St,,v„ (Ptm*aw ge^llk* 8 vinarjev.) > Ihlfc 9 leboio Ž7. oktobra WP _fctrth XII?. IzIt."« . ik dan, t ti JI ob nedel jah In praznikih, ob 5 zjutraj. Ur:• l ; . Asi^c-** 20, I. nfldftr. -- Vsi : t » tiirdntiivu iisfp. \\ivankirana pis-:ia se ne pro ; -,.].; pjsj s« ne \ racajo, li-.' -I- • rfigovo«r; -h:ik S;cian '>o.na. I.astr.ik konr.-rcij tl^ . . ':,>-. .rdi --« i', vpisane zadrttg-; z te ; - v .: v T- : 3 Sv. Frančiška As&kega ?t. 20. ieUmn i:tt'in>t. j m uprave i'tev. 11-67. N 2 r r č : .i a z a S a : Za celo Jelo....... K 31 20 Z* : ! • • ••••»..» a ij'fiO » bi n:^ere................ 7 W za u » d c ! i s k o Izdajo za cek> leto....... 6*20 ier*................... 9'Am '-lip" 1> Pesamezue številke .Tulitiosu' prodajajo po 8 vi;:arjc*, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šir^kostl ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in ..brinikov.....r:tri po 10 vi a. Osmrtnice, zahvale, poslanke, rgia>i denarnih za- vodov...............mm po 20 \ in. Oglasi v tek^u lisia do pa v:st....... . K 20,— vsaka nadaljua vrsta............ ,2.— Mali og!. -i po 4 vinarje besedi, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema instratni oddelek liJI josii". Xar jnina in reklamacije ^e pobijajo upravi Ust::. IN !e so izključno ;c upravi .EdinosU" — Plaća in toži » Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajala v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoStnohraoilničnl račun št. 841.652. lwm arm^dnn poročilu.! AVSTRIJSKO. BI f, 26. (Kor.l Uradno razglaša: 26. <~ l ira 1917. I' : "iansN bojišče. — Ob sr. . oči zastav ijene avslroogrske in utn. ;!e so v krepkem prodiranju pre-ki.t č: io Kobarid—Avče. Operacije je c-J . i zjutraj pospeševalo lepo vreme. Ti% jIancii Rai>išice—Sv. Duh cio Sv. t « ;e bri s-rt odpor Italijanov. So-j pripravlja. tia izprazni vse o- i v. t. . -tter« s' i« v c oij- i soški bitk*. pn- j f . n toJiicih Ucočev. Na kra-j : .siti so S'j cb neizprer^enjefieiu pc-; izvili mestoma živahni boji. Naval j r • - --kov je zamosel v d veh bojnih dneh i : sovražne črte v širini 50 km. Pri' . . . i?i se Italijanih viaua na več kra-j jih zn eš iava. Številne skupine j 'pop??nonia odrezane, položiti .. - i prostem polju. Zavezniki" so • velike mase topov, sestavljene iz • ::biGv in nepregledne množine voj- j - t;- ierij2lx nna sama avstroogrska j m< j ?e odvzela sovražniku jugezpadno ■Te' 70 t' po v. DoscIp? je šlo skozi ?b~. zaveznikov nrd 30.000 ujetnikov >ti iio naštetih okoli 300 topov. V . ;? o d ii o b o j i š č e i n A i b a n i j a. ,r.:preinenjeiiO. L A.!. .16. (Kor.) Iz vojnega poroče- - i se javlja: I ^ ki na ji>gozap?*dr!« fronti usoešt?*) ;-;r lehi. Tndi na Raisjški planoti se ■uvrsžra Fronta. Ena sama naša di-.1 • i j Jvzeid sov ražniku 70 topov. Šie-.■■>. .. inikov in r»iena ie zelo veliko in \ i . . . o tiro. N i l e v k generalnega štabn. NEMŠKO. V ^ 26. (Kor.) VelS!c ini rčeraj i;i tekor#i noči to-- h «j ž'v ijca. Posebno »e b*I! ^Ifoutliciiista Jo »foliebeke Ti sa je raz^U zjutraj v b^bnasoč . . I^onočiv. de'.n: napadi Francozov in A,v ' v so se izjalovili povsod pred :ia-š'Ji ; »iarni. Po d«-isedaj dešiih poročiiih so eričeli, ko se je zdanilo, na več toč-H?"'? i? riite napadi sovražnika. — Armada cetarjeviča: Po močni topovski pre- -:nra-.i so udarili Francozi s severnih rr o ; i Cheinina des Danies v zemljišče Njih napad je zadel na sprednje i Z'ti i so bile privedene v pretekli noči obrw^k gozda pri Pio? :iu: po i i .n boju so hi!e umaknjene te čete na ^t i bres; prekopa Oise Aisne. Pri r v :^ad«»iih br.in*»h dneh v :azb!tem a i o« i P i ho n u vzidani iopovski materi« ' i posrečilo, popolnoma rešiti. Na j ">c točK .fh h :jišča sc bš!e po uspešnem i *; sovražnega sunka naše črte umakni 'J'J »«aćriu za prekoo ori in ju^o- j io C?1?1 ijjn^na. So\ražnik je pozne-1 »•: več kr??:h poizk-asal prekoračiti pre- i nižino, j so ga naše br.ine čete pov-s J vrgle nj^aj. — Na vzhodnem bregu A! «e so hrabri nižje-saški bataljoni za-/ , \ v širi;*? ind !200 m francoska posto-• v goz'žsi Chatiine, premagali pi ^ad-ie napia\;>i ujetnike. Ponovni proti-i: v aui sovreznika v «ho zopotite osvojit- e Izgubljenih jarkov, so se razb'li brez \i:j in s krvavimi izguoai »i. — Pri t !i armadah je pr»š?c rb \ i h ar ji! in de-t ju do številnih boiev med poizvedovalnimi rddelki. A a vzhodnem in m a c e d o n-sl:om bojišču ni bilo nohtnih važnih dORCC&OV. italijanska fronta. — V izrabi pr« r.rnega uspeha pri Bovcu in Tolminu pr« jjo naše divizije preko Kobarida In R< ia. Čete severnega krila druge ita-!:j i.» ..: armade co, v kolikor »jso prišle v v - = ;tvo, vržene in se umikajo. V neza-(I, i pritisku so nemški l:i avstro-iiV t, poiki. tekniaioč nied seboj, preko-č ii stavljene i^ui ciije in vr^ii sovražnika močnih, zadaj zgraiemh postojank, K« '"-» »e poizkušal držati. P^d našim priti-:»i so piičeli Italijani izpraznievati tudi pjj. Baiiišice—Sv. Duh. Bt^ujemo se uu -tč krajin na italijanskih tleh. Število ujetnikov je narastlo na preko 30.000 mož, med njimi 700 oficirjev, pler« na preko 300 topov, med niimi mnogo težkih. Jasno jesensko vreme je včeraj pospeševalo naše bojne operacije. Prvi generalni ftvartfrfso}«*«* vi Ladc^dorif. BOLGARSKO. SOFIJA. 25. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedofisiia fronta: Popoldne je narastel topovski ogctij na vrhu Mokre r?2nire in na več teCkah med Ohridskim in P»-e5p?nskim iezerom. /apadrto Ohridskega jezera so uieli nemški gardni strelci Patruljo črnih Francozov. Na Dobrem polju in v dolini Strume so bile sovražne po-izveuovalae čete odbite. TURSKO. CARIGRAD, 25. (Kor.) Iz gls vitega stana se poročs: Kavkaška fronta: V središču levega odseka ie bil manjši ruski napad odbit. Tolpe upornikov, ki so se utrdile v bližini hedža^ke prf>ge, so bile razpršene z veiikimi izgubami zanje. — Na ostalih [rentah nič bistvenega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Rusko poročilo. 25. oktobra. — Severna fronta: V smeri Rige je- sovražnik ob cesti Pskov in Malega Jaegela. izpraznil svoje stare naprej pomaknjene postojanke ter se je umaknil za kakih 20 vrst. 23. t. in. je bil konstatiran na črti Rodenpois—Turkalu (Mali Jaegel). Na nekaterih krajih so naše spred-, n ie straže izgubile stik z umikajočimi se Nemci, rina naših pa-trulj je prodrla do r asi Moirin ob Maiein Jae^clu. ne da bi bila odkrila sovražnika. Na umiku so Nemci razrušili >. oje naprave, poškodovali pota ter razdrli mostove, iz ^eč od-s^kov v okolišu Dvinska. se poroča o novih poskusili Nemcev, da bi sc bratili z ruskimi v< ;:iki. — Na zapadni, jugozapadni in romunski f-rnnti streljanje s puškami. — Kavkaška fronta: Nič važnega. — Vzhodno morje: Poizkus sovražnika, da I)i v okolišu ob Tombi. 12 vrst južno Ver-Je rja, izkrcal r» kaj čet, je bil zavrnjen z ognjem naših obrežnih sprednjih straž. DOGODKI NA MORJU. BERO L iN, 25. (Kor.) \Volffov urad poroča: V Atlantskem morju in v Rokav-skem prelivu so potopili naši podvodniki zopet 7 !>aniikovr, skupno 29.000 ton. RmsUS. Petrograjski delavsko-vojaškl svet za takojšnja mirovna pogajanja. PET ROG RAD, 25. (Kor.) Kakor poroča Rječ«, it sprejel i>etrograjski delavsko-vojaški svet resolucijo, v kateri označuje takojšnji pričeiek mirovnih pogajanj za edino sredstvo, ti r sc reši Rusija razpada. Demisija ministra Nikitina. PETROGRAD. 25. (Kor.) Minister za notranje stvari Nikitin ie liodal svojo demisijo. kur ie bil desavuiran od sociialistič-ae stranke. Ministrski predsednik Korenski j ga je naprosil, na i "ostane na svciem mestu. Preti preselitvi vlade v Moskvo. PETROURAD. 25. (Kor.) Ne samo socijalni revolucionarji, ampak tudi zmerni sticijalisti izjavljajo, da naj se preseli vla-Ja iz Petrograda ie v najskrajnejšem slučaju. ker bi se sicer anarhistično stanje v Petrrgradu še jH>veča!o. Afera Kornilov. PElROCiRAD. 25. (Kor.) Ministrski predsednik Kerenskij in vojni minister Verhovskij sta bila zaslišana v aferi Kor-iiil< v. Zaslišanje Kornilova je bilo odgo-deno na pondeljek. Nova ruk t poslanika za Pariz in Madrid. PETROGRAD. 25. (Kor.) Novo imenovana ruska veleposlanika za Pariz in Madrid. Maklakov in Stabovič, sta preložila svoj odh'-!. ker hočeta počakati, da določi i redduma -:neri za vnanjo politiko. NEZAUPNICA BOSELLIJU. RiM. 26. (Kor.) Zbornica je ix> Son-ntnovem govoru dne\ ni red, ki se glasi: Zbornica «r Ji brava iziave vlade«, l ________ zavrgta s 314 proti 96 glasovom in dovolila proračunski provizorij le za dva meseca z 241 proti 36 glasovom. Kabinet 3c-selH bo podal danes svofo demisijo. Kancelarska kriza v Nemčiji. BEROftN, 26. (Kor.) Medstrankarska pogajanja so bila glasom »Berliner lag-blatta-r odgodena, ker je bilo izrecno naglašeno, da v takozvani kaneelarski krizi še ni padla nobena odločitev. Pogajanja se bodo zopet nadaljevala prihodnji teden. Poslaniku zbornica. DUNAJ, 26. (Kor.) V poslanski zbornici je podal tekom seje predsednik dr. Gross sledečo izjavo: »Ž velikim veseljem za-morem naznaniti vrsoki zbornici, da je naša hral ra armada, skupno z našimi zmagovitimi zavezniki, izvojevala na južnem bojišču velike uspehe. (Živahaio odobravanje in ploskanje). Ujeli smo 30.000 mož in uplenili nad 300 topov in nepregledne množine vojnega materijala. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Velika skrb za naše pomorsko pristanišče Trst je izginila in upanje v skorajšen, Časten mir je mogočno narastlo. (Žfvahno pritrjevanje, neprestano ploskanje.) Bog daj. da bi ostal uspeh zvest zveznim armadam, in da bi sledile zmagam zmage! Živel naš cesar Karel in njegova zmagoviia armada! Zbornica je zaorila trikratni »Hoch!- DUNAJ, 24. (Kor.) Zficrnica je razpravljala flanes o nujnem vprašanju posl. grota L?.sočnega na brambnega m notranjega ministra glede pomanjkljivega oz. protizakonitega izvajanja zakona o novi ureditvi v zd rže val n ine. Brambai minister pl. Cz3pp le izjavil, da dejanski v posameznih upravnih ozemljih konstituiranje vzdrževalnih komisij sploh še ni izvršeno, v družil nasprotno vsaj v glavnem. Vzrok, da konstituiranje še niso izvršena, obstoja večinoma v tem, da se v to poklicani zastopniki branijo prevzeti brezplačno te častne funkcije. Zato prosi poslance naj delajo v smislu, da bodo komisijska članstva sprejeti. Minister je nato obširno razpravljal o posameznih točkah nujnega vprašanja, obljubil, da bodo odpravljena dogodiv-ša se skratenja vzdrZeviThiine tovarni^khn delavkam, ki so hitele že pred odrinjenjem vzdrževatelja v vojake kak zaslužek,, da bo glede odbitkov od t. zv. nadužrfkov izdal splošno odredbo. Minister je obljubil dalje predujmno izplačevanje vzdrževalni-ne tudi za slučaje, ako gre «a izplačevanje vzdrževalnine vdovam in sirotam po padlih ali umrlih vojaških osebah. Prosi, naj se mu naznanijo slučaji, kjer so bili stariši. ki so živeli z vpoklicanim v skupnem gospodarstvu, odbiti z zahtevo po popolni vzdrževalnim", da se bo zamogel tudi v teli slučajih uporabljati zakon. Glede zavrnitev zahtev, ker je od smrti vpoklicanega preteklo več kakor 6 mesecev, bo izdal takoj navedila, da sc prične 6 mesečni rek za priglasitev zahteve glede upravičenih oseb onih vpoklicancev, ki so padli pred 1. avgustom 1917, ali umrli ali se jih pogreša, šele z imenovanim dnem. Minister se resno trudi, da se izvaja zakon v polnem obsegu in nastopi proti vsakemu napačnemu razlaganju. (Živahno odobravanje.) Gledal bo tudi na to, da sporazumno z notranjim ministrom z dodelitvijo delovnih sil vzdrževalninskim komisijam omogoči kar najhitrejšo rešitev prijavljenih zahtev. (Živahno odobravanje in ploskanje. Ministru čestitajo.) Zbornica je nato nadaljevala debato o nujnem vprašanju Lasockega in sprejela poročilo obrtnijskega odseka glede cesarske naredbe o izjemnih določbah za olajšanje nastopa ah nadalievania obrtij in predlog begunskega odseka glede rjppa-triiranja vojnih beguncev. Prihodnja seja dne 6. decembra. Grsposka zbornica. Di NAJ, 26. (Kor.) Gosposka zbornica je v daljši debati, v katero je posegel tudi finančni minister, sprejela vojno davčno predlogo v obliki predloga komisij. Prihodnja seja jutri. Dnevni red: Debata o proračunskem provizoriju in vladni izjavi. t Pos!. Evgen 0*ešnickyf. DUNAJ, 26. (Kor.) Ukrajinski poslanec Evgen Olešnickvi je danes ponoči <^irl. p o n r i s t F k_ _ ___ &!iIiof?ar, ki 2e izginil. Rti. an. Franct»>ki spisal Evgen Chavetl* Kar sc tiee * as. bi pač rada postala ko ' r mogoče kmalu gospa Brichetova? vprašal de \ ivonne-smeje. T'a da. ker^em že zato prišla semkaj, bi ne vračala rada kot gosix>dična. —| ie -a nevesta, nategnivši kljubovalno * soVU: . Vhr< in e je bil človek hipnih dom i sle-ko\ hiti ^ odločitve. — : »bro! Jaz sam vam b< in za prieo. — j. iejaJ; prisegam vam, da ne t;d-teh: -t samo popolnoma gos orla Luchata. temveč da si bo štel še v prav posebno eaM. i ga nadoniestujem jaz. ^ ..iiii bese dat ni je poiiuiil nevcsii ro- ko. Le-ta je < I ločno položila svojo m«*lo roko nanju, in gospod de \ ivonne je odšel žnjo v cerkev, za njim pa vsi svatje skiomuega odvetniškega pisarja. Lahko si je misliti, kako debelo so gledali vsi ti mali meščanje. ko so v poročni knjigi, tam, kjer bi se biio morajo bleščati ime gospoda Luchata. čitali imena in naslove poročne priče, katero je samo nebo dalo nevesti in ženinu. Ko so prišli iz cerkve in se jt_ poslovil od mladih novo por očencev, je de ivonne krepko poljubil nevesto na obe lici in dejal skoraj dostojanstveno: — Na svidenje----v devetih mesecih, lepo moje dete. Že ko jo je poljubil, je mlada ženica zardela do ias: po naslednjih besedah pa ji je lie^. še bolj zardelo. Vendar pa je pogledala vojvodo iako naivno nevedno, k<>t bi bil govoril hebrejski. — Da. da, mala hinavka, !e deiajte se, kot ne bi razumela ničesar____ l"u stoji vaš soprog, in ta bo /x vedel, kaj se.u Motel reči. Ker sem slučajno oestal v;iia i>o-rt>čna priča, pričakujem, da me pr.vabite tudi pozneje za pri ;o. mi sicer h kr- Torej na svidenje.... v devetih nu secih, imija gt)spa Bricltetova. \ esclo sc smejoč. ie vojv« da od. .! z groff>m de Boisdernyjein, ki ga je spremljal do palače Mor tema rt. Ver je de Vi-vonne s svojimi tremi sestrami, ki so bile vse tri mlade, lepe ženske, stanoval pri svojem očeiu. I;»ia teh sester se je nahajala rav ; > kolikor le mogoče uališpana v velikem sa:o-iin. ko je vstopil vojvoda, še ved-^o se Si i te j«/č. - . .e! > si vesel, \ iktor, — je dejaia, ko ] ie . - fietla'a v Vivonn^v smeioči se >bra '. a Bernbard Baumeister umrl. DUNAJ. 26. (Kor.) 90 letni igralec dvornega gledališča, Bernhard Baumeister. je ponoči umrl v Bademi. _ Z Dunaja. (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 24. okt. Dr. Scidler se je d-ii.ios nekoliko oddahnil, kajti dovoljen ima proračun -za štiri mesece. Velik uspeli to ni, ali naši oficijozi so se že navadili, da so zadovoljni tudi z malim, ako ne morejo doseči velikega. —-l)r. Seidler je lict^l na vsak način začasni proračun na 6 mesecev, a je danes zadovoljen, da je sploh 4-:neseenega dobil. Ali ur. Seidler jc zelo drago kupil ta proračun, ker bo država štela edino ie za Ga-heijo veliko milijonov! Zadovoljuje le se-, ver, jug pa je soglasno ozlovoljen in to j utegne državo še veliko več stati iiego bi jo stalo zdaj, ako bi bila vlada dobila proračun po bolj pravilni poti, — brez »kravjih kupčij-! — Poljaki in Ukrajinci so se pehali, kdo bi več dobil: oboji pa so obenem hoteli visoko dvigniti in v nebeški višini ohraniti čisio svojo zastavo — idealnih načrtov »Velike Poljske« in ^Svobodne Ukrajine .. Ne pomislijo, kaj poreče ves svet o njihovih težnjah, ako jih prodajajo za skledo leče. — Do\ oiiti državi sredstva za državni voz, to je eno vprašanje, — ali \ z drža vati tako vlado, je zopet drugo vprašanje. Tudi >dobra vlada; je državna p«.treba. — in za to se bore jugoslovanski posla ici! Nov način glasovanja. Poimensko glasovanje se je vršilo poprej tako, da so zapisnikarji kiicali po abecednem redu imena, poslanci so glasovali z s-d a« ali ^ne«, tako glasovanje sc je zaipisavalo in na koncu štelo. — Tako gla-sovadije je vzelo najmanj tri četrt ure časa. — Včeraj na sc je vršilo prvič poimensko g1aso\ itnje po novem poslovniku. — O dovolitvi vojnega posojila 9 milijard ie predlagal češki socijalni demokrat Haber-ma:m poimensko glasovanje. Na pultih pred poslanci so ležali beli in rdečkasti listki. Reditelji so jih pobrali, kakor jih je Kdo oddal: nato so bili sešteti in uspeh proglašen — vse vkup v 10 minutah. Ta novost je brez dvoma napredek v glasovalni tehniki. Defovanje odsekov. Pravni od?ek je razr-ravljal včeraj o načrtu zakona, ki urejuje kazensko pravo za mladino. — Poročevalec dr. vitez Isones-cul-Greeul jc obširneje tolmačil ves ta načrr in ra "nmeHai 7 zakonodajo v drugih državah. Pravosodni minister je naglasa! nujno potrebo mederne vreditve mladinskega kazenskega prava. Govoril je obširneje o spremembi, ki se je porajala v zadnjih desetletjih v vsem pojmovanju mladinskega 'Uikca in o popolni prerne-nitvi v pojmu o odgovornosti; govoril je o potrebi, kdaj naj <=e kazen povsem spregleda. o skrbi za vzgc;o take mla 'ine, ki je kakorkoli pokvarjena, o pogojni opustitvi kazni in sploh o vodilnih načelih za novo ureditev kazenskega postopanja proti mladeži. — Dr. Offner je pritrjeval ministru, rekel pa jc, da bo treba predloženi načrt izpopolniti, oziroma nopraviti. — O tem načrtu se prične prihodnjič podrobna razprava. Vojni odsek je sprejel včeraj predlog dr. Liebermanna. ki vlado pozivlje, naj poskrbi, da se črnovojniki v ozadju, ako temu ne nasprotujejo neizogibni vojaški interesi, uporabljajo v domačih krajih, če le možno v njihovem bivališču samem. Sprejet je bil ;udi dodatek posl. Dotscha, naj se boln^ čroovojnikj na njihovo željo preineste v bolnišnice njihovega kraja. V tej seji je domobranski minister zelo obširno in odločno branil madjarske vojake (»red raznimi napadi od strani raznih poslancev. Tiskovni odsek je v današnji seji poročilo c tiskovni reformi izri čil poslancu dr. Zenkei ju. — Stvar je pi i.Šia v dobre roke, kajti Zctiker je priden delavec za tiskovno svobodo in za tiskovne reforme v najširšem obsegu. Zato je gotovo, da spravi v so zadevo v pravi tek. Pj or^ču.skj odsek je imel danes sejo p »d j redSwJ-:vo.n dr. Silvestra. Določil je pen.eevalce za novo došlc predloge. Nato sc jc razpletla razprava o predlogu posl. Krafta, laj de minister grof Czer-iiin pozt-vc oJsek, da tu poroča t) zunanjem pi '. žuiu ":i o tnir *viii akciji, (ji.vori'i so: Korošce. Diaman-.«, Sieinvrcod-.r. La-giuja. SiurCe'rv. Lov rt; Pogač;: ik, grof Barbo. Paher. pl. Guggcsiberg. Heilinger in Kraft. Jugoslovanski po-Iau^i so ; re- dit.g Kraii. v. Dr. Korošec ie dejal, da bi morala bili pt>sla."»ska" zborioca I)r:iv zc.-j di oro !..» zu^ii^.e miiiiardsjve kredite. Doslej ::..»;«;•.> dobili od ncbojic strani kakega uv tetxtiskega poročila. Navadni f* vori kje ori pojedinah pač ne pt"i!ič'.jiiii> v v p./"-Lev. v edvt; ho^-^io tudi, il.ako t«;j« tuarot^aka reč v ti ;sni iii rl_r-ce^ov itii. Ker ie aprovizacija teh dvel; ^jžclah slaba ia !ier nočejo siviijati sabora, ki i-i iiiOgc! kCiiiroiirari ramošnjo upra-. o,Tu»j sc ai i , r dve.:-: t;:ai f;r:ar.či:i n?i- nister baron Burian. da nam poda vsa potrebna pojasnila. Dr. Diamand je pripomnil hudoioušno: Ali to je postala izključno ogrska stvar! — Kar se pa tiče stvari s Czernino.n kt>t skupnim ministrom, imamo že prcjudic. Svoječasno je vojni minister poslal v odsek sedanjega domobranskega ministra, da je v stvari izseljevanja podal tu potrebna pojasnila. Formalna stran tega predloga je torej že odločena. Posl. pl. Guggenberg izjavlja, da tak predlog pomeni »riti z glavo skozi zid . kajti minister za vnanje stvari — ne -/riđe! — Grof Barbo se je izjavil za odgodiicv ie stvari. Posl. Heilinger pa je mneaja, da v sedanjih izrednih vojnih raznierali ne bo i'ika-ka blamaža za poslatisko zbornico, ako bi minister za vnanje stvari ne hotel priti v odsek, — nasproti pa je zbornici dolžnost, izjaviti, da hoče slišati ministra. Saj vendar ni misliti, da bi hotel na tak način žaliti zbornico minister, ki je postal popularen s svojimi mirovnimi govori. Poslanec Pittoai je predlagal, naj sc povabita v odsek oba skupna ministra, oni za zenatne stvari in finančni. Toda v ramen, da kiubi določijo v tem vprašanju svoje stališče, naj se ta stvar odloži za nekoliko dni. Soglasno je bilo sklenjeno, o !-ložiti to vprašanje do petka. Nato se je pričela razprava o redil, t proračunu. Vinarski od^ek je pričel danes razpravo o vladnem načrtu vinskega đaka. Več poslancev je grajalo, da je v!.v.'a predložila načrt tega zakona, ne da je prej zaslišala zastopnikov vinogradnikov in trgovcev z vinom, ki bi mogli povedati svoje strokovno mnenje. Načrt zakona je ša-blonski skrpucali po kakem podobnem zakonu kdo ve kje. Poslanci Jarc, Roškar in Spinčić so slavili razne predloge, ki imajo namen, vso reč kar možno — zavleči. Sprejeti so bili predlogi posl. Jarca, Roškarja iii Wedra: 1. ua je povabiti v prihodnjo sejo zastopnika poljedelskega ministra z ozirom po-mankljivosti glede na varstvo vinograd ll-štva; — 2. da je sklicati enketo najrazličnejših interesentov o tej predlogi. Tej komisiji predloži odsek vprašanja, ki so važna za odločitev materijclno važnih vprašanj. Končno je odsek zahteval, da se mu predloži izvršilna naredba, še preduo stopi v veljavo. Obitni odsek je razdelil danes poročila. Posl. Kittinger je dobii poročilo o predlogu za varstvo gostilničarstva. — Posl. Einsphmer poročilo o obrtnem in obrtno-pospeševalnem svetu in o zgradbi obrtnih organizacij. — Posl. Erb poročilo o predlogu za varstvo mesarske obrti. — Di. Heilinger poročilo o vladni predlogi, zadevajoči zobne tehnike. — Dr. Kraus pa o predlogu, da bo po vojni preostala orodja prepustiti obrtnikom. Predlog, naj se odmeri kredit 100 milijonov za obrtnike, je dobii v poročevanj,-posl. dr. Hoffmann pl. VVellenhof. Ker jj temu predlogu čas odmerjen, pride že 7. novembra v razpravo, iz tega zaloga bi dobivali posojila alt podpore obrtniki, T-.i se vrnejo iz vojne, za zopetno začetje ali nadaljevanje svoje obrti. Poroka. Dne 25. t. m. se je poročil v Sarajevu arhitektični asistent pri dežehn vladi, gospod Jaro Dojene, sin spoštovane narodne družine Dolenčeve na Prošeku rn vnuk nepozabnega našega Ivana viteza Nabergoja, z gosp;jo Jelko Anderhih. Bilo srečno! « Bodite prizanesljivi in liberalni! Na koncu notice, v kateri smo pred par dnevi govorili o obupnem položaju našega prebivalstva v mestu in po deželi ob vprašanju prehrane, in o obtožbah mestnega prebivalstva proti onemu z dežele, smo obljubili, da izpregovorimo resno besedo o i/.-vajanju predpisov od strani javnih organov ozirom na dovoz živil v mesto. Prav za prav smo sedaj od vezani od te obljube po izjavi ministra g. gm. Hoierja v seji c. k. urada za ljudsko prehrano: da naj se postopa prizanesljivo in liberalno, dokler gre za malenkosti, posebno pa tedaj, ko si siromašni ljudje skušajo s par kilogrami. dobljenimi na deželi, olajšati preživljanje. Ta izjava ministrova nam je priila a propos kakor nalašč. Gospod minister je izjavil, kur smo hoteli mi izpregovor i na naslov naših oblasti. Tudi gosp. mi.n-ster je miglašal, da se morajo predpisi izvajati; ob enem pa je vendar dopuščal j izjeme, ko treba - prizanesljivo In "ib-r. -tio« postopati, to je: izvajanje - j mora v -šiti s kriterijejii, s potrebnimi .oziri. ne . samo po- mrtvi črki. To ie rav : tudi n bclie Ž^nfšljcni zakon ali predpis ie lal ' i :a s! - do prebivalstva, alo> tisti, k; : t ; raki:j!io izvaja, ne postopa s pi.r.: i raziMC1 anicm in srcem. Življenje j j tako :iinog::stransko in njega potrebe tako razn-- v re jc doslej \r Trstu mnogo grešilo, ko se h- ubogim Hudem ob tako težavnih pre-ihranievalnih razmerah, ob obupnem položaju, v katerem se nahaja inasa ljudstva dede i rehrane, poedinim siromakom i?a rih ali drugod brezobzirno odje'-uialo iudi It par kilogramov živil, ki ji-i jc mor.l: z največo muko dobil kje na deželi. Kaj se je dosegalo s tem? Da so se ljudje zl ;c!" z: tekati k utfhoiapSfcn.'u. od česar | iso imeli mnoge koristi siromaki, ki ■Imajo prakse« v takem rokodelstvu, marveč tisti, ki so izvežbani, to je: Ijr J'j, ki ne IioJ jc? tia ven po par kilo-jrr: . iz ie j »trebe, iz skrbi za svojo drt"2::i(.-. marveč elementi, ki prineseno __rrr Jaiiijo po cenah, kakor jih diktirajo sa; i. Dosedanja praksa je torej naravnost š!a na roko nepoln:' nim naviiidcem ccn, in jc trio zadevala le siromake. S'avne oblasti naj razmišljajo ir. uverjeni smo. da ir-' ran- rriti do iz; znanja potrebe, da se c/ zapknjanju živil postopa — kakor je i v m*;:i. ter Hofer — prizanesljivo »n liberalno, kjer je to n 1 mestu in ne le opravičeno, marveč naravnost koristno z j czirom na najtežavneje sedanje vpraša- I nie: ljudske prehrane. Da so v deželi, iz j kaiere kaj odhaja, strogo pazljivi, to še i razumemo na konci? konca. I)a pa se v fcraiu, karrrr bi imelo živilo priti., vkliub | r ritičnejemu položaju, ob skrajnem po-1 iku -Ikanju ii' potrtosti ljudstva radi tega — da sc v takem kraju tako hrez.izjcm.no str go postopa: to je nedostopno našemu prlprostemu razumu. Kdo je hii \ stikih z iredento? Prejeli smo od posebne strani: Pod božjim solncem moramo biti vetrno pripravljeni tudi na r*aj.ie\ erjetnejse stvari. Nr je take nesmiselnosti aii gorostas?!osti, da bi te ne mogla doleteti nekega unc. Kakor se je pripalilo n. pr. zadnje Čase tržaškim Slovencem: doletela j;h je obdolžitev, da niso do liii.aovvjšili č^sov nikdar nastopali proTi la^ki iredenti! £c več: »da so z ireder.to »licbai&lain«, da so liubimkovali žnjo, kar pa je bilo mišljeno kot namigavanje. da so soglašali ž njo, ali do so bili celo v stikih žnjo! Torej obdolžitev, ki je v sedanjih Časiii pr -ebne teže, in zato nnvicn brez-pri.icrno perfkleii in zloben. Ne oglašam pa se morJa v obrambo radi te obdolžitve saii.e, ker jo dovolj pobija resnica sama, k^i je t<-bdo!/.iicv) v prekričečOB nasprotju z vso zgodovino naših političnih i in narodnih bojev v zadnjih desetletjih, z j m toričniiri dogodki, radi katerih so nas veJno napadali ravno tisti krogi, ki nas | danes obtožujejo pretveznih stikov z irc-denio. To nas ogerč1 in nas sili, da se pohavi r. z vprašanjem: kdo jc bil tisti,. ki jc v«ino liebaugiai« z italijansko liberalno stranko v Trstu. Ne, pihalo sem rekel, ker reči moram: ki je -frank und •frei - da mu povemo v njegovem jeziki — supa! v zavezništva ob vsaki priliki z tukajšnjimi našimi laškimi narodnimi naši iti&L Nismo mi koketirali z ire-j de. io, pač pa smo bili - v večnih srditih t jili žnjo: na polju občinske politike, v magistratni dvorani, na političnih volitvah, v vseh uradili, na polju šolstva in v vsem javnem življenju. Mi smo bili tisti, ki smo c .t. ;arjali na vso brczgiavost vi: dne in — | reinške pofitike v Trsta, a nemški voMcs-J ra:: vci so bili. ki so iznt ibij :!i vse naše trditve, ki s vedno pisali najlepša isprici vala laški liberalni ? 1 anki, ki so v svoji j;, icisivki z vso vnetno delovali njej v i Nemška pblHa a ie lila >ei"no v lavtenBivi % toHiaskoi To so dejstva, ki jih ne more nikdo tajiti, ker so noto- j ril .a, ker so se odigra - eia prt: J očmi \ se-sveta. Še v letu 1913. — torej skoraj i til pred sedanjimi dogodki — je nemško I p društvo v Trstu sklenilo zvezo z i liai-ho liberalno stranko za tedanje! volil, e. In to izrecno za skupno borbo j 1 ilijasiov i!i Nemcev proti — Slovencem, j v ii tisti--.ii Slovencem, ki jih sedaj obdo!-i. jej;? siiV.tai z iredento! Po vseh zidovih fc-.sta so pcz^is ijnli nemške volilce, naj i siliti, za it Pijanske lib. kandidate, ne da ; bi bili d:-bili k : io k< mpenzacijo za to gle- j d. sestave kandidatnih listin. Isio-ako so v GOiiel - m Ji tik prt J se Janjo vojno — j pripon1 'i iu janski libe■ alul strn,;doi zmage!! Za zastopstvo te njihove i oiitike S;> bili celo ustanovili v Trstu svoj pose-j ben list »NVoei-enpost«, ki smo ga mi — primerno ni-Movi vsebini — o/iačili za V/ociieni-c: i! Saj nam je še vsem v pre-1 dobrein sporni m. s kakimi golidami blata je obsipala »W ochenpost tržaške Sloven- j ce n. pr. povt-Jom impozantne manifestacije slovenskega narodnega delavstv a 1. j majnrka IM14.S ko je vsled brezobraznega izzivanja laško-Iil erahiih fantičev prišlo j do nekaterih spopadov na ulici. Takrat j nas ie »\Vochenpost< imenovala divje horde icr jc sploh v psovanju in natolcevanju naseda ljudstva še daleč nadkriljevala r>o-kojni Picco!'> . In ob takih notoričnih dejstvih si 11: ;a j; - ljudje s tako najbližjo mino-lo: :j( ohd. Ižcvati nas činov, ki so jih — in tt e višek, do katerega more le brez-cbraz^o, železno čelo — zagrešali oni sami! Glede sladkoriR. Prejeli smo: Vašemu člar u oziroma prošnji, naj bi se za Trst ne krčil dosedanji osebni odmerek slad-ko. i a im :n sporočiti: \ prvi seji mestnega g< sp^ Jarskega sveta, ki se je vršila, kar >r ste poročali, na magistratu, ste svetov:'ki gospe Besso in Lucich naprosili vlaj iega komisarja, naj bi-se za\ zel za to, da bi tržaško prebivalstvo ne izgubilo še pri sladkorju, ko že nima drugih živil na razpolago. Omenili ste tudi. da naj bi se rajše zabranilo slaščičarjem izdelovanje slaščic ter se prihranjeni sladkor uporabil za mestno ljudstvo. Vladni komisar je pojasnil. da sladkor za izdelovanje slaščič ; ni običajni, pač pa manj vreden sladkor. Obljubil pa da stvar sporoči na višje mesto in da bo prošnjo podpiral. Tudi je gotovo, da ga ni človeka v Trstu, ki ne bi soglašal s tem, da nam je najnujnejše potrebna vsaj dosednnja količina sladkorja, ko nimamo nobene druge tečne snovi na razpolago. Vodo. ki jo pijemo, K1 vse drugo nego kava, in ako nam odvzamejo še 'sladkor res ne bnmo imeli česa- — To-sebno e.--'. ki imajo otroke — s čimer bi t:- ?a\: , zne želodce! — Objavljan!'") i ta dopis z zadovoljstvom, ker se je, kak r sc vidi. nokazalo že takoj v prvi seji mest-jnega sveta, kako je ta naprava bila res ! potrebna, da ima prebivalstvo v njej branitelja svojih koristi. Samo pa. da bi nasveti in predlogi mestnega gospodarskega sveta tudi v resnici kaj izdali na pristojnih mestih, katera poleg že vsega navedenega opozarjamo ponovno zlasti še na preža-lostno dejstvo, da je Trst, zlasti pa ori del. kjer stanuje manj imenovito prebival-srvo. ki je giede hrane na najslabšem, že skovaj popolnoma okužen po legarju, ki pa nima svojega vzroka morda, kot navadno v slabi pitni vodi itd., temveč edino !e v nezadostni, preslabi hrani, ali da povemo naravnost, v — lakoti. Torej l^kotni legar — Himgertyphus! In kaj šele bo, če se odvzame prebivalstvu še edino živilo, ki kaj izda. sladkor? Naj bi pristojne oblasti ne pozabile te^a pretresljivega dejstva sporočiti na odločilno mesto! Izprerrciuba pri oproščenih čmovojn;-kih. Predkratkim je bilo razglašeno, da je nastala pri oproščenih čniovojnikih izpre-memba. Od merodajne strani se poroča, da je političnim oblastim ravnokar došla tozadevna naredba. Smisel naredbo je: Odslej bodo oprostitve trojne: a) oprostitev za nedoločen čas, b) začasna oprostitev in c) oprostitev s končnim rokom, a) Pri trajno oproščenih (besedilo: oproščen za nedoločen čas) ni izpremembe. b) Pri začasnih oprostitvah (besedilo: za sedaj oproščen do...) je namen ministrstva, dovoljevati oprostitev od roka do roka. V tem slučaju je pred potekom roka dovoljeno prositi za podaljšanje oprostitve. Politične oblasti (v Trstu namestništveni svetnik) smejo samo v tem slučaju slejko-prej dovoljevati čakalno pravico 6 tednov, v izrednih slučajih pa še 4 tedne, c) Pri oprostitvah s končnim rokom (besedilo: oproščen s končnim rokom do___) po preteku roka ni nadaljue oprostitve in do-tičniku je prvi dan po poteku roka brez poziva treba odriniti k vojakom. Politične oblasti v tem slučaju nikakor ne smejo dovoljevati čakalne pravice, če se je tudi navzJ!c temu določilu vložila prošnja za izic rmo podaljšanje. Vse doslej ne termi-iiira e oprostitve, če ni v rešitvi, ki sc je' dostavila oproščencu izrecno že poudarja-no: »zaeasna oprostitev« a!i »oprostitev s končnim rokom , je smatra-ti za rešitve s p ,živa odriuiiti k vojakom. Tobakzrnarji pri namestniku. Pod vod-st\ oni državnega poslanca dra. O. Rvbara se jc včeraj pred>ia\ iia njegovi ekscelenci gospodu namestniku deputacija tobakar-skega društva, ki je izročila gospodu namestniku spomenico, ki prosi ureditve razmer in pa kake podpore v nadomestilo za škodo, ki so jo trpeli tobakarnarji vsled sedanjih izrednih razmer, posebno pa vsled bli/ine fronte. G. namestnik je deputacijo vljudno sprejel in se je s člani deputacije posvetoval, kako bi se moglo i ustreei želiam tobakarnarjev. Obljubil jc, j da bo uvaževal spomenico, da se da na- j tančno informirati ter da ustreže ptf>- j suiaui. kolikor je v njegovi moči. Dcputa-j cij; in društvo se iskreno zahvaljujeta g. dr/, vne.uu poslancu dru. Ryba?u, da se je tako drage volje potrudil in šel deputaciji, na roko. Istrsko \ sredo se jc vršila seja vinske posiovainice za Istro, v kateri se je p< razdelil leiošnji istrski pridelek vina in so se dolev OpoHo črni Pf' prodaja ^H AP0LLGNI9, ul. Amali® 10 Zmož ii, priden ln energičen posioootts m teKEJ od poklica vešč slovenskega in ne?nškega jezika se takoj sprejme. Ponudbe s sliko na kavarno »SLON« v Ljubljani. ie se kipi. U finrovlzocljsHo Komisijo u Materin se liže izurlen Knjigo dj?i. — PiaHn po dnsoaoru. — Pismene po-n JUe na Županstuo občine Koterija (Istra). KONJAK destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti in želodčnih tež-kočah je iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 ; let starega v 4 pollitrskili steklenicali po- , šljem franko za K 6u, mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeča vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 poliitrske steklenice K 48. Vino od 5f> litrov naprej. Beli rizling in rdeči hurgunder per I. K BENEDIKT HERTL, ueieposesiaii graščina GoliČe pri Konjicah, Štajersko. Dr. J. €@rmik v Trstu, ul. Poiie vecchio 12, vo£c9 ulic® deSie Pos a, iscSifatdje zob^v braz bolečine. 2-2 x Plombiranja, s-s UNETMI ZOBJE ZAHVALA. Podpisane se Iz globine srca zahvaljujejo na vseh izrazih sožalja povo-• dom smrti njihove nepozabne matere, tašče in stare matere, gospe Ivanke Kastelic. Posebej se zahvaljujejo velecastiti duhovščini, slavnemu občinskemu tastopu, velecenjenemu učiteljstvu, c kr. orožništvu, c. kr. finančni straži in ugledni Marijini družbi. Hvaležnost izražajo sploh vsem, ki so nepozabni pokojnici izkazali zadnjo ljiibav s tem, da so jo spremili k večnemu počitku. ! MATERIJA-TRST, 26. oktobra 1917. Družine Kastelic, dr. Rybar, dr. J. Manaič.