Gospodarske stvari. \ri se naj prekoplje ali v jesenl ali v zimi? Mnogokiat se je že reklo : nG<>spodar »e uaj pii obdelovauju polja ozira na vrtnarja!" Jaz pa rečem: vrtaar se pri obdelovanju vrta ludi naj v večih rečeb iiaj ozira na kmetovalca. To bi posebno dobro bilo pri prekopanja vrta. Ko gospodar naj hitreje svoje pridelke iz polja spravi iu tega polja noče rabiti za pašnik, se podviza polje podorati. Posebno pa gleda vsak dober goapodar na to, da ae pred zinio preorje vse dobre njive (strnišča), in to ne satuo zato, da mu tega ni več polretsno delati v spomladi , teuiuč tim več zato, ker so ga skušnje učile, da če se njiva preorje že v jeseci, postane bolj rahla iu tudi b.)lj rodovita. Goapodar hoče naiureč po taketu preoranju doseči to, da zenilja skoz zimo boij strobni, ali kakor navadni) pravijo, si bolj počine. To bi se reklo z drugirui besedami, zeiulja mora zuotraj neko kemičko premembo dobiti, ktera eini, da v pomiadi bolj rodi. Vrtnar pa z vekšino tega ne stori, t. j. njeriiu to ce!o ni staino praviio, da bi taki v jeseni že prckopal vrt. Da ae s tem ni reklo nič neresničnega, se vsak sarn labko prepriča, če v jeseni ali po ziaii malo na naše domače vrte pogleda. Tukaj se nahajajo skorej vse grede ne satno ne prekopane, tenioč vse je še celo tako, kakor jc bilo tedaj, ko so se v jeseni pridelki iz gred pobrali, suhe fajžolove ali cvetljičine atebla, zeljevo kocenje in drngi rastlinski ostanki in med njiroi še zmironi zeleni drač, vse nani kaže zadost jasno, kaj je rastio pretcklo leto na ti ali ti gredi, in da se vrtnarju ni zdelo potrebno, da bi bil grede prekopal in drač pod zemljo spravil. Tetnu je še dovolj čaaa v spcmladi, si morebiti misli, ali pa morebiti zato pusti vse na gredab ležati, ker še ni mialil na to, da zcmlja pred zinio prekopana, bolj redivna postane. Naj vekši vzrok boljše redivnosti pa sc mora iskati v tem, da, če sc zemlja v jeseni prekopa ali preorje , se z ra8tlinami ali njih ostanki, pognoji, gospodari pravijo temu rzeleno pognojenje zemlje" in to zlo štimajo, ker v novejšem času sejejo že nalašč grahorico po njivah in celo po vinogradib, ktero tedaj, ko naj lepše raste, podorjejo ali podkopajo. Ali ne samo zelene rastline, temoč tndi celo suhi ostanki rastlin imajo neki več, neki manj guojnib delkov, kteri če skoz zimo pod zetnljo trobnijo, se iz raatline izvlečejo in tako služijo v spomladi kot dober gnoj, ki redi setvo. — Dalje se mora preudariti, da se po podoranju ali po prekopanju prerneša zerulja, iu da je zlo važno pri obdelovanju polja, če se vrže spodnja zemlja na površje in površna doli spravi. To obdelovanje polja ima spet tedaj naj vekšo korist, če zeralja, ktera se podorje ali podkopa, dobro strobni, kar pa se lc najlože zgodi, če je dolgo čaaa podorana ali prekopana (Dalje.) tOfsm