NAZORJEVA 13,
POŠTNINA PLAČANA
V GOTOVINI pri PTT enoti 65310 IZOLA
prt p n enoti 66310 IZOLA _
MAM
k
SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, 66310 IZOLA
•*
foto ORLANDO
(TF)Danes se bodo ponovno poskušali zbrati skupščinski delegati. Na zadnje zasedanje jih je prišlo bore malo, kot da se jih je lotila pomladanska utrujenost. Sklepčen ni bil niti eden od štirih zborov, kar se ni že dolgo zgodilo. Pa sploh ne gre, da bi bil dnevni red seje nepomemben ali dolgočasen. K prejšnjemu pa so tokrat dodali še osnutek odloka o proračunu občine za leto 1994. In prav pri tej točki se lahko zaplete. Kar se tiče denarja je vse jasno. Ni ga. Že sedaj se ve, da bo zmanjkalo za 137 miljonov tolarjev sredstev. Kaj to pomeni za občinsko kulturo, šport, izobraževanje in druge družbene dejavnosti ni treba posebej razlagati. Bodo poslanci zadovoljni s preprosto razlago, da denarja ni? Če bodo, potem za sprejetje osnutka ne bi smelo biti zadržkov.
Dokaj sporen je tudi Ureditveni načrt "Svetilnik". V času razgrnitve načrta se je nabralo precej pripomb. Izdelovalci so jih upoštevali in narisali "novega". Res so upoštevali nekatere, a garažna hiša na koncu "otoka", zaradi katere so se ljudje na veliko čudili in negodovali, je še ved-
no predvidena. Oglasilo se je tudi Društvo za mišično obolele, ki meni, da jih izolska občina onemogoča in da so v njihovem primeru kršene ustavne pravice o čemer bo menda razsojalo Ustavno sodišče. Tudi preimenovanje ulic ne bi sme-
lo iti prav gladko. Res ne živimo več v časih, ko smo vsi odločali o vsemu, pa vendar bi ljudje iz ulice Pri vodnjaku lahko le vedeli kje je (bil) vodnjak. Nekateri o vodnjaku nimajo pojma, za oktober pa so menda slišali tudi na Trinidadu.
Nalomljena vesla
(DM) Redni letni občni zbor izolskih veslačev je bil vse prej kot običajna letna inventura. To kar se je dolgo šušljalo naokrog se je na občnem zboru tudi potrdilo: Odnosi v klubu so skrhani, moči so razporejene približno 50:50, nasproti si stojijo takoimenovane stare in takoimenovane nove sile.
Takšen razkol se je pokazal v upravi in celo pri strokovnih delavcih, trenerjin, končalo pa se je s pravimi kadrovskimi čistkami, za katere pa bo najbolje, če jih pojasnijo kar v klubu, saj je novinarski zapis o tem lahko nepopoln in zato tudi krivičen.
K sreči tega razkola ni opaziti pri rezultatih izolskih veslačev, ki so (vsaj v pionirski konkurenci) zelo dobri. Nekoliko preseneča slab rezultat Erika Tula na regati v Kopru, vendar Erik
I
dela po posebnem programu selektorja Janše, ki ga izvaja s trenerjem Vlado Krulčičem in je njegova forma verjetno tempirana na druga tekmovanja.
Posebno poglavje, ki je viselo v zraku tudi na občnem zboru, pa je seveda lastninjenje klubov oziroma športnih objektov. Pred sprejemom je zakon, ki bo določil načine lastninjenja le-teh in takrat se bo zares začelo lomiti v marsikaterem klubu. Po osnutku zakona naj bi objekti prešli v last tistih, ki so zdaj aktivni v klubih, seveda pa je še veliko dodatnih kriterijih o katerih bi se v izolski športni zvezi lahko čimprej pozanimali in pripravili klube na to dejanje, sicer se lahko zgodi, da bomo priče vsesplošnemu prerekanju in notranjim razdorom. To pa je lahko smrtni udarec izolskemu športu.
GRAFFIT TEGA TEDNA
V SL(DR)0GI /E MOČ
18
mM'
V tej številki se:
- VELIKONOČNI BINGO
- SENCE NAD SVETILNIKOM
- IZOLANI - ANGELČKI?
- ROKOMETNA FEŠTA
■ , m
LEPA
niso bile iz trte
osti so mie v
ne. Morda celo za
ere na nasin trgin in
četek pa bi se avto-
il avtonn
so ti na
MAI DIRE MAI!
PTT's NOT OEAD je vaša rubrika, spoštovani bralci. V njej objavljamo vaše odgovore, mnenja in reakcije na zapise v MandraCu ali dogodke okrog nas. Po sklepu časopisnega sveta prispevki za to rubriko ne smejo biti daljši od 4S tipkanih vrstic, morajo pa biti podpisani in sploh v skladu z ustrezno zakonodajo.
Naš naslov je: Mandrač, Veliki trg 1, 66310 Izola, telefon pa 066/61-139
POMLADNI UTRINEK IZ KORT
Nekaj dni po prihodu letošnje pomladi, 24.3.1994, stno se s starši učencev
2.	razreda Osnovne šole Korte na prijazno povabilo razredničarke, oboroženi z vrtnarskimi pripomočki, odpravili v šolo svojih otrok, kjer že cel teden poteka projektno delo Olepšajmo našo šolo in okolico. Najprej so nam mali nadobudneži (v tem razredu jih je trinajst!) razkazali s svojimi domiselnimi izdelki okrašeno učilnico (to smo že večkrat občudovali, vsakič v drugačni podobi) in nam razložili, kaj bomo ta dan delali. Potem smo z otroki zemljo pred šolo in za njo celo popoldne prekopavali, rahljali, čistili, zbirali odvečno kamenje, gnojili in končno na gredice in v lončke posadili cvetje, da bi bila šolska okolica vsej kortežanski mladeži prijetna na oko. Ob delu smo si ponovno izmenjavali vtise in opažanja o svojih otrocih in se starši med seboj bolje spoznali. Tudi ob šalah in smehu! Na pomoč so nam priskočili tudi otroci in starši iz ostalih razredov in tudi vse druge učiteljice.
Dan sta nam popestrila neutrudna hišnik Darjo in kuharica Sonja, slednja zlasti s priboljški na pikniku. Šela ob mraku smo se, utrujeni, a zadovoljni, razšli.
Šolskemu osebju, posebno pa prizadevni organizatorki predvsem za naše otroke nepozabnega srečanja, razredničarki g. Marini Novak, se za prijetno popoldne lepo zahvaljujemo!
Učenci in starši ",
2.razreda kortežanske osnovne šole
VIA DELLA FONTANA!__________________
Ob preimenovanju ulice "Oktoberske revolucuje" v ulico "Pri vodnjaku" je prišlo do majhne nerodnosti, ki pa jo z dobro voljo ne ho težko odpreviti. Novo ime je namreč prevedeno v "Via al poco", (objava v prejšnjem Mandraču) in ne v "Via della fontana", kar je bilo dejansko ime ulice. Beseda "poco" pomeni, kot vemo, tudi vodnjak, obenem pa lahko pomeni tudi jašek ali jamo, medtem ko beseda fontana, pomeni predvsem vodnjak (no, pogojno tudi vodomet).
Po vsej verjetnosti je izvirno ime ulice nastalo po velikem mestnem vodnjaku, ki je stal nekoč pred današnjim zdravstvenim domom in ob katerem so se izolani odžejali, njihove živali napojile, izolanke so v njem prale, pa še kakšno novico ob tem izvedele.Vodnjak, oz. Fontana je bila tako eden od središč družabnega življenja tedanjega casa. O tem lepo piše v Kramarjevi knjigi "Izola, mesto ribičev in delavcev".
Zdaj se omenjeni ulici že tretjič v njeni zgodovini vrača njeno izvirno ime. Prvič ji je ime odvzel Benito Musolini, ko je "Via delta Fontana"preimenoval v ulico "Via Roma". Čas je
odpihnil njega in s tem tudi njegovo ulico, ki je spet postala stara dobra "Via della fontana". A ne za dolgo. Ko se je ulica z gradnjo številnih stanovanjskih blokov podaljšala, je postalo tudi njeno ime prekratko. Potrebno je bilo poiskati ustrežne-jše ime in tako je nastala znamenita "Ulica Oktoberske revolucije". A leta odbrzijo, vrednote, ki so včeraj veljale, se postavljajo na glavo in že je "Ulica Oktobrske revolucije" neprimerna. Spet oživi "Via della fontana", oz. "Ulica pri vodnjaku".
Ljudje ob njej pa prihajajo in odhajajo, medtem ko "fontana", starim in novim preimenovanjem navkljub, ves čas nemoteno žubori...
Dimitrij Kralj - Mitko
Spoštovani!
Prvič se obračam na Vas preko te skupne "korespondenčne" tribune, ne zato, da bi polival to dragoceno tiskarsko parcelo z golidami polnimi gnojnice, temveč zato, da bi si olajšal srce in izkašljal zapečeni OCVIREK.
Ne vem zakaj je minuli teden gospod Slavko Gaberc junior svojo pošto in svoj ; ugovor (oz. protest) zoper "UNIČUJOČO KRITIKO" naperjeno proti podlistku: "NEKOČ SO ŽIVELI RIBIČI" (v Mandraču j št.62/94), obesil na veliki boben a la PTT's NOT DEAD in na moje ime. Res ne j vem zakaj se ta jezni mladenič "s I krokodiljimi solzami" pretvarja, saj vsi dobro vemo, da za rubriko OCVIRKI v | celoti stoji glavni urednik tega cenjenega i lista in je za njeno vsebino tudi ; odgovoren. Tudi sam sem prebral "inkriminirano kritiko" oziroma ocvirek, katerega "grešni kozel" sem po Gabercevem mnenju podpisani. Menim, da je zelo nedemokratično nastopiti pred javnostjo z obtožbo oziroma insinuacijo, ki še ni dokazana niti potrjena. Res je lahko po postopku 'REKLA-KAZALA" zlorabiti prvega "kvalificiranega informatorja" in "ad hoc osumljenca" takoj pribiti na križ! Osebno menim, da je nepodpisani "OCVIRKOLOG" res "ustrelil mastnega kozla", ko je kar tako, zaradi lepšega, napisal "tisto foro” o našem morju in kopalni kadi. V resnici je naše morje dosti večje in tudi lepše (glej SLIKO ŠT. 1 ). Poleg tega pa je, po mojem, anonimni pisun res ignorant, saj bi moral vedeti, da bi sedaj ostali brez ribiškega zgodovinarja, če bi mladi gospod svojo diplomo iz umetnostne zgodovine in svojo bibliotekarsko titulo obesil na klin in šel "meni nič, tebi nič" med ribiče garat za kruh s sedmimi škorjami. Očitno je tudi, da je imel neznani "ribiški nadkritik" vse druge namene kot pa poučevati Vas bralce o ribjih nazivih, sicer ne bi zlonamerno interpretiral ime "KAMENICA" kot ostriga, temveč bi pravilno iz konteksta in z ustrezne historične distance moral
Mleko, kruh, jogurt, meso.
Še korenček za juho...
Na "mojem" zelenjavnem trgu ni nobenega. "Motim se."
Tam stoji stojnica, kjerStara izolanka zbira podpise, da se vrne tržnica v Izolo. S tresočo roko se podpišem na papir, ki nosi datum Izola, 6.7. 1995.
Tedaj se zbudim. Hvala bogu, jutri je sobota 1998 in moja piaca je tam kot zmeraj.
mm
"KAMENICO" posloveniti kot "RAŽO" (lat. Raja Clavata L.) katere sinonim v hrvaščini je tudi KAMENJARKA, KAMENICA itd. Ta pa se, seveda, lovi tudi na parangal.
S tem dopisom apeliram na Vas bralce, da našega priznanega publicista prikličete k pisanju desetega dela ribiške kronike. Torej, Slavko, zarečenega kruha hočemo še. Piši o ribičih dalje !
Nikar naj si mladi feljtonist ne dela utvare, da bo prof. Filipi boljše in bolj "slano" nadaljeval "kot koavtor" ali sam, že začrtano Slavkovo pot naše ribiške zgodovine. Dr. filipi je znan kot specialist j imenoslovja ornitofavne, vsi pa vemo, da "aviacija" nima z ribištvom, razen galeba,
| čigre, sokola in kormorana skoraj nič j skupnega. Poleg tega pa, kot pravi mladi J gospod, Mandrač še vedno ni j profesionalni časopis zato dvomim, da bo urednik skozi vrata redakcije uspel stlačiti znanstvenega formata kot je prof. Filipi.
Res je, da je rubrika PTT's NOT DEAD primerna za predvolilno kampanjo,
! vendar se v bodoče s svojim "pisateljskim mentorjem" ne nameravam bosti dalje na tem poligonu, saj bi kmalu po teh NEHONORIRANIH	"kozlovskih
pogromih" ostal bos in gol. To pa bi bilo I v nasprotju s sodobno poslovno logiko, ali ne?
| Lep pozdrav! j Vlado Bernetič
j Viri: Basioli, Josip: Sportski ribolov na | Jadranu, Zagreb 1978 Foto št.1 : Studio Modart, No.3/13
Pripis uredništva: glede na to, da imamo v tej vojni modrih proti pametnim 2(dva) naša ljuba sodelavca končujemo to pisarijo in ju vabimo na kozarček dočega.
yjsj
VELIKONOČNI DINGO
KONČNO PROSPEKT
Začeli smo z turistično takso, uredili status krajevne turistične pisarne, se dogovorili o vlogi OKTPS za mesto, predvideli sredstva za javna dela in skozi le- te ureditev pešpoti in enotnih označevalnih tabel ter opredelili sredstva za nadajevanje akcije okrasitve mesta z svetili in prireditve. Ravno slednje, če izvzamemo ZIN, so še zelo nedorečene, zato je v pripravi pravilnik o združevanju sredstev in kriterijih za javne prireditve.
Delo komisije je zastavljeno na daljši rok in pravilen pristop bo vidnejši naslednjo sezono. Kar se pa letošnje turistične bere tiče, lahko rečem, da bo podobna lanski in da bodo prevladovali domači gostje s tem, da bo obisk tujih večji od minule sezone.
Te dni je turistične delavce razveselil novi mestni prospekt, ki je tiskan v štirih jezikih in nakladi SO OOO izvodov. Od teh bo polovica ostala v Ljubljani za promocijo mesta, ki poteka na nivoju države, drugo polovico pa bodo nosilci turizma prejeli postopoma.
no postaja realena osnovnih us koprski
Namesto informacije kar vabilo:
Tokrat še ne moremo napisati, da vas vabimo na tradicionalni sejem navtike.
PRONAUTICA 94, KI 110 V IZOLI OD 26.05 DO 29.05.1994,
je šele prvi tovrstni sejem v Sloveniji, glede na pozitivne odzive, ki smo jih dobili ob pripravi sejma, pa smo prepričani, da bomo kmalu lahko govorili o tradicionalnem sejmu.
Potrebo po prireditvi, ki bi na enem mestu zbrala čimveč ponudbe, tako ali drugače povezane z navtiko, smo začutili ob realizaciji projektov nav- tičnega turizma. V Izoli Marina končnost, v Ladjedelnici je jahtni program meritev, s tem pa se ob portoroški in marini zaokroža infrastrukturni del slovenskega navtičnega turizma. Na to infrastrukturo pa se veže ogromno število najrazličnejših izdelkov in storitev, ki bodo na navtičnem sejmu našle pravi krog poslovnih partnerjev. Organizatorji smo se potrudili, da bo na voljo dovolj pokritega in odkritega prostora ter spremljevalnih servisov in prireditev. Informacije: Graffit Line/Turistična valilnica 66/67-100, Ladjedelnica Izola 66/63-321
Salon za nego telesa*^ Izola, Smrekarjeva 12 *
Vam nudi več vrst masaž in akopresure, ki na neboleč, zdrav in prijeten način pomagajo pri odpravljanju:
-odvečne teže (hujšanje brez lakote)
- nadležnega celulitisa
- napetosti in slabega počutja
Nudimo pa še:	■
Protibolečinske terapije, depilacijo in pedikuro. ■
Ne zanemarite svojega zdravja in zunanjega	u
videza, poskrbite za svojo lepoto in dobro počutje.*
■
^ Pričakujemo Vas v salonu	v	Izoli,
♦ Smrekarjeva 12, Tel.: 64-131 4*bbbbh*********
mi m m
Turizem je nedvomno panoga v vsponu. V svetu mu posvečajo veliko pozornosti in v njem vidijo razcvet svojega kraja.
Minuli prazniki so po tradiciji barometer turistične sezone. Kako smo nanjo pripravljeni, pa skozi oceno predsednika komisije za turizem pri IS SO Izola, Branka Simonoviča.
Res je, da je turizem v prispodobi najčistejša industrija, ki je nenehno v rasti. Reči moram, da smo se v Izoli resno lotili priprav. Že dejstvo, da o turistični in krajevni taksi razpravljajo turistični delavci (beri komisija za turizem op.p.) je velik premik naprej. Seveda je pred komisijo veliko dela, ki ga bomo sistemsko in postopoma reševali.
Dzola-Dscla
Slovenija
Po prospektni mapi, ki je morala polni dve leti nadomeščati pomanjkanje klasičnega mestnega prospekta Izole je v teh dneh prospekt le prišel na pulte turističnih agencij in hotelskih recepcij.
Prospekt je delo oblikovalca Antona Kumpa, tekst je napisala Nataša Benčič - Jelačin, fotografije pa so prispevali: Sergio Gobbo, Jaka Jeraša, Matija Gorjan, Hari Izola in Art Foto. Prospektu bi se seveda dalo očitati marsikaj, vendar ostaja dejstvo da je tukaj in da ga končno sploh imamo. Bo pač naslednji boljši.
PRONAUTICA 94
Sence nad UN Svetilnik
Ker ugotavljamo, da kljub vsem naporom krajanov in navkljub:
1. seji zbora krajanov 18.5.1993, kjer so bile na osnutek UN podane pomembne in tehtne pripombe v času razgrnitve.
2. seji interesnega zbora krajanov (zgornji in spodnji del)
3. mnogim individualnim pripombam podanim na osnutek UN.
4. predlogu KS, da bi skupaj s komisijo za uskladitev pripomb v sodelovanju s projektanti in IS- kot predlagateljem UN uskladili pred sprejemom na Skupščini občine Izola.
"ČISTOPIS STALIŠČ DO PRIPOMB..." z dne 9.11.1993 in prav tako tudi osnutek "PREDLOGA UN PRI SVETILNIKU" ne upošteva bistvenih pripomb UN.
Seznanjamo in opozarjamo pristojne in javnost, da predstavlja takšen zaključek "javne obravnave UN" ignoriranje "komisije za usklajevanje pripomb" in javnosti (predvsem zbora krajanov, ki mu je bila obljubljena povratna informacija o usodi podanih pripomb pred sprejemom UN Pri Svetilniku.
To utemeljujemo z naslednjim:
1. S strani zbora krajanov imenovana komisija za usklajevanje pripomb sploh ni imela možnosti za kakršnokoli usklajevanje, saj se s projektantini imela prilike niti sestati;
2. Ves čas in tudi v novem IS je še vedno "imela besedo stara komisija za urbanizem" s člani, ki so bili načrtovalci starega na skupščini pred leti zavrnjenega koncepta in interesov pozidave Svetilnika oziroma "Zazidalnega načrta PUNTA".
3. V dveh razgovorih predstavnikov KS in predstavnikov krajanov (komisije za usklajevanje pripomb...) z novim predsednikom IS SO Izola g. Adlerjem je bila sicer izražena pripravljenost za sodelovanje s krajani vendar UN, ki bo prej ali slej prišel pred poslance v skupščino v glavnem razen manjših modifikacij OSTAJA NESPREMENJEN.
4. Zgornjo trditev poudarjamo s tem, da so ignorirane vse BISTVENE pripombe, ki se nanašajo predvsem na nasprotovanje obremenjevanju tega prostora s povečanjem kapacitet (novimi stanovanjskimi pozidavami za tržišče), gradnji tunela in PODZEMNE GARAŽE (za katero menimo, da spada prej kam drugam kot v STARO MESTO oz. center).
5. Upoštevanih je bilo sicer nekaj osebnih pripomb na UN, kar naj bi ublažilo konflikte, vendar je to za interese krajanov in OBČANOV, ki so si pred leti na skupščini izborili "Javni natečaj za ureditev Svetilnika" nepomembno.
6. Menimo, da smo tako kot VSI občani ZELO zainteresirani za ureditev tega dela mesta v REKREATIVNO-TURISTIČNI prostor, ki naj bi služil predvsem občanom in prav zato še naprej izražamo dvome v nove kapacitete (predvsem butik stanovanja in podzemne garaže za trženje). Ali je takšen načrt, ki je nedvomno odraz določenih interesov po trženju tega prostora, ki so se postavljali kot zahteva pred projektante, sploh še v skladu s sprejetim sklepom skupščine o javnem natečaju in namembnosti tega prostora?
OSTAJAMO PREPRIČANI, DAJE TAK UN v nasprotju z in teresi občanov Izole in ne le krajanov .
7. POUDARJAMO, da javnost s konkretnimi pripombami na ta UN in mnogimi predlogi s strani krajanov, po urejanju tega prostora v korist občanov Izole še SPLOH NI SEZNANJENA.
zato APELIRAMO na IS-SO Izola, predvsem pa na poslance SO Izola, da pred sprejemom UN za to področje po "hitrem" enofaznem postopku stori vse (za kar krajani očitno nismo bili pozvani), da se OBLIKUJE in SPREJME tak UN, ki bo v interesu občanov zavaroval ta prostor pred nasiljem investitorjev za
tr«
Odgovornosti pred krajani, občani in zanamci za "trženje" tega prostora (ki je bil opredeljen za rekreacijo, odprto plažo in turizem) ne bo možno izbrisati ali pa jo naprtati KS ali t.i. "komisiji za uskaljevanje pripomb..."
Ob svetovnem dnevu zdravja
V ZNAMENJU ZDRAVIH ZOB
foto orlando
Adriatic
IlZWWLiublianska 24,Tel.: 066/61403
Zdravstveni dom Izola je ob Dnevu zdravja, ki je tokrat posvečen preventivi v zobozdravstvu pripravil dvodnevni program in sicer:
Četrtek, 7. april 1994 - Osnovna šola Korte 10.00 - Razstava likovnih izdelkov otrok osnovnih šol izolske občine in kviz - vse na temo letošnjega svetovnega dneva zdravja
14.30 - Slavnostna otvoritev prireditve s pozdravnimi govori, kulturnim programom in pro-	močijo zgibanke	š
16.30 - Okrogla miza na	i,
tevo : Pre/ent iva v zoboz-d ^ ^ l /, dravstvu v naši regiji da- 5T Z'vk nes, jutri. Sledi družabno ®	\	^
srečanje	%	I V O 1 1 T4
V celotnem času priredit- O ve bo na ogled razstava ^ izdelkov za preventivo in kurativno zobo- zdravstvo različnih proizvajalcev.
Petek, 8. april Ì 994 - Hotel Riviera Izola 21.00 - Gala večer s plesom,
katerega izkupiček je namenjen obnovi otroške zobne ambulante - igrali bodo Faraoni Rezervacije dobite v Hotelu Riviera Izola
Prireditev je omogočila zavarovalna družba Adriatic d. d. Koper
MLADI IZOLANI ANGELČKJM?^^
Očitno je golob v izolskem grbu resnično čudežen, saj so, sodeč po podatkih ki jih je podal Leon Godeša s Policijske postaje Izola, ( ki se trenutno ubada z razvozlavanjem poročila za leto 93), mladi Izolani najbolj mirne dušice na obali in okolici.
V Izoli je bilo v letu 93, storjenih 422 kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje. Od tega pripada 77% kršitvam zoper red in mir, 6,3% so si pridobili nesrečneži, ki ne marajo kazenskega zakonika SFRJ, ki govori o proizvodnji in prometu z mamili in ponarejanju denarja, 3,3% pa so hoteli imeti tisti, ki so se trudili z kaznivim dejanjem zoper življenje in telo.
Mladež je imela v vseh grdih rabotah v Izoli dokaj čiste roke, saj so si od 422 kaznivih dejanj, uspeli prigrabiti "samo" 46, osumljencev pa je "samo" 73. Treba pa jim je šteti v dobro, da so skoraj vsa dejanja, ki so jih storili "lažje" oblike, tu so namreč všteti tudi kršitelji v prometu,"tatvinčice", poškodovanja premoženja itd. V primerjavi z ostalimi mesti smo po besedah Leona, najbolj mirno mesto daleč naokoli.
V Izoli tudi ni čutiti porasta kaznivih dejanj, saj se je od prejšnjega leta njihovo število povečalo za 0,72% (3 dejanja). Prestopki, ki naj bi jih zagrešila mladež, so bolj govorice med ljudmi, kot pa dejstvo, vsaj po poročilu sodeč. Tudi na postaji so z mladci še kar zadovoljni, čeprav so merila v tem primeru zadovoljstva rahlo relativna, kajti zmeraj ostaja žel
ja, da bi lahko bilo še boljše. Ravno zaradi tega se na postaji trudijo, da bi vsakega policijskega novinca čimprej usposobili za delo na terenu, saj se novinci naenkrat znajdejo v okolju, ki zahteva veliko mero izkušenj in prilagajanja ljudem. Mladi so na ravnanje z njimi še posebej občutljivi, zato tudi pride marsikdaj do problemov
med novinci in mladimi.
Policaji imajo razen "učenja ob delu" tudi druge probleme. Mednje sodi težko komuniciranje z okoljem, ki jih praviloma odklanja. Redki so namreč, ki si najdejo družbo in so zato večkrat prisiljeni družiti se med seboj, kar pripelje do odtujenosti na katero so takorekoč obsojeni. Seveda ni v vseh primerih tako, se pa rado doga-
ja-
Marsikdaj pričakujejo ljudje od policije preveč. Posebno kadar gre za spore v družini itd. V takšnih primerih je naloga policije, da o storjenem kaznivem dejanju napiše poročilo in ga poda primernemu organu sodstva, ki zadevo obravnava naprej. Če pa se oceni, da se bo kaznivo dejanje nadaljevalo se povz-
ročitelja pridrži za določen čas, kar pa se redko dogaja. Ni namreč naloga policije, da bi določala krivca, za to so določeni drugi organi. Pri sporih je še posebej značilno, da pričakujejo od policajev že kar obsodbo in temu primeren tretma tistega, ki naj bi bil krivec, vendar pa kot že rečeno, spore rešujejo drugod. Vse kaže, da izolska mladež le ni tako grozna, kot se govori, vsaj po poročilu sodeč. A o nasilju je bilo marsikaj rečenega in se očitno dogaja. In, če smo Izolani po storjenih kaznivih dejanjih na zadnjem mestu, še ne pomeni, da bo tako tudi ostalo. Razen lajanja v luno ni v tej smeri storjenega nič. Mladi so na istem. Brez motivacij in hotenj, še zmeraj prepuščeni v nadlego sami sebi in drugim. Če jim starejši ne morejo ponuditi ničesar v njihovo rešitev in zadovoljstvo, si tega ne morejo omogočiti niti sami. Ne gre pozabiti, da je denar, moč in zakonodaja v rokah starejših (vsaj zaenkrat) in, da mladi nimajo nikakršne besede. Tudi takrat ne, ko padajo odločitve, ki se tičejo njih samih. In se torej ni čuditi odporu, ki ga proti takšnim odločitvam izkazujejo, saj so do njih marsikdaj neupoštevajoče in za njih nesprejemljive. In nenavsezad-nje si morda nekaj te juhice, ki smo jo skuhali, tudi zaradi omenjenega zaslužimo. Mladim bo treba omogočiti, da bodo o sebi soodločali ali pa si bodo to pravico vzeli sami in sicer v njihovih zmožnostih (kar očitno počnejo a nam ni všeč). Če njihovega soodločanja o njihovem življenju ne bo, bodo policijska poročila v naslednjih letih manj blaga kot letos. Imamo se za ljudi, ki so razumna bitja in kot takšne jemljemo svoje otroke, a neprestanemu določanju se še žival
uPre""	Ivan Vrtnik Blaško
NEKOČ SO ŽIVELI RIBICI
Slavko Gaberc
11. del in konec
RAZCVET RIB)E INDUSTRIJE
Z ustanovitvijo tovarn ribje industrije so nastopili za izolske ribiče boljši časi. Nad 200 ribičev je lovilo ribe, z njihovim prevažanjem pa je bilo zaposlenih še 26 pomorščakov. To je bil tudi glavni vzrok, da so ribiči-kmetje vse bolj opuščali poljedelstvo. Značilni ribiški pribor je leta 1886 opisal Luigi Morteani. Samo ribiških mrežje bilo kar pet vrst (da posta o da imbrocco, trimagliate o trimacchiate, da chiusa, da strascico, da gettata o da sacco-leva). Po ljudskem izročilu so z mrežo "mi-laida" lovili sardele, z redkejšo mrežo "pa-selera" pa bele ribe. Količino ulova rib so merili oz. tehtali v "mierah", to je po tisoč komadov skupaj. Leta 1923 je bilo v ribji industriji zaposleno 658 žena iz Izole in-bližnjega podeželja. Leta 1925 je bilo v Izoli že pet tovarn ribje industrije, ki so bile v največjem pogonu od aprila do oktobra, ko so predelovale in konservirale sveže ribe. Tovarna Arrigoni se je prva uveljavila s proizvodnjo konserv "antipaste" (riba z zelenjavo) in jušne kocke. V zimskih mesecih so tovarne predelovale in konservirale nasoljene ribe. Najprej so
solili ribe takoj po ulovu, dmgič pa v tovarni. Izola je imela sposobne ribiče in pomorščake. Z razvojem ribje industrije se je večalo tudi število ribiškega ladjevja. Po i seznamu iz leta 1926 je bilo registriranih J 499 prevoznih in ribiških bark. Izola je za razvoj ribištva potrebovala tudi ustrezno j pristanišče za 250 bark z 900 ribiči. V te- ! danjem mandraču (portiču) s površino j 4140 m2 je dobila priveze le polovica te-1 danjih ribiških bark. Preostale ladje, zlasti j tiste, ki so opravljale pomorski promet, so j privezovali ob bankini. Potreba po novih i privezih pa je nenehno naraščala. Tovar- ! na Arrigoni je proizvajala na tisoče ton konserv in kot ilustracijo navedimo podatek, da je njena manjša tovarna Ampe-lea leta 1934 proizvedla 1005 ton konserv (večinoma sardel, škombrov, sardonov in tun). Leta 1935 je bilo v Izoli 285 ribičev z barkami, 80 pa so jih zaposlovali v tovarni. V ribiških posadkah si je vsakdanji kruh služilo še 550 ribičev. Temu primerna je bila tudi bogata paleta ribiških plovil. Najpogostejše barke, ki jih bo v nadaljevanju našega podlistka predstavil dr.GORAN FILIPI, so bile: BRAGOZI, BRA-GOZETI, BARCHINI, BATELLE in CAICI. Za ulov rib so, kot smo že omenili upo-
rabljali več vrst ribiških mrež, čeprav so jih tudi na tem področju pestile razne težave. Leta 1935 so se namreč izolski ribiči znašli skoraj brez mrež za ulov sardin. Velikokrat so uporabljali tudi mreže z zankami 7 m/m, ki pa jih je tržaška kapitanija prepovedala. Na ribiških je bila tedaj običajna tudi oprema vseh vrst, kot na primer: sacaleve, melaide, gripi, squa-neri, paselere, saltarei, musolere, paran-gai, panole, togne in fosene, baie, britole, fulige, mezalune itd. Izola pa ni bila samo ribiško mesto, temveč tudi velik potrošnik rib in ostalih morskih dobrot. Po podatkih iz leta 1934 so prebivalci našega mesta porabili na leto 40 ton olivnega olja, 120 ton svežih morskih rib ter eno tono ribjih konserv (ostalo je bilo namenjeno izvozu). Na mizah so bili ob flaškonu malvazije ali refoška vsak dan ROSPI, RAGNI, SIEVOLI, CARAMAI, SEPE, MINU-DAIE ... danes pa se redki domačini lahko le še resignirano vprašajo - "dove že šti tempi?" Tudi nam preostane le banalna ugotovitev, da so zlati časi ribištva v naših obmorskih krajih za vedno minuli, se jih pa še vedno radi spominjamo!
ND
gg»»»»!!! ■ wš
Koncerti
u NdsledNJeM
tPriHll
od	1.do	IS. aprila
Hardcorovci SUBWAY ARTS so nastali leta 1989 v Luxemburgu. Do zdaj so izdali en single "Some-thing’s wrong", en split LP z bendom NO MORE, z novo pevko pa so leta 1993 posneli prvi LP "Una definizione perversa della pace" na katerem so besedila v angleškem in italijanskem jeziku. Izkupiček tega LP-ja so namenili v dobrodelne namene. Bend podpira mnoga humana gibanja, predvsem gibanja za varstvo človekovih in živalskih pravic... Koncertirali so že po večjem delu Evrope, tokrat pa bodo prvič nastopili tudi v Sloveniji: v četrtek, 7. aprila na Metelkovi v Ljubljani in v petek naslednji dan v Ilirski Bistrici.
MKNli ARTS, Hard torciti iz tuKEHfaur^
kjubljaiid. Hetelkoia LLT 3 iz Reke in PDLSKQ MALGA iz KRUKLGA GRANDMOTHLHS DF INVLNTIGN "TributE to FraNk 2appa"
Na Metelkovi pasi bomo v petek, 8. aprila lahko ogledali koncert reške skupine LET 3, ki je letos ponovno osvojila naslov najboljše hrvaške skupine in se pripravlja na snemanje nove plošče, katero bo posnela v naravnem okolju istrske vasice Hum... Kot predskupina pa bodo nastopili POISKA MALCA iz Krškega. Bend je pred kratkim razširil zasedbo iz tria v kvintet. Doslej instrumentalno glasbo so popestrili z novo kitaro ter tremi vokali, med katerimi najbolj izstopa Miloš Radosavljevič, ki ga poznamo že iz skupin It’s notfòr sale ter Non finire mai...
GRANDMOTTIERS OFINVENTION so nastali v Los Angelesu leta 1980. Sestavljajo pa jih prvotni člani skupine MOTHERS OF INVENTION, skupine ki je spremljala FRANKA ZAPPO, da bi nadaljevali tradicijo igranja prosto oblikovanega rocka pomešanega z moderno klasično glasbo in oskrunjeno teatralično satiro. Posneli so dva albuma in igrali po vsej ZDA in Evropi, kjer je bilo veliko koncertov tudi razprodanih. Novo turnejo so poimenovali "Tribute to Frank Zappa ", začeli pa sojo 6. marca v Innsbrucku v Avstriji. Preden pa se bodo ponovno zaprli v studio zaradi snemanja novega albuma (letos poleti), sijih bomo lahko ogledali tudi v Sloveniji, točneje v petek, 8. aprila v hali Tivoli v Ljubljani.
BAHBIM, NizozEHSkd
Nastali so leta 1977, pozno poleti leta 1978 pa so bili BAD BRAINS že steber alternativne glasbe v Washingto-nu D. C.. Kot predskupina so z odra odpihnili prominentne butanske punk-rock bende kot The Damned in The Stranglers. Bad Brains so na prvih malih ploščah Sex Pistols našli na strel pripravljeno glasbo, ustrezno njihovim porajajočim se političnim prepričanjem. Povzdigujočfunk na raven ekstatičnega transa so Bad Brains razvili v mešanico fuzijskega slam-dance hard cora in roots-regea, po katastrofalnem koncertu na prostem, ki se je sprevrgel v nemire, pa so Bad Brains prišli na črno listo vseh dvoran v Washingtonu... in če je Washington z odhodom Bad Brains izgubil, je pridobil New York, kamor so prinesli takrat najtrši hard co-re. Njihova prva mala plošča iz lete 1980 ostaja dokaz, kako daleč pred punk sodobniki so bili po kvaliteti igranja, inteligenci in ostrini. Enako impresivna sta bila tudi EPja "1 love I, Tah" in "I and I Survive" Leta 1981 so izdali kaseto Bad Brains, leta 1982 pa prvi pravi album "Rockfor Light", leta 1986 so izdali lire album "I against I", dve leti pozneje pa še "Quickness", proglašen za najboljši neodvisni album leta '87. Pred kratkim se je na policah naših trgovin pričel prodajati nihov zadnji "Rise"...
Bad Brains torej 12. aprila prvič v Sloveniji. Njihova predskupina bodo Res Nulius, neo-punk band iz Velenja, ki ga poznamo po CD-ju "No one can like the drummer man", druga predskupina pa bo mogoče ameriška skupina "LEEWAY", katere smo lahko pred kratkim videli v Rototomu - Gaio di Spilimbergo (UD).
KLJUČ
U = š
S = Č iUŽ
Sekstet 7 KEVINS, ki vsebuje 4 irske begunce seje oblikoval leta '87 in uril predvsem na nastopih v londonskih pubih. Pod vplivom tradicionalne glasbe, rapa, hard cora in kajuna so 7 Kevins z inovativnim pristopom in uporabo števil-dPPll	nih	instrumentov dosegli bizarno in hkrati briliantno kombinacijo. Nekateri kriti-
SjMlHbu. ki 7 Kevins uvrščajo med skupine kot so THE POGUES, MANO NEGRA in JK	LES NEGRESS VERTES, medtem ko drugi trdijo, da so
nn nri	zadnji	punk bend, ki mu ni tuja niti črnska glasba... Pre-
diordNd	Ob	venie	lahko sami v četrtek, 14. aprila
BAD BRAINS iz NdShiNgtONd iN D	Channel	Zero
Rta NULIUS iz UElENjd	v	Ljubljani.
LjUbljdNd, HEtElkOld 1 KLUINS iz LoNdDNd m, KopEr BULL SHICHALL (Nizoz.)
KopEr
april pri AjdDUUOiNi FRLL2L iz BortONd ìn KILLHAV iz HdNONrd
pooblaščeni prodajalec
Tomosova štirka je počasi in zanesljivo potiskala kajič proti destinaciji - proti mejni točki na morju za katero je veljalo prepričanje obeh strani, da je nesporna. Vsaj tako so menili pri zračni plovbi... S pomočjo priročnega Loran lokatorja je ugotovil pozicijo in se ustavil 50 metrov pred državno mejo na morju. Johnny je moral pohiteti, saj se je že delal mrak.
Spustiti je moral v globino nad morskim dnom svoj novos-konstruirani FISHTERMINATOR opremljen z vodonepro-pustnimi zvočniki, z UV-lampami in podvodnim stro-boflešem. Prišel je veliki trenutek: v kasetofon je vtaknil kaseto s posnetki, ki mu jih je zaupal profesor bioakustike dr.
Matias Goldwell iz Helgolanda. Po žici so šli v morsko globino posnetki glasov ribjih jat med hranjenjem in drstenjem, ki sta jih pred leti posnela na kočarici s profesorjem. Vključil je tudi podvodne luči in strobofleš naravnal na frekvenco prebliskovanja sončnih žarkov s površine nakodranega morja. Čez nekaj časa je vključil še AIR LIFT - močno vodno pumpo na komprimirani zrak, ki je po široki rebrasti PVC cevi na morsko površino bruhala skozi košaro globinsko vodo. Nič - samo nekaj alg je obviselo na rešetu. Naravnal je globino zvočnikov na termoklino - na višino, kjer se hladna in toplejša vrhnja voda stikata, tako da je zvok neslo kar nekaj kilometrov naokrog ladje - daleč proti Novigradu in proti Benetkam...Spet je vključil Airlift.
Johrmy,SS Rambo |e že sko.a, obu- l/C/ 17Cii SKI PO 7HR A l/l
- pai. Da bi se malo spočil in predramil si je med malico spustil po zvočniku na palubi in tudi v morsko globino zadnjo uspešnico Roberta Magnifica - 24.000 baci, ta remix pesmi iz zgodnjih šestdesetih let.
"Saj to ne more biti res" je vzkliknil Johnny. Košara na koncu fLASHDANCE A1R-L1FTA se je začela polniti z ribami. Kmalu pa je nehal skakati od veselja po palubi, ko je njegova trapula, imenovana tudi "LUKNJA V MORJU" začela funkcionirati s polno paro, saj je ugotovil, da sb na rešetu skoraj same nedorasle ribe - premajhne za gospodarski ribolov in prodajo. Na hitro je zamenjal kaseto: spustil je bajagin komad "U kafani" - ista štorija. V obupu je zavrtel še Faraone in njihov "Tu je moj dom, tu sem doma..." Hidrofoni so ponovno privabili samo nedorasle ribice.
Popil je pivo, pobrskal po torbi, druge kasete ni našel. Prižgal je dobri stari radio za klic v sili in ga preklopil na srednje valove.
Prijetna jazzy glasba je polnila hladno aprilsko noč na morju.
AVTOSALON POD TRIBUNAMI STADIONA
ODPRTO VSAK DAN od 09.-12. in 16.-20. ure SOBOTA od 9. -13. ure
ALOJZ MESARIC Cankarjev drevored 42. Izola teI./fax:066/67-236
LUKNJA V MORJU ALI 5 del POPUST NA LOVOPUST
Povest o dobrih ribičih, da o birokratih niti ne govorimo
piše: V. Bertietič
Song k dramatizirani: NIČ VEČ HEROJEV "VVhatever happened to the heroes? Whatever happened to the Shakespearoes? Whatever happened to the heroes?
NO MORE HEROES" (The Stranglers 1979)
"Ooo, Angusigulo, cosa te combini, Angusigulo !?"
"Vara che barba sotto barca..."
Ljudje v pristanišču so mu pravili angusigulo. Barba Šime mu je pomagal opremiti ribiško šakalevo iz katere je kasneje napravil kočarico. Ko je tudi z najeto "turbosoffi-ante" - barko za nabiranje školjk, nasukal na lovopust, je kanil s pomočjo hidrofona, strobofleša in vodne pumpe na komprimirani zrak loviti vsem prepovedim navkljub. Takoj ko je prejel po pošti kaseto prof. Goldwella, se je odpravil na morje.
"Zakaj pa ne". Priključil je radio na kabel, ki je vodil do hidro-fonov v globini. "Želim si" Jana Trstenjaka je vžgal tudi pri velikih ribah tako, da so skoraj zamašile cev Flashdance Airlifta. Stvar je začela funkcionirati kot je treba.
Johnny je pridno praznil košaro v kajič, do jutra je že gazil do kolen v ribah. Napolnil je barko z riboni, mormori, kavali, z oradelami, ciplji, lignji pici, šargi in s kanjolini. - s trneži.
"Cosa te combini con cuella caffetteria", so mu v pristanišču klicali kolegi.
Na pomol so prihajali resni ljudje iz Ljubljane. Mrščili so čelo ter odkimavali z glavami... Ponujali so mu pogodbo za testni ribolov pod nadzorom ministra.
Take in podobne zgodbe je pripovedoval svojim vnukom Jonas Ribičič, upokojeni upravitelj Beneškega morskega bioaku-stičnega koridorja.
Pisalo se je leto 2025, ko je tudi marikultura veljala za nenaravno in ekstenzivno panogo kmetijstva, ko je klasično ribištvo slovelo le še v legendah virtualne resničnosti.
KONEC
ODBOJKA
HUD PORAZ DOMA
Izolski odbojkarji, ki nastopajo v drugi odbojkarski ligi so v domači telovadnici doživeli nepričakovan a povsem zaslužen poraz. V dvoboju s povprečno ekipo iz Črnuč so namreč izgubili z 0:3 (-4, -8, -4) in bodo prvenstvo končali na sredini lestvice. Izredno slabe finančne razmere kluba tako že kažejo posledice tudi na igri moštva.
VESLANJE
TUL PRVIČ ČLAN
Ob Ankaranski obali je bila v soboto in nedeljo izredno močna "koprska regata" na kateri je sodelovalo kar 256 veslačev iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije.
V močni konkurenci veslačev avstrijske reprezentance in blejskih veslačev so se tudi izolski veslači dobro držali. Erik Tul je prvič nastopil v članski kon- ; kurenci in osvojil tretje mesto za av-1 strijcem Portom in blejčanom Kle-j menčičem, vendar pred slavnim Čopom.
Od izolskih veslačev so medalje osvoji- j li še: Prelazova je bila prva v enojcu 1 med mlajšimi mladinkami, Žlogar in Krajcar drugi in tretji v enojcu pionir-jev do 12 let, na dvakrat daljši razdalji pa je zmagal Medvešček, Valčič je bil tretji v enojcu mlajših mladincev, čet- [ verec s krmarjem pa je bil drugi. Skupno so veslači Arga osvojili drugo mesto za Bledom, ki je dobil pokal Ma- j rine.
STRELSTVO
REGIJSKO TEKMOVANJE
Na regijskem tekmovanju s serijsko zračno puško v kategorijah mladinci, mlajši mladinci in mlajše mladinke, ki je bilo v Izoli v soboto 2. aprila je tekmovalo 6 mladincev, 11 mlajših mladincev in 2 mlajšj mladinki.
Med mladinci je BOŽIČ Matjaž osvojil drugo mesto s 317-timi krogi, pri mlajših mladincih je bil RESINOVIČ Igor drugi, Jovičič Zoran pa tretji. Ekipno so bili izolski mlajši mladinci najboljši. Pri mlajših mladinkah je zmagala BOŽIČ Mateja pred JURIŠIČ Danijelo.
Normo za državno prvenstvo je doseglo 16 tekmovalcev, od tega šest iz izolske strelske družine.
JADRANJE
BRČIN EXPRESS
V izolskem in koprskem zalivu sta bili konec prejšnjega tedna dve veliki jadralni tekmovanji. V Izoli je na tradicionalnem Spring Cup-u sodelovalo več kot 100 jadralcev iz Hrvaške, Italije, Češke, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Tekmovanje
je bilo hkrati izbirno za sestavo državnih reprezentanc v razredih 470, Evropa in Laser.
V razredu 470 sta Smerdu in Margon (Olimpie) zapravila dve zmagi in končala na skupnem petem mestu, posadki Žbogar-Gale in brata Dekleva (Burja) pa sta bili osma oziroma petnajsta.
V razredu Evropa je izstopal Branko Brčin (Olimpie), ki je skupno osvojil tri prva, dve drugi in eno četrto mesto ter premočno zmagal. Vesna Dekleva je bila med dekleti brez prave konkurence, skupno pa je osvojila deveto mesto. Med dekleti je bila druga Kata-
rina Čok (Burja).
V razredu Laser je bil odličen Samo Potokar (Burja), ki se je odlično kosal z močnimi avstrijskimi tekmovalci in osvojil končno drugo mesto.
V portoroškem zalivu pa so tekmovali Optimisti, prav tako na izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance. Dobri so bili jadralci Burje, saj je bil Rok Košir drugi, med deseterico pa se je uvrstila tudi Ana Žerjal.
NAMIZNI TENIS USPEH IZOLSKIH ŠOL
Na tekmovanju primorskih šolskih športnih društev v namiznem tenisu v Gorici je nastopilo 13 igralcev in igralk iz Izole, ki so dosegli izvrstne rezultate. Pri dekletih od l.do 4. razreda so se razvrstile tako-le: 1. Tina Nemarnik, 2. Erika Jauševec, 3. Jana Ludvik, 5-8. Mateja Božič. Dečki od 1.-4. razreda: 3. Jure Gams, 5-8. Iztok Jerman. Dekleta 5.do 8. razred: 1.Romina Umer, 2. Tamara Moro, 5.-8. Teja Kodrič. Ekipno so pri dekletih zmagale učenke OŠ Dante Alighieri (Umer, Moro) pred OŠ Vojke Šmuc (Nemarnik, Ludvik). Vsi uvrščeni med tri najboljše so se uvrstili na državno prvenstvo šol, OŠ D. Alighieri pa si je zagotovila najmanj 4. mesto na državnem rvenstvu.
VZEM NA IZOLSKEM PODEZELIl)
Veliko tioč so na posebno slovesno obeležili v farni cerkvi v kartah. Zbralo se je izredno veliko ljudi, ki so darovali za obnovo zvonika in zunanjosti zvonika.
Velikonočni ponedeljek (k'zmuva) pa so praznovali na Nožedu (Gožedu, vasi, ki spada k Maliji.) Ob 11,30 so imeli slovesno mašo. Popoldne pa prvi del praznovanja posvetili kulturnemu utripu podeželja. Mladinska skupina župnije in učenci osnovne šole so izvedli recitat in igrico na naslov Velika noč v umetniški besedi Berte Golob, Ivana Cankarja, Iga Grudna, Srečka Kosovela, Prežiha Voranca in Luigija Quasimodo. Nastopila sta pevski zbor iz Kort in za to priložnost sestavijena-godba "iz Nabrežine". Gledalce so posebno razgibali veterani plesna skupine iz Pirana z istrskimi
AKCIJA NAROČNIKI
OŠ Vojke Smuc - Prvo poročilo Na razpis za zbiranje novih naročnikov M AN DRAČA je bil odziv učencev od l.do 4, razred presenetljivo dober. Morda je temu botrovala tudi nagrada - brezplačni končni izlet za razred, ki zbere največ naročnikov ali pa sam tekmovalni duh Izolskih šolarjev. Vsekakor so prvi rezulta tu in sicer :
2b-24, 3d-5, 4a-4, 4b-18, 4e-7 in 4d-6 naročnikov.
Prijavnice še prihajajo, zato bomo končno razvrstitev in s tem tudi zmagovalca objavili v nasledni številki Mandrača.
plesi in učenci glasbene šole - domačini s flavto, klarinetom, kitaro in harmoniko. Učenci tukajšnje šole so razstavili svoje prisrčno oblikovane velikonočne izdelke, žene pa svoje pekarske dobrote, s katerimi so častile kar vse goste.
K'zmuva je tako že drugič po obnovitvi združila ljudi in pokazala, kaj maločtevilna, a složna skupnost zmore in zna.
K velikonočnim prireditvam moramo dodati še zbirno akcijo (Karitas) velikega četrtka za potrebne in za posvojenega bosanskega otroka. Prišteti moramo obisk starejših, bolnih in osamljenih in solo pevski nastop pri vstajenski maši na veliko soboto. Tako so prazniki pokazali ponovno, da ima podeželje dokaj visoko kulturno zavest.
Nada Morato
■ww/MmMMmwMmMMrnwMWMmmwmm Taborniški odred Jadranskih stražarjev Izola
BIČIKLETA ZUR 94
22., 23. in 24. aprila organizira taborniški odred Jadranskih stražarjev tradicionalno * dvodnevno taborniško orjentacijsko tekmovanje Bičikleta žur, ki bo potekalo na 60 km dolgi progi po slovenski Istri.
Prijave za tričlanske ekipe sprejema: Mitja Ruz/icr, Mladinska 21, tel.61-431 OBČNI ZBOR
V nedeljo 10. aprila ob 10. uri bo v
domu izolskih tabornikov (nasproti policijske postaje) 37. občni zbor članov OJS. Člani in simpatizerji vabljeni.
V nedeljo potujejo Izolani proti drugemu prekmurskemu prvoligašu - POTROŠNIKU, ki se je zelo okre- j pil z ukrajinskimi igralci in strokovnim vodstvom, ! tako da čaka moštvo trenerja Žčogarja težko in zah-1 tevno gostovanja.
AVTOPLUS KORTE ČAKA KIKSE TEKMECEV
Čeprav 'so z osvojenimi 17-timi točkami na četrtem mestu Primorske nogometne lige in za prvouvršče-nim Jadranom iz Kozine zaostajajo za sedem točk se nogometaši iz Kort še niso odrekli upov za vrh lestvi- j ce. To nedeljo so bili prosti, njihove tekmece pa "počivanje" še čaka. Kortežani upajo na napake tek-j mečev, ki jih bodo skušali čimbolje izkoristiti.
NOGOMET
PORAZ Z OBETI
Nogometaši Izole so na sobotni tekmi (pomotoma smo jo napovedali za nedeljski termin) doživeli poraz z eno najboljših enajsteric v državni ligi -Muro iz Murske Sobote.
Domačim se je poznala odsotnost poškodovanega Čučka in gostujoča obramba je zlahka opravila z drugimi domačimi napadalci. V prvem polčasu smo videli predvsem ostro igro enih in drugih, posebej pa domačih, ter vsega en zadetek in to v mreži Izole. Po podaji Jermaniša je Robert Belec z glavo zadel mrežo Starca.
Prva polovica drugega polčasa je minila v znamenju napadopv domačih, ki so imeli veliko več od igre, priložnosti iz protinapadov pa gostje, ki so tudi zadeli okvir
vrat. Za domače je po igranju v kazenskem prostoru iz enajstmetrovke izenačil Gregorič. Takrat pa so se muraši odločneje podali v boj za zmago in jo tudi iz-vojevali z zadetkoma v 82. in 88. minuti. Prvega je dosegel Brezič, drugega pa ruski igralec Soukhov. Izolanom ni kaj očitati. Igrali so borbeno, na trenutke celo zelo dobro in prava škoda je, da je ves čas tekme tako deževalo, sicer bi se na stadionu zagotovo zbralo tudi več od bornih 500 gledalcev. Trener Žlogar je očitno na dobri poti, zdaj je čas, da dobi pravo podporo in vzpodbudo za delo v prihodnje.
Ta Bolsi Od Ta Plavih
Ocene za tekmo z Muro Starc 6, Čotar 6,5, Tosič 7, Ružnič 7, Bizjak 7, Čačič 6,5, Štampfer 7, Zupanc 6 (Gregorič 6,5), Velkoski 6 (Ra-dešič b.o.), Zelko 7, Čendak 7.
ROKOMETNA FESTA
ROKOMET GOSTOVANJE ITALIJANSKIH ROKOMETAŠIC
V sredo (30.3) je bila na pobudo izolskega rokometnega kluba v izolski športni dvorani odigrana prijateljska meddržavna tekma med reprezentancama Italije in Slovenije. Italijanska reprezentanca se je v Izoli pripravljala 4 dni. V jutranjih urah so Italijanke trenirale v športni dvorani, v popoldanskih urah pa v glavnem igrale trening tekme z domačimi ligaši Izolo in Micom Burjo iz Škofij. Obe srečanji so Italijanke zmagale in sicer z nekompletno Izolo 11:31 in z Burjo 20:23.
V glavnem srečanju z državno reprezentanco Slovenije pa so Italijanke po pričakovanju klonile z rezultatom 26:11. Slovenska reprezentanca je
po bledem prvem polčasu (12:8) v nadaljevanju popolnoma zasenčila Italijanke, ki so do konca dosegle i samo tri gole. Na tekmi sta se od aktivnega sojenja po 18-tih letih poslovila domačina Žarko Kovačič in Silvo Štefančič. Po 2. minutah sojenja tekme sta : prejela spominske plakete in tako zaključila dolgo j sodniško kariero.
V predtekmi bi morale Izolanke odigrati prijateljsko tekmo z ekipo Manzana iz Italije, ki pa zaradi prometne nesreče ni prišla v Izolo.
Srečanje, ki ga je predvajala tudi TV Koper-Capo-distria so omogočili: Delmar, Casino, Avtoplus, Me-hano, Adriatic, Rolel, Feropal, Ekstim, GH Metropol, Pergola, Čok, Zalar, Gramik, Union in Slama Franko. Za ozvočenje, glasbo in protokol je poskrbel Radio Morje.
BARTOLOVA PUBLICISTIKA MAT'CNA knjižnica izola
in SANARA d.o.o.
vabita na predavanje o vodi s prikazom vodnih filtrov Bri ta.
Letošnji svetovni dan vode je za nami. Veliko med nami jih je, ki sploh niso vedeli, da obstaja.
Tako so v uvodu zapisali organizatorji tega nenavadnega a zanimivega predavanja, ki bo v četrtek, 7. aprila 1994 ob 19. uri v Kulturnem domu Izola.
Vabljeni!
Arstrinv c//rč
KOPER
in
URŠKA
(več kot. plesna šola)
EVROPA
Elite dancing club Koper in plesna šola Urška vabita na veliko plesno prireditev, ki bo 13. aprila v športni dvorani v Luciji.
Prvi nastop bo ob 18. uri in je namenjen otrokom in mladini (cena vstopnic je znižana), večerni nastop pa bo ob 20. uri, skupaj z mednarodnim turnirjem v standardnih in latinskoameriških plesih. Sodelovali bodo plesalci najbolj znanih plesnih šol iz Italije, Avstrije, Švice, Finske, Avstralije in Slovenije. Na obeh nastopih se bodo predstavili tudi plesalci plesne šole Urška - oddelek Koper.
Predprodaja vstopnic Portorož - TOP LINE, Obala 20 Izola - Graffit, Trg 22. julija 6 Koper - Elite Club, Carpacci jev trg 6
Trgovina Poster, Pristaniška 3 (ob Elite Clubu)
Z ARE	VESELIC
Slovenska matica je poskrbela za knjižno izdajo publicističnih spisov VLADIMIRJA BARTOLA (1903-67), ki jih lahko razdelimo na priložnostne članke in pa kritiško spisje.
Pomembnejše je slednje, saj se je pisatelj kritiško loteval skorajda vseh vej umetnostnega ustvarjanja. Med obema vojnama in v povojnem času je objavil vrsto pomembnih gledaliških, literarnih in likovnih ocen ter poročil, v katerih je razčlenjeval dramske in operne uprizoritve, plesne in baletne predstave, radijske in tv igre, nove knjižne jzdaje, likovne razstave itd. Članki o psiho-anali-zi in filozofiji življenja s konca 20. let sodijo v prvo, zgodnje obdobje Bartolove publicistične dejavnosti (npr.
Spiritizem na Notranjskem). Iz podobnosti sanj in dnevnih sanjarij je pisatelj sklepal tudi o sorodnosti obojih z umetniško fantazijo. To je bil tudi eden izmed vzrokov, da je kot mladi prozaist začel resneje pisati črtice in novele, ki jih je kasneje zbral v zbirki AL ARAF, že v teh zgodnjih letih pa je zasnoval tudi svoj najbolj znani roman ALAMUT. Za moto tedanjega časa si je Bartol izbral Goethejevo misel: "Umetnost je eksaktna fantazija", ki je lahko združevala v eno sanjsko, domišljijsko in dejansko realnost. Poudariti velja, da je bil Bartol odločen svetovljan, državljan sveta, ki nasprotuje HERMETIČNEMU ZAPIRANJU V NACIONALNE IN DRŽAVNE MEJE. Zato ne preseneča dejstvo, da se je tudi slovenske literature in umetnosti nasploh loteval z razgledišča svetovne. Izpostavljal je položaj naše literature na stičišču romanskih, germanskih in slovanskih vplivov, ki ga določa že geografija ("prepih narodov, tokov in vetrov"). Vselej je poudarjal oplajanje domačega ob tujem in večno konkurenco "med domom in svetom". V literarni praksi je uveljavil pripovedni način, ki ga je sam imenoval samoizpoved, pri čemer gre za esejizi-rano zvrst prozne izpovedi v tehniki filozofskega disputa, za racionalno oblikovan literarni komentar, ki se na videz ukvarja s fenomenologijo konkretne vsakdanjosti, dejansko pa komunicira z univerzalnimi arhetipskimi podobami KOLEKTIVNEGA NEZAVEDNEGA. Nesporno je, da je prozno pisanje Vladimirja Bartola vzorec slovenskega feljtona 20.stoletja in večina literanih kritikov je enotnega mnenja, da sodi njegova publicistična ustvarjalnost v sam vrh slovenske modernistične intelektualne proze.
•ijllavko (Oaberc
(DM) Koprsko piranski fotograf Žare Veselič zagotovo ne sodi med fotografske visokoproduktivce. Morda le veliko fotografira, zelo redko pa se odloči, da bo katere od fotografij tudi predstavil širšemu
občinstvu.
Prvič smo ga opazili pred davnimi, skoraj dvajsetimi leti, ko je razstavil čudovito serijo fotografij galebov in ta tematika ga je spremljala kar dolgo časa. Po daljšem obdobju zatišja pa se je v petek (1. aprila) ponovno predstavil v izolski Insuli in presenetil z novo serijo fotografij z morsko tematiko. Toda tokrat se je izognil živi naravi in se posvetil pesku, kamenju, morskim valom in sploh stičišču vode in zemlje na slovenski obali.
Na otvoritvi so bili vsi, ki v obalni fotografiji kaj pomenijo, pa še množica rednih in manj rednih obiskovalcev, kar je že prava posebnost otvoritev v Insuli. Če bi sodili amo po številu prisotnih je Izola kulturno mesto.
ŠIFRA
PROMET Z riEPREMlCrilttAMl
dipl. oec.
Ivan Konstantinovič
Trg padlih 6 663 I O IZOI-A tel./fax 066/63-2 1 1
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
Izola
Drevored 1. maja 4A Tel.: 066/67-050
Hitre in kvalitetne fotografske storitve • od fotografiranja do razvijanja filmov, izdelave fotografij, vizitk itd.-
ÉB
mMŠmm
MH
/mmMz
NOV URNIK POS SPLOŠNE BAN
V okviru programa J racionalizacije uvajamo v Splošni deljeni de
Od 28. marca 1994 boste lahko Va: denarne zadeve im od ponedeljka do petka :
sobota
Različne poslovanja Vam finančnih poslov bančnat OBIŠČITE SPLOŠNE B|
Z veseljem oblikami poslovanja in
' e za Vas.
splošna b
Restavracija SAN LOQENZO v Grand Hotelu Metropol Samo za Vas prijetni večeri ob odlični hrani in očarljivi piano glasbi.
Rezervacije: 066/70-950
Ribja restavracija TAVEG^NA Spoznajte in uživajte prave vrednote morskih jedi.
Rczeivacije: 066/74-492
Pivnica LUCIJA
Ob vrčku dobrega piva iz lastne proizvodnje tudi bogata ponudba domačih jedi ob prijetni glasbi v živo.
Rezervacije.- 066/74-2%
V
Restavracija GIRIC Izkoristite čas za Vaš obed ob fantastičnem pogledu na Portoroški zaliv in glasbi v živo.
Rezervacije: 066/74-591
BREZPLAČNI MALI OGLASI
ZEMLJA V NAJEM
Dajemo v najem lansko leto posejane TRAVNIKE (površina 3 ha) na Šaredu za obdobje 3-5 let (oziroma po dogovoru) l ei. 64-034 (po 20. uri)
PRODAM HARMONIKI
-120 basov Royal standard
-80 basov Melodija obe povsem ohranjeni -TOMOS Avtomatic letnik 83 (za izvoz) v odličnem stanju Tel.: 34-501 (Rado Vodopivec)
MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1,
66310 Izola, tel/fax.:066/61-139 Predsednik časopisnega sveta: Zorka Sosič Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), E. Šahbaz,
I. Vrtnik-Blaško, I. Knez,
S. Gabre
Tehnični urednik:
Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena 0 Sit. Založnik, elektronski prelom: GRAFFIT I.INE, doo Izola, 61-139 Tisk: Pigraf Piran
GALERIJE
INSULA - Vabljeni na ogled razstave fotografij Žareta Veseliča.
Galerija Alga - Svoja dela razstavlja Adolf Mljač iz Celja. Predstavlja se s slikami naslikanimi v tehniki pastela in gvaša, ponekod pa vključi tudi kolaž. Razstava je postavljena tako, da si dve različni tematiki stojita nasproti. Na eni strani "portreti" bojevnikov, s katerimi Mljač prikaže grotesknost in nesmiselnost vojskovanja, na drugi pa lepoto kopalcev in pokrajine. Razstava bo na ogled do ó.aprila.
9.4. ob 17.00 KULTURNI DOM IZOLA:
gledališka predstava za otroke OBUTI MAČEK
POPRAVEK
V zvezi z zapisi iz prejšnje številke smo dolžni v čast novinarske natančnosti in obče korektnosti povedati naslednje:
Viljem Orel, direktor Galeba novinarju ni izjavil, da je v takih primerih (nakup Ladjedelnice) običaj zamenjati poslovodno ekipo, pač pa je povedal, da se bodo po nakupu Ladjedelnice pogovarjali tudi o kadrih. Za netočnost se opravičujemo.
APRILS
Brez oglaševanj^
Izkoristite
V mesecu aprilu popuste za bod Pomagajte sebi
OGLAŠUJT
20% POPUST informacije: 61 139
Strasti, politične in druge so se za praznike pomirile. Divje veselice so zamenjala bolj umirjena druženja v bolj umirjenih krogih. Res, da so se našli nekateri devijanti, ki so praznike motili s svojo ekscentričnostjo, a za te so poskrbeli dečki postave, ki so sc praznikov udeležili v velikem številu.
Jeza na Belvedcrju
V diskoteki na Belvederju so se udarli gostje med sabo. Začelo se je z nedolžnim izzivanjem, končalo pa se je z poškodbo enega gosta, ki je s kozarcem dobil udarec po obrazu. Poškodovanemu so pomoč nudili v izolski bolnišnici.
Marina vse bolj privlači
Neznanec je smuknil v marino in slučajno vlomil v eno od jadrnic. Prisvojil si je daljnogled, kompas in seveda nepogrešljive navtične karte. Ker s prisvojenim ni bil ravno zadovoljen, si je sposodil še ženska oblačila in izginil v noč. Niso ga še opazili.
Bojazen je obstajala
Pri kontroli so policisti ugotovili vinjenost voznika ter mu prepovedali nadaljno vožnjo. Čez čas so istega voznika ponovno ustavili in ker je obstajala utemeljena bojazen, da prepovedi vožnje spet ne bo upošteval, so ga pridržali.
Muzika na ves glas
Ob dveh ponoči se je pripeljal tip, parkiral pred lekarno, odprl prtljažnik, napičil muziko na ves glas in žur je bil za-garantiran. Vozilo z muziko je odstranil šele na zahtevo policistov, ki so tipa predlagali sodniku za prekrške.
Sama umeševanja
Hudo sta se sprla mož in žena. Mož ji je celo zagrozil in jo je pričel poditi na cesto. Kmalu so se v spor umešali policisti in zadevo nekako umirili. Izvedeli pa smo, da se bo v spor umešal še sodnik za prekrške.
Najdena sta bila dva mladoletnika, ki so ju pogrešali v vzgojnem zavodu v Logatcu, zgorelo približno 200 kvadratnih metrov travnika v Kortah, statistika je bogatejša za še eno prometno nesrečo na Belvederju, izolski policist je postal državni prvak v judu do 86 kg. In to je bilo v prejšnjem tednu vse.
wmwMM
tlujruJnu
adna uganita 1/ prejšnje številke je bila deležna neverjetne mosti, na prvi odgovor pa ni bilo treba dolgo čakati. Pri-ga jc Slava Barut iz. Kort 12B, še preden smo v uredništvo i dobili novo številko Mandrača. Le malo za njo je poklica haela Trebše in Okt. revolucije 18D, izmed drugih prispe-ravilnlh odgovorov pa je žreb nagrado namenil še Mariji tič iz Koprske 3 in Alenki Kljun iz Okt. revolucije 19B, Vse dobile knjigo o Faraonih. Čestitamo !
t mesta
Velika noč je mimo, mi pa vendarle ostajamo pred cerkvenim vrati. Na fotografiji i/. začetka šestdesetih let je cela generaciji Izolanov pri prvem svetem obhajilu. Tisti, ki jih bo spoznal naj več bo prejel za nagrado enoletno naročnino za Mandrača.