko kosa z govorniki, kakor nastopajo pri shodih izobraževalnega društva. Ta nastop proti prireditvi slov. učiteljstva koroškega' gotovo ni bil lepo in ne narodno delo! In to sili, da pridemo na jasno! Poučna predavanja društva »Gorotan« pa se bodo nadaljevala, kljub vsemu nasprotovanju! — Še drugega znamenitega dogodka treba omeniti ob tej priliki. Društvo »Gorotan« je priredilo o pustu plesno veselico v prid ubogih šolarjev v Šmihelu. Da bi kdo nasprotoval tako nedolžni veselici, o tem se ni sanjalo nikomur. In vendar je zopet kaplan Hornbook v Pliber-ku pregovoril zavedne Slovence, namenjene na veselico, da se je niso udeležili. Osem dni potem pa isti gospod ni ničesar xekei proti nemškutarskemu »Jagerballu«, ki se je tudi vršil v Šmihelu, in katerega so se Slovenci, seveda, udeležili! To so zanimivi pojavi med slovensko duhovščino na Koroškem kakor tudi značilni za tako resne čase. Slov. koroško učiteljstvo, oziroma1 društvo »Gorotan« ne mere in ne sme molčati o tem. Prisiljeni smo torej, da vprašamo tukaj javno: jeli vodstvo ko-roških Slovencev soglaša s tem postopanjem, oziroma jeli ono v zvezi z onimi kaplani?! Na to zahtevamo in pričakujemo odkritega, jasnega in resnega odgovora. Ne maramo se nikomur vsiljevati; trditi pa smemo in moramo, da je slovensko koroško učiteljstvo narodno dosti več delalo in se bolj žrtvovalo, nego morda ta ali oni izmed omenjenih gospodov. — K objavi teh dogodkov sili tudi nastopanje bogoslovcev napram raznim članom društva »Gorotan«. Ti imajo namreč navado, da ob vsaki priliki povprašujejo »Gorotance«, kaj neki še »Gorotan« dela, če se je že zbudil in ni li že popolnoma zaspal? Tukaj seveda ni prostora za naštevanje, koliko dela društvo Gorotan; marveč je za to občni zbor, kamor pa od teh gospodov nikoli ni nobenega. Sicer pa bi želeli, da bi ti gospodje konkretno opisali, koliko so oni že narodno^ delali. Kako nelogično je to govoričenje! Trdi se, da društvo spi in nič ne dela, kadar pa le kaj malega prihaja v javnost — že postajajo gospoda- ljubosumni ter poizkušajo vse, da preprečajo vsak uspeh slov. koroškega učiteljstva! Ni dosti, da nasprotujejo sovražne oblasti — še od! svojih bratov moramo dobivati brce! Jako žalostno je, da na Koroškem še niso prišli do spoznanja, da so tudi slov. koroški učitelji pri narodnem delu potrebni — da, neizogibni! Seveda, kadar so volitve — tedaj se rabijo in za delo so dobri; sicer pa jih gledajo vedno po strani. Ali res na slov. Koroškem stoji vse tako ugodno, da se z narodnimi delavci dela, kakor da bi jih bilo Bog ve koliko, namesto da bi bili veseli, da se hoče narodnemu delu pridružiti tudi slov. učiteljstvo — ki od tega nima dobička, marveč preganjanje in discipliniranje od strani oblasti. Splošni vestnik. Poziv! Zadnji Tovariš prinaša imena darovalcev za Cvetko Trafenikov spomenik. Le eden sošolec se je spomnil nesrečnega svojega tovariša. Dolžnost naša je, da se spomni vsak njegov sošolec s kakim darom za njegov spomenik. Tako bomo Počastili spomin tovariša-mučenika, ki je zapustil tako rano svet in dal slovo nam m vzvišenim svojim idealom. — Prispevke sprejema tov. Simon Sekirnih, nad-ucitelj V' Gaberju pri Rogatcu. Sošolec. Učiteljski abiturienti iz leta 1873 obhajajo' 401'etnico svoje mature v pondeljek, dne 18. avgusta t. 1. v Borovnici. Izmed 18 abiturientov jih živi še 9, ki so: 1. Bar-telj Matija, nadučitelj v Semiču; 2. Habe Josip, nadučitelj na Dunaju; 3. Hribar Ludvik, ravnatelj meščanske šole na Dunaju; 4. Kutnar Ivan, nadučitelj v Zužem-pe-rku; 5. Lah Andrej, vodja šole v Nevljah v. p.; 6. Petkovšek Ivan, rnešč. učitelj v. p. v Ljubljani; 7. Razinger Anton, učitelj v Ljubljani; 8. Rozman Florjan, učitelj v. p. Krško; 9. Žirovnik Janko, nadučitelj v Borovnici. — To so bili prvi abiturienti po novem šolskem zakonu. Predrznost nemškega šulierajna presega letos že vse meje. Poročajo nam, da je pričel pošiljati šulferajn odličnim slovenskim županom prošnje za podpore in apelira na njih »narodno zavednost«. Siokronski bankovci. Stokronski bankovci, ki so sedaj v prometu in ki nosijo datum 2. januarja 1910, se zopet umaknejo iz prometa. Avstroogrska banka jih bo sprejemala v plačilo najpozneje do 31. maja 1915. Od tega leta pa do leta 1921 bo možno take bankovce le še zamenjati, potem pa sploh ne bodo imeli nikake veljave več. Organizirani švicarski abstinent je. Švicarsko abstinenčno tajništvo, ki izdaja vsako leto poročilo švicarskih abstinenc -nih društev, poroča, da je letos v Švici 93.146 organiziranih abstinentov, in odpade na štirideset prebivalcev po en abstinent. V enem letu je naraslo število abstinentov za 11.000, in švicarski abstinent-je upajo, da bodo prihodnje leto prekoračili prvi stotisoč. Publikacije »Schulversina«. To agresivno društvo je izdalo za letos svoj koledar v 30.000 izvodih, potem poseben ljudski koledar v 20.000 iztisih, koledar za deco v 200.000 iztisih. Vsem članom, katerih je nad 200.000, se dostavlja četrtletno izhajajoč list »Boj za nemštvo«, mesečnik »Der getreue Eckart« se tiska v 7000 eksemplarjih. Tako delajo za svoje agresivno društvo Nemci! Zdravstvo. + Dr. Friedmanncv serum preti jetiki. Nemški zdravnik dr. Friedmann je svoj serum proti jetiki v Ameriki za lep denar prodal, še preden je zdravstvena oblast izrekla svoje mnenje o zdravilni vrednosti tega seruma. Ameriški zdravniki so ogorčeni nad takim postopanjem dr. Fried-manna in so zveze med letemi in ameriškim zdravstvenim uradom pretrgane. Dr. Friedmann dobi za svoje zdravila v gotovini takoj 1,950.000 dolarjev, vrhutega bo pa vlekel dividende od zavodov, v katerih se bo zdravilo z njegovim serumom. Dr. Friedmann je baje določil, da ima biti njegovo zdravilo vsem bolnišnicam na razpolago po najnižji ceni za brezplačno zdravljenje ubožcev. + Centralni komite za pobijanje jeti-ke je imel te dni na Dunaju svoji občni zbor. Iz vsega cesarstva so prišli zastopniki, zakaj ta komite je razširil svoj delavni krog po vseh avstrijskih deželah. Posebno važne so nekatere nove metode zdravljenja, kakor so o njih razpravljali na teh sestankih. V prvi vrsti pride solnč-no zdravljenje, za katero so ugodni dalmatinski in črnogorski kraji. Toplota in čisti zrak. + Velikansko darilo. Naš ministrski svet je sklenil dati radijski postaji dunajske Splošne bolniščnice v svrho zdravljenja raka na razpolago 1 gram radija^ ki je vreden pol milijona kron. Razgled po šolskem svetn. — »Ven mora!« V neki šoli na Češkem se je nedavno pripetila tale dogod-bica: Prišel je nadzornik, in učitelj v prvem razredu je z otroki izvajal nalogo 1 + 1. Neki deklici pa stvar ni šla in ni šla od rok, to se pravi z jezika. Naj se je učitelj še toliko trudil, da bi spravil iz nje, koliko je ena in ena — otrok je ves zmeden molčal. Tedaj ji hoče pomagati šolski nadzornik in ji v znamenje dvigne dva prsta. Deklica se še bolj zmede in v zadregi pogleduje enkrat učitelja, enkrat nadzornika. Končno pa boječe pove: »Gospod učitelj, ta-le gospod mora ven!« — Iz šolske politike v Šleziji. V Šle-ziji so, kakor znano, tri narodnosti: poljska, češka in nemška. Šole pa so večjidel nemške, poljskih in čeških je bore malo. In še teh, ki so, ne vzdržuje avstrijska vlada, ampak češka in poljska narodna društva. Tako zasebno šolo so vzdržavali v Poljski Ostravi poljski rodoljubi. Po velikem prizadevanju od poljske strani je bila imenovani poljski šoli podeljena pravica javnosti, a obenem je šlezijski deželni šolski svet odredil, da mora biti na tej šoli nemščina obligaten predmet. Proti tej naredbi se je poljsko - ostravska občina pritožila na upravno sodišče. In zgodilo se je, kar so Poljaki in Čehi pričakovali in si želeli. Upravno sodišče je proglasilo naredbo šlezijskega, deželnega šolskega sveta za nezakonito, s katero je hotel na poljski šoli uvesti nemščino koi obligaten predmet. Ta odlok je vsekako velikega pomena za šolstvo v Šleziji. — Šole pod milim nebom v Rimu. Po vzorcu gozdne šole v Charlottenburgu pri Berlinu so ustanovili nekaj novih šol pod milim nebom v Švici, na Angleškem, na Francoskem; največ takih šol pa je v Rimu. Rim ima že 16 šol pod milim nebom. Te šole imajo troje tipov: šole v poviljo-nih, šole na dvoriščih in šole na terasah. V te šole hodijo samo1 otroci, ki so slabi in ki žive v slabih stanovanjih. Za te šole izbereta otroke učitelj in zdravnik. Otroci ostanejo v šoli nepretrgoma od jutra pa do 5. popoldne, da se ne bi zdravljenje prekinilo. Šolsko delo je precej omejeno. Pouka je samo dye uri in pol na dan. Trajna jed, ki je napravljena po starosti in- bolezni, dajejo zastonj. — Vsaka šola ima svoje igrišče in poleg tega tudi skupen vrt, katerega pridelki se porabijo za kuhinjo. Te šole se bodo> še pomnožile in pro-pagatorji te misli so pripravljeni izvršiti naskok tudi na strani in na vrhove sedmih gričev večnega mesta. Rim ima seveda to dobroto, da so lahko šole pod milim nebom odprte skoro vse leto, dočim bo to pri nas trajalo vselej kvečjemu 4 ali 5 mesecev. Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice Marije Jirsove učiteljeve soproge, v Novem Hraaku p. Met. (dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn in franko. Jernej Bahovec naslednik: IVAN GAJŠEK , - trgovina s papirjem - Sv. Petra cesta št. 2. priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. ■ ^ ■ L.:.'_ ■■ J ^ ■ -........, . : . ■ ■ ~ Naš denarni zavod Geslo: Kar piodonosno naložim v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrov \i% isdrnga x omejenim jamstvom. Promet do konca maja K 72.202*46. Uradne ure: Vsak četrtek od '/t2.—',8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v pošt uih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve aa-vedenih znamk se ne odgovarja. Knjigoveznica i Anton Janežič Z-jj-uiloIja-r^a, IFlcrij ansl^a, iglica- 14b se priporoča slav. Šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli v knji-goveško stroko spadaj«^,ih del............................ ! Ji ■■■■»■(■■(■■niiaa-iiMiiia Pri večjih naročilih 10°/0 popusta. Anton Kru krojaški mojster in trgovec ■v G-ozicL Tržaška ulica, štev. ±0 v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39. Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 434 miljonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje. Vložilo se je ponudb za zavarovano vsoto Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto Naznanjene škode znašajo meseca maja 1913 1823 16,473.072-57 1535 14,709.019-05 866.686-74 od januarija 1913 8926 79,779.306-07 6688 K 60,994.552-52 K 5,218.05708 Učiteljska tiskarna v Ljubljani P. z. z o. z. Frančiškanska ulica št. 8 priporoča vsakovrstne tiskovine za = knjigovodstvo = za biblioteke, meščanske, obrtne in trgovske šole, V Cenilci zsistonj in poštnine prosto. V I H li B 1 Jan Legova knjižnica L, II. in III. zvezek: Dane. Povest za mladino s štirimi slikami. Spisal Andrej Rape. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski. Cena 1 K, po pošti 16 vin. več. Turki pred Sv. Tilnom. Zgodovinska povest s petimi izvirnimi slikami. Spisal Julij Slapšak. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski. Cena 1-20 K, po pošti 16 v več. a«j Mladinski spis. Spisal Jožef Ribičič. Cena 80 vin., po pošti 16 vin. več. Naročajte in širite naše liste in knjižice! Naročajte Domače ognjišče! Vodstvo Zaveze. i MB3SDWnatsacnaaB)uN »¡MBBraarTrsMKBSfc* naaga m mm 3QE fl avstro-ogrske monarhije 19 ■"i splišei eradetšte cSraštv na Dunaju, L, Wi pol in gerstrasse št. 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življen v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh ko-nbinacijah. Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti iavezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, i, j.h nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene upi ve U adniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. I/, pravega spoznanja teh ugodnosti pridružila so se z^aj-srečja, ULČIteljsI^d d-ira-št^ra, Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanji nemudoma in brez odbitka. Garancijsko premoženje koncem 1. 1912..... 84 milijonov kron Stanje zavarovanj koncem 1. 1912 ........ 222 milijonov kron Izplačanih zavarovanj do konca I. 1912.....121 milijonov kron Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti Glavni zastop uradniškega društva za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10. ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", L, II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu". - Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica: 1. A. Črnivec: Navodilo k I. zvezka „Ra-čuruce za obče ljudske šole". Cena 1 K. 2. Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin. 3. Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin. 4. Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin. Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta. 1 L □E 3EJI * Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč' ? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHME1DEK, učitelj v Krtini, pošta Dob. Učiteljska tiskarna v Ljubljani, IV r. z. z o. z. Frančiškanska ulica štev. 8. priporoča različne poštne in železniške tiskovine za šolsko uporabo urejene po najnovejših uradnih vzorcih. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Ali ste že pridobili našemu listu novega ... ... naročnika? • o • ... Ima v naslednje luijige: 1. A. Rapé: Mladini. L, II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1*50, s pošto 16 h več. 2. J. Slapšak: Spisi Misjákovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI., VII., VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1"50 s pošto 16 h več. 3. Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. L, II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 150, s pošto 16 h več. 4. Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 150, s pošto 16 h več. 5. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez poštnine je 20 h. 6. Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2-—. 7. Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h. 8. Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h. Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta. Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva! Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici.