47 številka Trst. v četrtek «6 februvarja 1905 Točai XXX, tm~ Izhaja vsaki dan. ~wm luđi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob uri zjutraj. P- aailrne številke se prodajajo po 3 novč 16 atotlnk^ • umorih tobaka rn ah t Tr^tu in okolici. Ljubliani. Goricf, >H, Kranju. Mariboru. Celovcu, Idriji, £t. Petru. Sežani, Nabrežini. Noveinmestu itd. Orl&se in naročje sprejema uprava lista „Edinost", nlira i1 orrlo Galatti St. 1H. — l radne nre so od pop. do zrečer. — Cene opla®om 16 Bt na vrsto petit: poslanire, •anartnice. javne zahvale in domaći ocla.«i po tw»godbi. ^^Sk^ooocc TELEFON* Ste*. 11-"»7. ~— Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v edinnatl je moč f Naročnina znaia za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na narod^be brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. ?Te frankovaca pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo ii&tft UREDNIŠTVO: al. Glor^io Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koasorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. PoStno-hranllnlčnl račun št. 6">2.S41. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti*. Tretja eakadra odplula. LIBAVA 15. Danes opoiudne je od plula od tukaj na skrajni V t tek tretja •■kadra. General Steaelj v Port Salda. PORT SAID 15. General Steselj je • 'oapel semkaj t?r potaje dalje v Odesi. Členi taka -aje francozke kol n je so mu izrodili š< pek cvet ic in adrrso. Dva angleška parnika zaplenjena. TOKIO 15. Acgležza parnika »Apollo« a »Scotsman«, ki *ta bila namenjena v Viadjvtstok, ao Japonci pri ct">ku Jcsao zaklenili. K len }e vozi! ž vila, drugi pa pre-n.'vg iz Card tf*. Dogodki v Rusiji. Iz Lodza. LODZ 15. Skcraj v vseh tovarnah se rope t dela. Vseucilišcni dijaki v Moskvi. MOSKVA 15. Dijaki tukajšnjega vse uči'iiča no na današnjem shodu sklenili, da »■e pridružijo naprednim zahtevan. V reso-oeiji se glasi, da ne bodo dijaki, iz ozira na to, ker je vlada na več zahtev odgovorila s streljanjem ter prezirala javno mnenje, do septembra ho lili na predavanja. Ogrska i*riz» BUDIMPEŠTA 15 Na poz v ci sarjev sta dane* S*ell m \Vckerle odpotovala na Dunaj. Jutri ju ofsar vsprejme v avdijenci. Iz Varšave. VARŠAVA 15. Š.rajk v tissarnah je končan. Podjetniki so ugodili zahtevam delavcev. Sadovi avstn sin politike t našei IrimorjiL Brzojavne vesti. Dementi. DUNAJ 15. »Deutschnationale Corr.« je priobčila kratki razg ivor z naučnim mini-str m, v katerem se odločno d*mentuje vest, da m.ali vlada premestiti italijansko juti iično takutito v Koper. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 15. Volilni cdsek zdru-žene opozicije je s glasno izrekel gr fu Juliju Andraasv ju svojo zahvalo za poare dovanje, da je bil njen predsednik Kossuth vfprfjet od oesarja v tvdjecc'. Potem se te odsek bavil z vBprašanjem o konstituiran u pes ansse zbern ee. Iz nemškega državnega zbora. BEROLlS 15. K misija dižavnega z' o a za trgovinske pogodbe je danes pričela svoja posvetovanja ter je najprej vzela v pretresanje trgovinsko pegodbo z Avstro-Ograko. Žrebanje. DUNAJ 15. Na današnjem žrebanju .'»•/♦ sreček »Bodenkredit« od leta 1880. L emisja e zadela glavni deb tek 90 0 njih, polovica je pometala opr že ter se predala lgi, ali pa je zbežala v šume. Mt so sneli meče h patov, molčč so jih pometali pred bana Ivaniša. Kraljičin vos je krenil dalje ped breg, a za njim sužnji, dvorkinje sluge in ves tovor Jelisavi-nega blaga. Počasi se je pomikal sprevod, | obkrožen od čete črnih križarjev, ustavljajo se vsaki hip ob kupih krvavih trupel. V tem sta se vlekla p3 stezi ob gričih dva človeka, zakrita od šum?. Korakala sta hitro, bežala. Obleka jim je bila raztrgana, oklop usekan in čč ta nista več imela. Stareji se je opiral na mlujega ; ranjen je bil, iz roke mu je tekla kri. Težko je hodil. — Ne morem dalje, N»kola ! je zaškripal stareji, rama me peče. — Samo hip Se, samo za hip se drži, gospod Morovič, in rešena bova, je dahn 1 mlajši, Nikola K*j hočete, je menil, če bi ugodili vaši zahtevi, bil bi za nas konti kt z italijansko stranko neizogiben. Tega pa na smemo riskirati ! !< Vladni mež je v markantnih črtah in drastično označil v'adno politiko v našem Primorju. — Slovenci naj le trpe, odreka naj se jim tudi najpotrabneje in najpravič-neje, ta slovenski živeli naj bo le tepen za vso njegovo lojalnost do države in dinastije, ker treba gledali na to, da ne bodo Italijani oz ovoljeni ! Taka je maksima vladne politike v naših pokrajinah, da ni smeti Slovanom ničesar privoliti, kar bi moglo razburjati Italijane, oziroma : v česar nočejo dovoliti naši sodeželani druge narodnosti. Ker pa ti poslednji — kakor uče vse skušnje — z železno doslednostjo ne privoljujejo v ničesar, kar bi moglo Slovace učvrščati gospodarsko in jih povzdigati kulturelnc, imamo pa to žalostno posledico, da mi ne dobivamo ničesar. Račun ravnokar označene vladne politike je istotako očeviden, kakor zgrešen. Seveda smo tudi mi Slovenci sami £e svojim vedenjem zavajali vladne kroge v tako zmoto. V domnevanje namreč, da na naš slovenski živeij more država itak računati v vseh slučajih. Vlada je bila uverjer.a, da je zvestoba naših ljudij tiko trdna, da je ne more oma jati niti najhuja krivica na škodo slovanskega življa. Zato je iz kože teh zvestih rezala vabo ca Italijane, s slovansko kožo je hotela pridobivati njih, katerih političnemu mišljenja ni ona saupala ! Kakov vspeh pa je dozorevala ta vladna taktika ? Dejstva dajajo odgovor. Po krivdi in volji vlad se slovanski živeij ni mogel vpirati viharja italijanskega šovinizma. Ker so naši ljudje stali v tem viharju brez potrebne materijalne in etične opore — ki jo more dajati le prava vzgoja, šolska in javna — - niso sa mogli upirati in posledica je bilat da je besnenje laškega šovinizma potegnilo za Beboj neštevilo naših. Toda vlada je bila slepa in ni predvidjela, da se izdajstvo slovanskih ljudij na slovanski narodnosti končno raztegne tudi na izdajstvo nasproti državi. Vlada je računala, da radi svoje krivičnosti ne izgubi poitalijančanih slovenskih ljudij, Italijane pa da pridobi za državno misel. Prišlo pa je drugače : italijanskih srditežev ni pridobila niti enega, pač pa je s poitalijančeva-njem našega elementa, s slovanskimi izdajica mi vzgajala najhuje sovražnike države! Afera bomb v italijanskem telovadnem društva govori svoj grozno*jasni govor: iz ljudij slovanske krvi so navstali polagoma — metalci bomb. Taki so sadovi vladne politike v našem Primorju. Nismo pa tako najivni, da bi Be čemu nadejali od nauka, ki ga daja rečena sfera. Do sedaj vedno slepi Dunaj ostane tudi na dalje — slep ! Ta je zaljubljen v svoje Italijane. Te lmbszni ne morejo omajati niti oni Italijani in — Slovani, ki mečejo bombe! Tudi se nočemo smešiti s tem, da bi zaključali s kakimi dobrohotcimi opomini in svarili na adreso Dunaja. Naše svarilo, naš poziv velja marveč naš m ljudem: glejmo, kako se rešimo vzlic vladi in njeni politiki v našem Primorju. To pi naj si zapomnijo vladni krogi, da nam bo. če se rešimo, v ravnanje zavest, da njim ničesar ne dolgujemo za svoio rešitev! --Sem, sem, je opominjal mlaji poka-zavži s prst >m na visoko grmovje. Hvala Bogu, sedaj sva tu. Dospela sta na mesto. Grič ustvarja tu malo kotlino, okolo katere se dviga visoko grmovje od brezovine in leskovine, a dalje stoji gosto hrastovje. Tu ne vidi nikdo, ne čuje nikdo, za to mesto ne ve nikdo, nego domači. — Tako, je rekel Nikola, spustivši ranjenca na mahovino, kraj izvirka. Tu naju ne najdejo prokleti psi. — Vode mi daj, Nikola, ginevam od žeje, je dahnil Morovič. — Ne irgovoriši niti besede je snel Nikola čelado, zajel vode in jo primaknil OBtam ranjenca, ki je jel željno srkati. Potem je vrgel s sebe oklop, kolenke in ostroge, razvezal tudi Moroviču oklop, pak ga vrgel v grm. — ('emu naj nama bo to težko zelezje, ko sva na begu, je zamrmrjal. — Čakaj, da ti obveiem rano. Izvadil je iz pasa nož, razpral rokav MorovitSev in odkril rano na goli roki. Rusko-japonska vojna. Trst, 15. februvarja 1905. Vojašii B3fcrudoik liata »L'Illustration« priobčuje v zadnji številki tega lista članek o bitki pri Sandepu, ki nas zanima toliko bolj, ker se bitetveno popolnoma strinja z na-z Dri našega vojaškega sotrudnika. Izvaja namreč : Će tudi se je bitka pri Sandepu na obeh straneh lokalizirala na del velikanske fronte (ki znaša, kakor znano, nad 100 kilometrov), bila je vendar ta bitka istotako krvava in ubijalna, kakor bo bile bitke v eeptembru in oktobru. Kajti izgube Japoncev so znašale kacih 7000, ruske pa se cenijo na 1C.000 mož. Glede povoda tej bitki so bila različna mnenja. Eai so menili, da se je hotelo s tem pokriti dogodke v Rusiji ; drugi, da je bilo to le pripravljalno rekognoBciranje za bodoče velike dogodke; tretje mnenje pa je, da je general Grippenberg postopal iz lastne volje in proti povelju vrhnega poveljstva. Na vsaki način pa je tej bitki prpisovati specijelno važnost. V noči od 24.—25. januvarja je general Grippenberg na desnem bregu reke Hunho izvršil obkoljevalno gibanje, ki je sovražnika povsem iznenadilo. Dne 25. so Rusi prešli na levi breg in eo zavzeli Kajla-toza, Tsitajtzi, Namaki, Kajgutaja, Samapu itd. (Povdarjamo, da je bil tudi naš sotrud-nik mnenja, da so bili Japonci od Grippen-berga presenečeni. Op. ured.) Pokrajina je absolutno ravna, bogata, zelo obljudena in Dosejana z vasmi, ki so obdane z zidovi. Japonci so napravili iz teh vasi prave in pravcate utrdbe. Dne 26. se je raztegnila ruska ofenziva do Sandepu. Ta važni kraj je bil po braniteljih silno utrjen. Rasom se je posrečilo, da si za ceno velikih izgub, da so vzeli zunanje utrdbe in da bo dcSli v vas. Toda središča, glavne utrdbe, niso m' gli vzsti, ker je b la ista zavarovana s tremi vrstami nasipov in povrhu z mnogimi umetn mi ovirami, katerih ruska artilerija ni mogla uničiti. Dne 27. se je posrečilo Japon- — Ni huda, je rekel, ali kri teče silno. Žila je razsekana. Čakaj ! In mladenič je razgalil prsa, odtrgal kcB od svoje srajce, izpral rano in jo ovil z mokrim platnom. Potem je enel svoj svileni pas in ga omotal okolo Morovićeve roke. — Tako?Je-li dobro? Ali ti je bolje, gospod Morov č ? — Je. Hvala ti, Nikola. Nikdar, nikdar ti ne pozibim tega. — In ne smeš, gospod ! je odgovoril mladenič mračno, sel utru en na zemljo, vsprejemam tvojo obljubo. Enega zahtevam od tebe v povračilo.* — Reci in storim. — Da ne boš miroval kakor ne jaz, dokler bo Horvatovega imena, dokler ne izbrišemo zadnj) kapljo Horvatove krv: s tega sveta. — Rešil si me smrti, Nikola. Tu je moja roka, kateri si obvez* 1 rano, na mojo vero: Smrt Horvatovi krvi do zadnje kaplje! (Pride še.) g em — ki so mej tem dobili ojačenja na tvoje evo krilo —, da eo Ruee istianili iz najbližoj« bližine Sandepu in par drugih vasi, kjer se je ruska ctenziva zaustavila. Ob enem je poslal Ovama velike moči proti 3ahopu, proti centroma Kiiropatkina. Ta di ver-zija Japoncev se ni posrečila, ali prepreč.la je Rusom, da bi is tega kraja | nadaljevali c fanzivo, ki naj bi operacjo Grippenberga. S koncsm januvarja je nehal boj pri Sandepu ia so se dalje vrš le le mala praske. Vendar se je Rušam posrečilo, da bo zavzeli par vasi. Glede nam sij enega nesoglasa med Ku-ropatkicom in Grippenbergom, o katerem so govorile vesti, ni možno reči ničesar zanesljivega. prvi? radi velikanske oddaljenosti bojišča, dragifi zato, ker nikdo nič ne o intencijah poveljnikov, in v tretje je tisoč malenkost , ki popolnoma izbegavajo oddaljenim. Ni to vprašuje avktor iracozkega lista, da li s o le nesporazumljenja kriva, da se je ruska otmziva pii Sand-pu zaustavila? V tem pogledu opozarja v soglasju z nešim etrokovnjaškim sotrudnikom, na izredno hud mraz (20 —25°) in snežne viharje, cb katerih je nemožna vsaira operacija. Poleg t*ga treba poštevati okolnost, da eo bili Japonci v dobro utrjenih pozicijah. 8 edajič je uvaževati že omenjeno diverzijo Japoncev proti ruskemu <'entrumu. In avktor v irancozkem listu vaklika: Niso-li to verjetni vzroki, radi katerih so se Rusi ustavili pred Sandepu t ! V obče pa sodi, da z gotovostjo ni možno razpravljati o tem. Potem pa podaja ta le zanimivi in važni izrek : »C* t idi niso operacije pri Sandepu prinese Rusom odločilnega vspeha, ki bi ga bile eventnvelno mogle, vendar je evidentno, da so Rusi, vzl c rab emu umaknenju dne 27. in 28. januvarija, dosegli ta vspeh, da s o pomaknili e v o j o desno fronto za 20—25 kilometrov proti jugu, in da ta podaljšana fro»ti trajno grozi japonskemu levemu krilu. Rusi — pravi dalje — ne (stajajo nede-lavni. Ki dan jemljejo eno pozicijo, drugi dan «'*• a pohode ruska kavalerija, ki vznemirja Jjipocoe do pod \j aojana. S posebnim zadoščenjem pa beležimo za ključni odstavek vojašKega sotrudn ka v francoskem listu, ker se skoro dobesedno pokriva e irdit~ami strokovnjaškega sotrudnika »E li-noeti«. Pnamreč: »Japonci niso mogli v več dn-h potisniti Rusov iz td grozeče pozicije, iz čeaar je sklepati, da so ti dovršeni napredki Rusov zadobili značaj stalnosti. Ca pride torej skoro do splcšne b.tke. bi utegnila po drugi ruski armadi zavzeta potic ja biti kapitalnega vpliva na končni izid.« * " * * Japonske izgube na ladfjah pred Port A rt u rje m List »Moskov. Vedomosti« je naknadno priobčil neko pismo od dne 11. decembra 1904, ki je je bil pisal ruski pomorski poveljnik iz Port Arturja. Iz tega pisma je po-eneti. «1a je japonsko brodovje pred Port Arturjem \- ed ek^ploz j min oziroma vsied strelov ruskih ladj imelo nastopne izguba: potonule »o 3 oklopnjače, 1 križarka, 1 tcp-niearzs, trije parmfci in nad 20 torpedovk ; težko poškodovani sta bili dve oklopnjači, 2 križarja in nad 10 torpeiovk. »Vse to smo videli z lasloimi cčaii, pravi pisec* list«, a v megli m nočnem času, je gotovo l»lo Japoncem poškodovan h še vič ladij, česar pa, se veda, n smo mogli opaziti«. Rnske ladije za premog in Japoael. le Londona poročajo, da je neki člen japonssega štaba vojne mornarice v Tokiju izjavil, di todo japonski poveljn.ki brez razlike narodna t i obstreljevali in p-greznili vss ladije s prem ogom, ki spremljajo russo eskadro. Novo knpljene ladije za Rusijo. Iz Petrograda poročajo, da je Rus ja razen "i ArgeLlinije kupila tudi od čilenske vlade šest vojnih ladij, ki se pridružijo eskadr. admirala R ždestvenskega. Og.-ake računati nemško ljudsko lta-imajo interesov Avstrije nasproti na vse stranke in tudi na stranko. Istrski poslanec Rizzi je v imenu lijanek'h poslancev [podal izjavo, da ;sti dovolj povoda, da sedanji vladi na zaupajo, ker se ista n« ozira na pritožbe in zahteve Italijanov v kulturelnem in gospo-podpirala | darskem oziru. V Primorski ni niti jednega italijanskega učiteljišča. Italijanski element se v javnih državnih službah prezira in Italijani ie slutijo, da vlada tudi mato skrbi za italijansko vseučiliščno vprašanje. (Pritrjevanje italijanskih poslancev.) To vprašanje ne le, da se ni povoljno rešilo, marveč vzelo ae je Italijanom še ono, kar eo imeli. Vlada b: bila morala takoj skrbeti za provizorij, v po trebi tudi brez dovoljenja parlamenta, ker se j s italijanskim dijakom v*led zatvorenja italijanske fakultete v Inomostu nadaljevanje študij onemogočilo. Jasno je torej, da morajo Italijani, dokler se razmere ne spremene, vstrajati v najodločneji opoziciji. Govornik je konečno polem ziral proti poslancu Ploju glede zahteve S.ovencev po ustanovitvi slo venskih ljudskih šol v Trstu ter je izjavil, da je mesto Trst djbrovoljno v tržaški oko lici ustanovilo za slovanske otroke 10 ljud skih šol a 58 razredi in 61 učnimi močmi in z letnim stroškom 160 000 kron. Zatorej je zahteva po slovenskih Šolah v mestu Trstu popolnoma neopravičena ; Slovenci nočejo enakopravnosti, marveč nadvladje. (Pohvala italijanskih poslancev ) Poal. Sylva Tarouca je isjavil c ozirom na izid ogrskih državnozborskih volitev, da bi efektivna ločitev pomenjala za Ogrsko samomor, za nas pa težko krizo. Toliko v interesu stališča monarhije kakor velevlast', kolikor tudi v eminentno gospodarskem interesu obeh delov je, da se razmerje obdrži. Avstrija bi se rada sporazumela, kako da bi se ohranila jednotcoat. Rešitev mora biti pa trajna. Ako pa ni sporazumljenje možno, tedaj se pa osoda takoj odloči. Mi ne nteg-nemo čakati na trenotek, ki se bo zdel Ogrski ogodeo. Vlada naj v teh težkih časih najde v parlamentu primerno podporo. (Pohvala.) Posl. Romanczuk (Malorus) je kritiko-val akcijo umešavanja gospodske zbornice v poslovnik poslanske zbornice. Govornik je za stalno pogodbo brez periodične obnovitve z Ogrsko, ako to ni možno, tedaj naj se takoj uvede personalna unija. Nadalje je poslanec tožil o zatiranju Maloru«ov v Galiciji. Spremembe na polja politične uprave na Kranjskem in na Tirolskem. Razni listi so bili razš rili < eet, da je sedanji deželni predsednik na Kranjskem baron Hein določen za namestnika na Tirolskem. Ta vest je gct~>vo vzbudila veliko veselje v vodilnih krogih katoliške narodne stranke na Kranjskem, ki je zasnovala in menda tudi neprenehoma nadaljuje energično akcijo, ki naj bi barona Heina spravila iz Kranjske. S:vari pa menda vendar niso še tako dozorele, kakor je bilo posneti po omenjenih vesten. Neko poročilo z Duaaja trd celo, da vlada nikakor ni pripravljena, da bi radi nemšso radikalne skupine na Tirolskem žrtvovala sedanjega names*n ka Schujrtzenaua. Mi seveda ne m tremo kontrolirat', na kateri strani je več rean;ce : ali na oni vesti, ali na demeetiju. Spominjamo se pa pregovora, da tam, kjer se močno kadi, navadno tudi kaj gori. G tem je pa še Čudno naključje, da je bil isti baron Hein, k; je v takem nasprotju s kfctol sfco narodno stranko na Kranjskem, bil te doi v avdijenci pri sv. očetu papežu. Neki ljudje, ki hočejo vse vedeti, bi hoteli trditi, da si ie baron Hein s to avdijencijo nekako hotM gladiti pot na Tirolsko ! Iz državne zbornice. (Brzojavno poročilo). Med d š »m; vlogami je b 1 na včeraj h ni i seji tudi predlog posl. Derschatte, naj poljske narodoe stranke še le Folj&ki in Busija. V včerašnji številki smo priobčili veBi, da poljski listi v Avstriji, v Rusiji in v Nemčiji prinašajo soglasno izjavo, s katero narodne stranka poljske obsojajo sedanje gibanje v ruski Poljaki, v kolikor ima isto revolucionaren značaj. Mi bi seveda z največ m zadovoljstvom pozdravljali ta pojav, ako bi bil isti prišel nekoliko poprej in ne še le sedaj, ko je nevspeh toliko tega poljskega. kolikor sličnega gibanja v Petrogradu in v Finski eklatanten. Ta okolnost, da so sedaj prišle s kakim mesecem posebno povdarjali, kar pov-darja sedaj omenjena poljska izjava, namreč, da poljsko divjanje proti Rusiji ravno v sedanjem času more biti le pogubno ca Poljak« v Rusiji, ker iziivlje represije od ruske strani. Kako vse drugače bi bila vplivale besede poljske izjave, ako bi bile prišle pravočasno : »Naše skupno javno mnenje, ki se zaveda svoje narodne odgovor* nosti, sodi, da ni le prizadevanje za tako gibanje, ampak da ja tudi vera v možnost istega nezrala ideja, izhajajoča iz nepoznanja političnega položaja Poljakov. Mi smatramo za svojo dolžnost, da konstatajemo na kolikor možno odločen način, da nikaka v tej smeri tirana agitacija ne izhaja iz političnih narodno-čutecih poljskih krogov, ter da je vsaka taka akcija, v kolikor resnično obstoji, v nasprotju s stalnimi stremljenji poljske politike. Kdor misli, da je drugače, je v zmoti, zelo škoi-ijivi za blaginjo naša javne stvari. Kdor pa sedaj hajska prebivalstvo ruske Poljske v nemira, dela proti interesom lastnega naroda, in ga zadevlje obsodba skupnega resnega javnega mnenja Poljakov«. To isto smo mi povdarjali pred kakim mesecem na adreso Poljakov. Sedaj prizna vajo sami, da je vsa gonja le v veliko škodo Poljakom samim, a to ne le zato, ker izsi?lja represalije od atrani ruskih oblasti, ampak tudi in še posebno zato, ker je navalilo na Poljake nevoljo vsega ostalega elovanskega sveta. Drobne politične vesti. Hrvatski poslanci v ogrskem državnem zboru. Iz Zagreba poročajo, da se štiri desetorica poslancev, ki jih Hrvatska pošilja v ogrski državni zbor, ne pridruži več liberalni strank', ampak da se isti hočejo konstituirati kakor poseben hrvatski klub. Izid ogrskih državnozborskih volitev je nastopen: Košutova etranka šteje 164 členov, disidentov je 25, Baiitfyjeva 6tranka jih ima 13, in ljudeka stranka 23 ; združena opozicija šteje torej 225 poslancev. Liberalna stranka ima 155 členov, divjakov je 11, nacionalistov (8rbovt Slovakov, Romunov) 8, a 14 ož ih volitev je še izvršiti. Morajo se torej izvršiti še te ožje volitve in 5 novih volitev, ker je b lo 5 poslancev voljenih v dveh volilnih okrajih. O prvih je znan izid iz 7 okrajev ter so biii is voljeni 3 liberalci, 2 košuto vca, 1 divjak in 1 Romun; od poslednjih je bil izvoljen 1 liberalec. Konference deželnih odbo rov prično danes na Dunaju. V prvi vrsti se bo razpravljalo o saniran u deželnih financ. Ločitev cerkve in države na F r a n c o z k e m. Iz Pariza javljajo, da je včeraj minister za bogočastje Bienvenu Martin komisiji za pretresavanje zakonskega načrta o loč tvi cerkve od države podal tu-zadevn" poročilo. Minister je naglašal, da je načrt vlade tako sestavljen, da je svoboda bogoslužja in izvršitev ločitve zavarovana, ne da bi se kalil mir v deželi in ne da bi se kršilo svobodo vesti in običaje prebivalstva. se izvoli odsek 48 členov, ki bo pretreeaval to izjavo, doČ m so pjprej ugledne po js^e razmerje tostranske državne polovice do sovine, kakoršne so n. pr. »N Rbfjrma« Ogrske. Tekom nadaljevanja prvega čitanja v Krakavu, pevale »Ave Juponia«, ta oko'- proračuna je pesi. Chiari izjavil, da zamore nest nam nekako greni naše zadovoljstvo, m nisterski predsednik, ko se gre za varstvo Povdariti pa moramo, da smo mi že pred Domače vesti. Promocija. Včeraj je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava, taj oik »Slovanske Čitalnice« v Trstu, gosped Rudolf A b r a m, sin prerano umrlega predsednika »Tižašie hranilnice in posojilnice«. Naše čestitke ! Občni zbor »Tržaške podružnice« Slov. plan. društva, ki se je vršil dne 9. t. m. izpal je povBem častno toliko glede ob ska kolifcor glede jako zanimivega poro čila. Zborovanje otvoril je načelnik podruž niče, g. dr. Matej Pretner, prisrčnim pozdravom do vseh navzočih, a posebno še do členov, ki et niso strašli daljne poti ter so prihiteli na zborovanje. To so gg. R. Justin, nadučitelj iz Vrem, Egidij Ceh, uči telj is Slivij, dr. Viktor Greg.rič iz Sežane itd. Povdarjal je važni pomen, ki ga ima ta naša mlada postojanka tu ob Adriji. Ce tudi nimamo tu visokih Botžnih planin, imamo pa vendar premnogo naravnih krasot, ki so bile dosedaj še marsikomu neznane. In da nam ne po?eže tudi po tem z^cladu roka tujca : to je naloga tudi te podružnica. Naše delovanje, naše poročilo je tako rekoč odprta knjiga. Saj le svobodna narava in nje divote ao naše polje, kjer se lahko vsakdo sam prepričava o vsem. Na to je sledilo tajnikovo poročilo. — Kakor vodi pot planicca po goBtih stezicah in potih, tako vodilo nas je poročilo po ce številnih poteh delovanja naše tržaške podružnice »Slov. plan. društva«. Bilo je dne 24. svečana minolega leta, ko se je bilo zbralo lepo število prijateljev p^an nstva in prirode v nekdanjih prostorih »Slov. Čitalnice«. Razpravljala se je o tem in onem, sestavila po pripravlj. odboru, čegar vodnik je b:l g. dr. Ry bi£r, potrebna pravila in z odlokom dne 30. marca bila je podružnica oblastveno potrjena. Dne 7. maja vršil se je prvi občni zbor, volitev odbDra in na to je Bledilo prvo društveno delovanje. Ia res : v teku kemaj 9 mesecev nas je podružnica presenetila svojim delovanjem. Zaznamovala je že 12 potov, ki vodijo izletnka po senčnatih g zd<'h, pisan'h livadbh ter raznih gorskih Btrzcah na krasne razgledne točke. Po vseh teb poteh postavlja pa podružnica ravnokar razne napisne table v lažje ravnanje potnikov, ob enem pa da zapre pot pačenju naših krajevnih imen po enakih tujih društvih. O vseh teh zaznamovanih poteh izda podružnica tudi poseban seznamek. A delovanje podružnes se ni rszširjalo le na nad-zemeljske krasote, temuč tudi na podzemeljske ; in to so — krasne jame. Ko je pretila čarobni »D i vaški vilenici« nevarnost tujčeve roke, storila je podružnica vse potrebne korake in tako blesti sedaj ca podzemeljski dom — kakor prva jama — v delokrogu »Slov. plan. društva«. Jama bo urejena v kratkem tako, da bo popolnoma odgovarjala vsem zahtevam. Meseca maja pa se bo vršila velika otvoritvena alavnost. In kakor čujemo prirede se posebni vlaki iz Trsta, Gorice in Ljubljane. Ni še dolgo temu, ko Emo poro&ali o neki orjaški jami v Slivjah. Tudi taje že v delokrogu naše podružnice, dasi so nasprotniki delali vse možno, da bi nam to preprečili. — Ker priobčimo v kratkem o tej jami poBebno poročilo, omenjamo Ie to, da je jama, po opisu, nekaj izrednega. Podružnica pa tudi ni zabila svojih členov in je priredila celo vrsto večjib in manjših fzletov. Izmej večjih izletov omenjamo sledeče : Dno 22. in 23. maja na NanoB (1300 m), dne 5. junija celodn. izlet na Velika Gradišče in Lokev, dne 19. junija celodn. izlet na Artviže Zavrhek, dne 9. julija dva-dneven izlet na Ćaven in Kucelj, dne 16. novembra celodn. izlet na Sveto Goro pri Gorici, dne 13. grudna celod. izlet na Tinjan in Dekane. Razun tega vršili so se še izleti na Slavnik, Hrvatine, Volnik, Mačkolje, Očislo, Socerb, KaBtelc iti. Vsi ti izleti bili so ob:skani v velikem številu ter so izpali v zadovoljstvo vseh. Da se pa planinstvo ni gojilo po tukajšnjih irletih navedemo nej nekaj orjakov snežnih in skalnih plan n, ki so jih obiskali letos členi naše tižaške poiružnice »Slov. plan. društva«. Pred vsem je bil naš očak planin, ponosni Tr glav (2864 m) dne 15. in 1«. avgust? obiskan od lepega števila tržsš&ih planincev. Izmej ostalih goiu omenjamo naj še sledeče, ki bo bile letešnji cilj nrših vrlih členov : Mangart (2G78 m), Stenar (2506 m), Ston (2239 m), Črna prst (1845 m), T. šc (2270 m), Konjeica (1716 m), Golica (183»> m), Gr ntou«- (2559 m), Kokrško sedlo (2349 m), DobraČ (2176 m), Divji lovec (2080 m), dalje še Babji zob, Kamniško eedlo itd. (Pride še.) Tako delajo na Laškem ! Prejeli smo : Židovski zavijte je prinesel v ponedeljek tudi notico o nesrečnem Sabliču, ki ga je pri bv. Ivanu neki regnicolo tako grdo razmrcvaril. Pa kako cinično piše »Piccnlo« ! Ne da bi zinil o69 K in so vknjižrni manji zneski na nepotrebnih potnicah in za — napitke. Do pisni k se moti, ako m sli, da je t d prijetno za sedanjo upravo, a že eosebno za občinskega tajnika, ki je moral napraviti zapimib prve občinske seje, obsezajoSi nič manje nego 63 Btrani, drugi zapisnik pa 53 strani ! Neslano je, ako dopisnik pri met j 4 našo upravo z ono občin, ki upravljajo milijone. Potem naj bi kar primerjal nad občinski parlament z državnim zbcrorn. To je res neslano. Kar se iiče mostu čez Merteiin, trdi dopisnik, da je veliko jeze v naš; občini. To ni res. Res je le, da je jeze le v šestero njih, v prvi vrsti v bivšem županu in njego vih prijateljih. Most čez Martežin služi v prvi vrsti temu gcspodu, ker prt ko mostu vodi pot v njegov mlin, in ie 'e peš pot sv. Antončanom do županije. Nikakor pa n; to vozna pot in todi ne bo, ker je prestrma. Grda neresnica je tudi, kar navaja dopisnik, da se od strani sedanje uprave zavlačuje z gradbo m< stu Martežina ter da se v to do- j bljeni krediti nočejo v porab t;. 8edanja uprava ni zavlekla stvari niti za en hip, marveč jo je čs povsoeševala, in zato je ni še dobljene zobene podpore, cziroma kredita, in ga — žal — menda tndi ne bo. Djpisnik bi bolje storil, afco bi opozoril bivšega župana, da bi žrtvoval on h obetanib :>C0 gld. za gradnjo mostu čez R žanr, ki se jc z^rad 1 le na občinske strcške, a s!uži v prvi vrsti — njemu ! Veadar ni dal, kar je obljubil. Dopisnik opozar a tudi na ea< glasni sklep deželnega zbora glede Rižanske ceste. Ni nam umevni, kaj je hotel s tem nam predbacivati. Hotel se je menda s tem le resiti od Martež ne, ker mu je prišlo na mi ee', da je veliko bolj potrebno govoriti o -e&t: Rižanski, Rakitovec-Crnikal, Dol, Hra-stovlje, Vzroček, most v Potoku. To bi bilo v veliko večo korist za našo obč no in bu-zet^ko, nego pa oai nesrečni Mirtežin, ki j«-obtičal na obupnem srcu dopisnika »ie sve-čcmških krogov«. Občan. Predpustna veselica pevskesra društva »Zarja« v Rojann je pr.vabila minulo se-lc-ljo v »Narodni d< m« v Barfcovljah te pričakovano veliko občinstva. Vsi prostori f-» bili prenapolnjeni. Namen tej prireditv e bil izražen že v sestavi progrima. Druš:vo je hotelo prirtdt svojim gostom lepo p r e d-' u e t n o zabavo. Vse pevske tečke — izvzemši eno samo — so bile humor stičneg yia?aja. pevski ifcor »Zarje« — možki id mešan; — je izvel svojo na!; go povsem hva levredno in je delal veo čast s«bi in svojemu vrlemu pevovodji gospo i u G e r b « <* u. — < >bč nstvo je b lo tako zadovoljno, da je «•:':!«» burnim aplavzom v p< navijanje vseh tev«kih trček. Najbolj efekten pa je bi Parme mešan zbor »Scoz vas« iz igre >La g j >«ar; lat tako je v polni meri disrg'.a sv v polni meri dosegla svoj namen : ob^-inatvi kar ni prišlo iz smehu. Igrale : Petrič, A&t. Gerbec. Vek. Gerbec, Zfga in Bogateč tei gospica Turkova sa res vrlo igrali in s • kakor diletanti spre t jo in g aiko rešili svojo nalogo. Obč nstvo je bilo zadovoljno žnjim is oni so mrgli b ti zadovoljni z občinstvom ki ni štedilo e pohvalo. Besedo graie pa moramo tudi izreči. Tu pa tam se je mulce p»-*t ravalo in včasih je enemu igralcev iz begnila kaka sečna beseda, ki jc ne čujemo radi s cdra doli. To naj se opusti v bc.doče, Ker to nasprotuje vzvišenemu vrgojevalnemu namenu, ki ga :ma gledališče, in tudi v tem K-.učaju gotovo ni bilo v eogiasju z intenci jaasi g>spoda spisatelja. Pa brez zamere, ker rekli smo le z najboljim namenom. Po predstavi je bil jsko animirao ples, ki se ga je i s to ta k o udeležilo mnrgo občin stva. Ia tako se je lepo združevalo vse, da je bil poleg moralnega tudi materijalni vspeh povsem zadovcljiv. Vrli »Zarji« privosčamo iz srca take vspehe, kajti to društvo je na eni strani zelo važno sa našo stvar v Rojanu, na drugi pi stoji dejitvo, da vrši svojo nalogo vestno in zvesto. Na plešo »tržaških gospa« so prepla-čali vstopnino sledeči gg.: Ivan in Milka 20 K, dr. Gregorin in G. Matejčič po 10 K, Počkaj in Stepančič Nikifor po 8 K, Brgda-nov ć G acon1', dr. Pretaer, Bartel, Lenček po H K, Ante Pogorele, dr. Martinis po 5 K, Katinka in Makso Cotič, I. I, Horak po 4 K, Topič, Pol i Iva, Zwitter, Stepančič, ing. Sega, Slisčak Briakovič po 3 K, Zafred, Stan tč, Kokalj, Piščanc, Jugovic, I. Gorjup, Candolini, S rk, dr. Mlekuž po 2 K, Mara Gregorič, J. Sancin, Pretner, Vladimir Premru, Mirija Dekleva, Janja Štolfa in Lanasd po 1 K. Ker se niso mogli udeležiti plesa, so dopoBlali: rodbina Ante Truden 20 K, Gašper Kastelic iz Materije 10 K, prof. Jesenko 5 K Jakob Perhavec 8 K, rodbina Gregorič 4 K, L3j 2 K. Apelujemo šs na Častite vabljence, ki se niso mogli udeležit5, naj se nam odpovejo s j kakšn m malim darom, ter tako pomorejo, da nag ples položi na domovine altar tudi evoj lepi delež. Darove vsprejema gospa Z nka dr. Ryl£reva, ulica 8. Spir.dione št. 7., I. nadstropje. Vsem plemenitim udeležencem in darovalcem se iz srca zahvaljuje Odbor tržaških gospa. Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metodlja priredi v nedeljo pevski večer v prostorih »Konsumnega društva« pri sv. Jakoou. Začetek ob 5. uri in pol popoludne. Ob tej priliki se bodo pevale letošnje narodne priproste popevke. Prijatelji pet a dobro došli ! Noto rasprodajo »Edinosti« je prevzel z včerajšnjim dnem g. I. Mozetič, trgovec v Prvačini pri Gorici. Zahvala. Gospod I. M. Vatovcc pri s^. Ivanu je daroval nesrečnemu Kavč.ču 5 K, g. D. Pertot v Barkovljth pa 6 K. Blagima dobrotnikoma se obdarjenec najtopleje za h^aljuie. Pogreb s. Dragotlna Slav tka, očeta g edvetniku dru. E ivardu S.aviau, bo danes (b 9. uri zjut aj (in ne dne 17, kakor je b lo pomotoma objavljeno v osmrtnici) in sicer od hi*e ž lo*t v ulici Chiozza Št. 59. V počeščenje spomina pok. Drago-tioa Slatika je podaril g. dr. Gustav Gregorin mi žii podružnici sv. C rila inMatodja in »Dijaškemu podpornemu društvu* v Trt tu vaskfm'i po 10 K. Umrl je v torek v Ljubljani v starosti 81 let, častni kanonik in tivši kancelar knezoškofi ske^a ordinarijata jubijacs sega, Mariin P o g a čar. Smrtna kosa. Uaarl ja v Vipavi c. k r. stotnik v pokoju Ivan D o 1 e n e c. Proffsor Janko Koharil, prcfaaor v Dabr.>vn ku, miai hrvatski rgodovinar je te dni skočil v morje. Oženil *e ;e ša le pred par meseci. Bolehal je na Jetiki. Pokojnik je bil še le 29 let stsr. Podaljšanje vipavske železnice. Z Du iaja poročajo, da vlada resno misli na po-a šanie vipavske železnice do Logatca cziroma P os tej ne. Menda se zanjo v prvi vrati zanimajo vojaške obla*tn e. Posrebno društvo za Rocol in Kjad^c bo imelo v nedeljo, dns 19 t. m. ob 4. u i in pol popoludna v prostor 11 gostilne »Jureta« pri L">vcu svoj redni občni zbor. Maskarada pevskega društva »Ljubljana«. To društvo priredi dne 19. febru «arja maskarado »Bob v Trnove m« v 5 »kolovi dverani v »Narodnem djmu«. Za četek « b 7. uri in pol zvtč?r. Prevod Jurčičevega romana: »Cvet in sad«. Zfgrebšao »Hrvatsko pravo« je pričelo priobČevati v podlistku prevod Jur čičevega r imaoa : »Cvet in sad«. Kanalizacija v Opatiji. Iz Volcskega javljajo, da je poreški deželni odbor potrdil p godbo, ki jo je V- l^sko-Opatijska občina sklenila b baronom Sch\varzom glede izvršitve kanalizacije v Opatiji. Eksplozija granate. T*rdka Krammer «V Schwdrz, k trguie z žaleznino, je pred nekoliko Čanom vkupila cd artilerijskega arzenala v Puli večje števiio starih, izpraz n enih in ne več rabljivih granat. Ta tvrdks ima v ulici sv. Cecilije, in sicer pod et. 9, neki odkrit prostor, katerega uporablja za skladišče starega ielezja. Včeraj predpoludne je bilo v onem prostoru več delavcev, ki so, pod nadzorstvom uradnika 26 letnega Antona BontemDO, v za to pripravljeni peči topili svinec, v katerega je povita vsaka granata. Metali so granate v peč ter jih puščali tam, da se je svinec ločil od /eleza. Nakrat je pa nastala grozna eksplozija. Mej granatami je bila namreč — tako se p i^joveduje — ene, v kateri je bilo 6s precej smodnike. Ko seje granata rargrela, se je pa smodnik vnel in granata je razpočils. Uradnika Bontempo, ki se je nahajal prav blizo peči, so pa zadeli kosi razp< cene granata ter ga težko poškodovali. Revež se je brezzaveetsa sgrudil na tla. Pozvali so takoj k njemu zdravnika se zdravniške postaje, ki je konsfctoval, da je nesrečnežu etrta leva noga nad kolenom, da je grozno opečen po obrazu in drugod in da ima še druge težke poškodbe. Podel l mu je najnujnejo pomeč ter ga dal potem prenesti v bolnišnico. O dogodku je bila obveščena tudi pc-licija, ki je takoj odredih-, d i je šla na iic? mesta sodna komisija v svrho, da sa eesttv zapisnik. Ta komisija je bila sestavljena iz preiskovalnega sodnika dia. Prat za sed šče in iz dra. Zrcehinija za p ;lic>jo. Dunajska borza ob 2. uri pop včeraj dane« Državni dolg v papirju 10a70 1.70 „ „ n srebru 100.71 100.75 Avstrijska renta v zlatu 119 85 119.85 „ n kronah 4*/0 100.45 100-25 A vet. investicijska renta 3 l/«°/a 91.75 »1.75 Ogrska renta ▼ zlatu 4°/0 11K80 11KS0 „ „ „ kronah 4T 98 15 98.2i> n '» 3Vt 89 35 89 40 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije 1623. - 1634 - - 677.f)0 677.25 London, 10 Lstr. Ž40.32 V, 240 30 100 državnih mark 117.35 117 30 20 mark 23.' 0 253x0 20 frankov 19.11 19.«" 9 10>» i tal. lir 95.f0 95.45 Cesarski cekini 11 32 11.32 Iz »Škrata« : Kaj se pravi po »bratovakoc? Mati (je dala svojemu sinčku kos potice): »Na, razdeli s svojo sestrico, toda p o bratovsk o.« D r e j č e k : »Kaj je to po bratovako?« Mati: »Po bratovsko, se pravi, da sam vzameš manjs. koa, a daš drugemu ve čega.« Drejček (jo kratkem premisleku): »Na, Anica, razdeli raje s k o !« ti, pa po bratom Hazne vesti. Zakon8ki blagoslov. V Washington je nedavno prišel neai George Dunville is države Nebreska, da se predstavi predsedniku Rooseveltu s svojo obiteljo. Oa je stsr 43 njegova žena pa 38 let. Imela sta že 27 otrok in to devetkrat trojčke. L^mrla sta samo dva otroka. Od 25 živih otroK je samo ena dekl ca, drugi eo dečki. Dunville je s ponosom pokazal predsedniku svojo obitelj. Oton Erich Hartleben, eden najdarovita lih in najpnijubljenejih pesnikov mlade nem ške generacije, je umrl te dni v Madernu ob G^rdskem jezeru, v dobi 41 !et. Zadaje brzojavne vesti. Seja ogrske zbornice. B(TDIMPESTA 15. (Ogr. kor. biro) Posl&n^sa zbornica bo imela svojo prvo sejo v pet«£ dne 17. t. m. pod starostnim pred-«edn kom J sipom Mid&r«^z. Z iružeua opo-t cija bo kandidirala za pter!s;dnika poslanike ab >rnic8 gr< fa Alberta Appocy ja Parižka in londonska borza. Pariz. {Sklep.) — Francozka renta 99.Hsf, italijanska renta 104-7% špan^tn esterieur 91 10, akcije otomanske banke 598—. Menjice na Lornlon 2o2.05. Pariz. (Sfclop.) Avstrijske drfavn« želer o — Lombardi 93— ani5" 13 05, italijanske meridi-onalne akcije —.— akc!ic itm Tinto 1S.19. Trdna L o p A o n. fBklen* KonaoHdtrHr do> 91»,'. Lombardi 33/, srebro 28a/l6, Saanaka rpnta 9 3', u ' lijanska renta 104. trži>i diskont, 2V« menjiov n« Onnajo .— dohodki banke--izplačila banke —.— Trdna. Tržna poročila 13. februvarja. Budimpešta Pšenice ra anril K 19 8>> do K 19 88; rž za april K 15.40 do K 15.42 ; oves z» spri! od K 14.16 do 14 18; koruza za maj K 14 94 do K 14.96. P'fni* a : ponudbe oživljene; pcvpTaUvaa e dobro, trdo >. — Proda a 20.*HiO met. stotov, nespremenjeno, trdno vzdižano. Vreme: oblačno. H a v r e. (riklep) Sava Santop good a? ra^p za tek. mer«o po ^ kg 45/23 frk. za maj 45.75. New-York. /Otv»- nj • Kava Rio za i dobave, vzdržano, 15 stot. znižanja 10 at. znižanja Hamburg, '^kle op.l Santoa averase za mare*- 37'/4, z« • aj 37s/4 za aept. 3$3lt za dec. 45»1/4. Vzdiža o. — Eava Rio nRVfda. 'oco 38—39 uavadna reelns 40—41 navadna do t* 43—44. H a m b n r g. (Sklepi Sladkor z» febr. 30.13, za marec 30.10 za ao'il 30.15 rr maj 30-39, t* juni 3U.30 ti julij 30 35. Staloo. Vreme: meg'a. Lond-n Sladkor iz repe surov ID1/, S . Java 16.7'/s. Mlačno. Sladkor tuzemski. Oentrifngal pile. pro*ap K 66.50 do 68.00, za september K —do —. marec-avg. 66.50 do 68.—. Concai»4 i« Melisp 1 ' sromptno K 68.30 do 69.30. a sept K —dr —.—, marec-avg. 68.30 do 6 30. P a'iz. Rž za teko me«<-<- 16.—, r* marec 16. -, za marec junij 16.50, za m j ar-g'ist 16.— (mirno.) — ^Senica za tekoči m • w 23.— za marec S3 35 za maiec - junij 23.70 za maj-fvguBt 2-i.73 (mlać n] — Moka za te koči mesec 29.76 za mireč 3010 za mareo-junij 30.50, za maj- avgust 30 * > (mlača j). — Repič • > olje za tekoči mesac 46 50 za muec 46.7 i za maj - avgust 46 40 za septenbe-- decenber tt» -<=>'» 'mirno.) $t»irit z« tekoči me««11 43.50 m*rec t">5\ z* maj-avguust 43.30 »a september - decembar 31 2 » 'mirno). Sladkor suro7 88° uao nov 37—37l/g mirao be za tekoči medse 411/, za mireč junij 42l/8 za maj-avgust 4za ofc;o^er-jai. Si1/'«* tmirnii r»finir»n . 76:/j—77 Vreme: oblačno. finctilnS dobro vpeljana, na jako lepem kraju tržaške okolice, oddaljena 4 minute od tramvajske postaje se proda radi družinskih razmer s hišo vred. V hiši se na haja: 1 dvorana in 1 soba za goste, 1 kuhinja, 1 podzemska klet in 3 shrjmbe za blago, nadalje 2 sobi in 1 sobica za privatno stanovanje. Plin je napeljan v dvorano in kuhinjo. Okoli hiše je lep senčnat vrt z dvemi igrišči na kroglje in enim na keglje. Vodnjak na vrtu. Jako pripravna za kako društvo. Ponudbe sprejema uprava našega lista pod šifro »Gostilna«. a *\a/\a Borzna poročila dne 15 rebrumrja Tržaška borza. Napoleoni K 19.(*— 19-11 —, angleikf lire K-- lo —London Kratek termin K 240 25—240.75 j Francijo K 95 40 —95.c 3 Italija K 95 33—95.3 0 italiianski bankovci K —.— —.—- Nemčija K j 117 35—117.tO, nemSki banket TT--■--j iVHtmaka ednotna renta K 100 — 100.30, cgrsir kronska renta K 98.— 9810, {talijanska rem I 103.:03 '/4 kreditne akcije K 677.-- 679.- Iriavm želftr.nce K«f51.-- 653 — Lombar ^9.— 90.£0 Lloydove akciie h 700.-- 710 Srečke: Tisa K 340.---c44.—. Kredit K 476 io 436. Bodenkredi* 1880 K 308.— 313 -ienkredi* 1889 K 3.0 — 210— TnrSke K 1S2 50 do 134.0 Srbuke--Ao - Tovarn«, p oh ti t v« Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št 52 A z= V ifstn! hiSI.) ZALOGA: Piazza Retirl« (Šolsko poslopje). finaf, us so nI bati r.tka ta loiku'l Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi posebnih načrtih. Tla"!trowa oaalk brespUAao la fraak*. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroda voljo do jediT utrjuje želodeo in ojadi^e organizem, Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = Crst. = SPECIJALITETA: likerji, pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nc liter, žganje 80 nvc. liter vermut 64 nvč. liter. Prodajalnica boteljk C T— n m -o 3» 0 C z > 0* r* 00 CESARB ALPRON komisije in zastopstva TRST nliea Acqaedotto 65. Z. |i|ow za konje, ki se je nahajal v HstJV ulici Cecilia se je premestil na stari seneni trg (/adej vojašnice). 9T MALA OZNANILA ■điarrr ^ --f V novi prodajaftiici jcstvin in koionijai petra Petcmel r nJici Gulia št. 76 je vdobiti vsakovrstne jr^tvine kakor: kavo, riž, testenine (napeljske), shulkor, tur»fno in telo moko. naravno m;i>lo. sveće. uiilo. jetlilno olje prve vr«tc po 36 novč. — Blago vedno sveže. — Proda se hiša z S prostori s plinom napeljanimi, vodnja k<>m in lepim vrtom v bližini cerkve v Bojana. Naslov jK»ve uprava »Edinosti«. Pekarna in sladćićarna z lastno tovarno biškotov Josip jttreute TRST - ulica Malin Grande št. 32 - TRST krat na dan svež kruli, raznovrstne moke prvih < rr^kih mlinov, line vina v buteljkah, sladeice itd. JSprejema naročbe za sladeiee. Dragotin Dapisin -r cevijarmca — TRST — ulica Bonomo štev. 1 — TRST. T.plr a.n TRST ni. Ginlia 7 (p. ijud. vrtn) ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnlt tovarne toles_ in motoioles „M1.! W Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izključna pr edaja crramofonov. zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za • .ravljan je »ivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pnpadkov po tovarniških cenah TELEFON štev. 1734. JAKOB SOTLAR~ Via. de i Bacchi 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobno. wm~ Dostavljenje na dom. Zaloga istrskih in dalmat. vin r nlici Cecilia 16 {vogal ni. Ruggero Manna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. One : istrsko po 64 at.. belo briško po SO st.. opolo iz Vi-=a po st.. vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča _IVAM TONEL Vinogradniki S a prodaj imam 30.000 ceplenega traja, dobro zarašeno in dobro ukoreničeno. Vzorei -o za l»ela in črna vina. Cena 8 nve. komad 1. vrste, druge vrste p t 4 nč. YTse te vrste trsja so <*ej>lene na >Riparia Portalis«. rl udi imam dobro ukorenieene lepe divjake 1000 komadov za 10 gl. Prodaja se dokler bo kaj v zalogi pri Martinu Zllpčič-U trtniearju v Juršineih pri Ptuju Štajersko. smr JKami/akturna trgovina ARTUR PONTINI ,55 ima v zalogi vedno bogat izbor obleke, barhenda, jopičev, prlpadkov in drobnariie. Ugodne cene. Zaloga ovsa, otrobov, žita, kakor tudi moke ogerskih paromlinov. Prodaja samo na debelo. Zaloga vina A. FONDA Foseolo št. 9 Istrska in dalmatinska vina prrih kleti, priporočljiva toli vsled pristnosti .kolikor zmernosti v ceni. Furl ansko vino lastnega pridelka. Prodajalnica buteljk, specijaliteta: rozolja. vermut, maršala, istrsko in furlansko /.garje. Prodaja na debelo in drobno.-- Krčmarjem in trgovcem po znižanih cenah. izvršuje točno in elegan. vsakovrstna obuvala za jrospe. gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge; obuvalo po koitah zad. modela. Trst s'ikar-dekorater. Sprejema delo na deželi. Dekoracije sol« s papirjem. Slikanje sob in napisov v v?eh slogih iu na vse načine. Ponarejen les in inamior. Barvanje pohištva, podov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulioa Ugo Foseolo štev. 19. Podpisani priporoča svojo mm- novo pekarno in sladčičarno pri Sv. Jakobu isnsKa alica 12 (iraven si. šole). | Vedno svež kruh. Pošiljanje ua dom. Sprejema naročila in domači kruh v ; pecivo. Postrežba točna.; Benedikt Suban ooooooococooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča sv- jo zalogo oglja. drva. premoga in drueo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul. Cavana (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3). C ooooooooooooco Iv. Kopač d svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče Cenik Brezplačno m Irana Guerino jtfarcon alica Tivarnella Stv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobpo. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. —— Fran Macorig trgovina z jestvinami ul. Barrieravecchia 38 Zaloga sladkorja, kavo. riža. raznega žita, moki* in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo in kuhano maslo. liova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Visi del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. MT ULICA CASERMA št. 6 « PRODAJALNICA maniifaktur in drobnarij, bombaževinc, fuštanja, izgotov- Ijenega perila, krp itd. itd. ------- vse po najnižjih cenah. Ivan Visintini. Prodajalnica jc^vin in Kolonija! napoljskih intuzemskihsss as testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TRST ul. Petrouio 2 vogal ulice iSettefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izuero, Vedno sv že blago. Pošiljanje na klg. na «lt*žel<>. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e♦♦♦ Josip Talamini TRST - Dl. dfiJia Pteta 13 (dvorišče) Zalosra istr-kesra in dalmatinskega vina, maršale, vermuta in najtin. refeška v botiljkah. Dostavljanje na dom MIRODILMCA Henrik Bocetta ul. Carradori 18 (VOgal Geppa> Specijaliteta navadnih in diciaalnih drog, >tno eeliro za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Pofttao hranilnični račan 816.004. =- £ & C? $ RESINOL ki se nahaja pod varstvom zakonov za patente je prvi in edini patentovani izdelek v obliki olja za mazanje in snaženje podov za odpravo j etike mm je Artur Godnig. ..KESIN0L" je pripoznan od sodnih izvedencev kot edini izdelek, ki zamore odpraviti joti ko. kajti prah se ne samo omoči kakor pri drugih jako razupitih oljih, brez nikako vrednosti, marveč se isti in vsi mikrobi združijo v neko skupino, ki se ne dviguje več v zrak. - „RESINOL"' se vflDbiva v vseli boljših mMMcali. Za snaženje podov se je obrniti na tvrdko Artur Godnig v Trstu Riva pescatori IZ -Telefon 1160 - j(tva pescatori 12 POŠTNO PREDALO 120. O o o o o o o o o n O o o o o o 8 O o 0000000000000000 o 000000000000000