MARIBORSKJ Cena 1 Din VECERNIK Oradnlitvo ta uprava: Maribor, Gosposka ul. 1« / Talafoo Uradnlltva 3440, upravo 2444 Izhaja rasa« nadel Ja In praznikov vaak dan ob 16. url / Volja moootno projoman v upravi aB po pald 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa oprsjema tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani I Pelini čekovni račun »L 11.408 §t. JUTRA' 99 Konec priključitvene legende ODVRNITEV AVSTRIJE OD HITLERJEVE NEMČIJE. Vodja avstrijskega »H e i m w e h r a« knez S tar h e m b e r g je imel v nedeljo pred svojimi sodelavci govor, katerega najvažnejše odstavke smo objavili v ponedeljek med brzojavkami. V tem govoru je na nenavadno srdit način napadal Hitlerja in njegovo Nemčijo. Ta napad in nastop proti politiki »Anschlussa« Pa ni bil edini. Iste besede so bile izrečene tudi na zborovanju krščanskih so-cialcev, dočim se mnenje socialnih demokratov in komunistov docela strinja ž njimi. Člankov proti Hitlerju, novi Nemčiji in priključitvi pa v avstrijskem tisku zadnje dni kar mrgoli. A vse je brez dvoma prekosil E. E. v zadnji številki »Wiener Sonnn- und Montags-* e i t u n g« v članku »Ende der An-schlusslegende« (Konec priključitvene legende). To je doslej najhujši obračun Avstrijca z Nemčijo in desetletnim povojnim idealom združitve z njo v Veliko Nemčijo. Pisec opisuje uvodoma nastanek in razvoj avstrijskih stremljenj po priključitvi v povojnih letih in zatrjuje, da so bila huda in neodpustljiva zabloda, ki ie stala Avstrijo velike izgube časa, moralnih, gospodarskih, denarnih in političnih vrednot. Daši so Avstrijci Nemci, je vendar ne le njihova zgodovina in ž njo tradicija, temveč tudi mentaliteta docela drugačna kakor pruska. L. 1866. ie zmagalo v Nemčiji prusovstvo, ki’ je vodilo do Viljema II. in Adolf Hitler ni sedaj nič drugega kakor »ljudska izdaja« zadnjega cesarja, ki budi najslabše instinkte naroda, silo nad duhovom, ekstremizem namesto sporazuma, unifikacija pod »pikelhaubo« namesto pod klobukom in imperializem. Dočim je simbol Avstrijca Dunajski gozd, je simbol Prusa in novega Nemca korporaiska sablja. Duhovnost Avstrijca spada tako malo k prusovstvu, kakor cerkveni zvonik k vo-iašnici! Zato se je morala razbliniti lažniva priključitvena legenda«, ki je povzročila Avstriji nepopravljivo škodo, katero pisec nadalje tudi konkretno navala. Avstrija je živela 14 let v lažni suge-®tiji, da sama ne more živeti, zato ni nič storila za svoj razvoj in svojo bodočnost, jbrpak je čakala le na podporo drugih, ^yrope in Nemčije. (Kolikokrat smo to tii ugotovili že pred leti!) Nemčija pa ji Pl Pomagala ne moralno ne materialno k®1- je bilo prav v njenem interesu, da j® Avstrija siromašna, zato da bi bila °'i za priključitev. Iz gospodarskih stisk so reševali zato Avstrijo Francozi, Angleži, Švicarji itd. Nemčija ji ni dala niti takih trgovinskih ugodnosti, kakor jih je dovolila n. pr. Češkoslovaški. Samo v trgovinstvu je plačala Avstrija Nemčiji jk> vojni pol milijarde šilingov, ki jih danes dolguje upnikom, _ ki imaijo pri njej tri milijarde in pol šilingov povojnih terjatev. Če se Avstrija ne bi bila naslanjala na Nemčijo, če bi bila zares hotela živeti samostojno življenje, potem ne bi bila sedaj osiromašena in prezadolžena. Izrabila bi bila lahko ugodnosti mirovne pogodbe glede preferencs Češkoslovaško in Madžarsko. Tega.ni storila samo zato, ker ni mislila ostati samostojna. Storila pa je zaradi Nemčije še večje neumnosti, med katere šteje E. E. zlasti to. da je prevzela po prevratu vse uradnike in upokojence, ki so se priselili iz nasledstvenih držav Jugoslavije, Italije, Češkoslovaške, Madžarske itd. ter jih redila. (Kaj porečejo k temu ti priseljenci n. pr. iz Maribora, ki žive v Gradcu in drugod in rujejo proti nam?) E. E. priznava, da pri. odločanju niso merodajni le materialni oziri, k3jti nad temi so še višji ideali, ideali naroda, toda prav ti ideali svarijo Avstrijo pred tem, da bi se vdala Prusiji. Stoletja zgodovine niso potekla zaman. Razvoj samostojne kulture in mentalitete se ne da negirati: kultura (notranja) in menta liteta Avstrijcev Je različna od Nemcev, v prvi vrsti seveda Prusov. Avstrijec je zaradi stoletnega sožitja s Slovani, Madžari in Romani vajen presojati politično življenje drugače ko Prus. Avstrijec ve, da so potrebni kompromisi in da se da zlepa opraviti več kakor z brutalno silo. Zato je avstrijska kultura nad prusko, in zato je podreditev ljudstva z višjo kulturo onemu z nižjo trajno ne. mogoča. Če bi se bili Avstrijci priključili k Nemčiji, bi bili to že davno obžalovali. Nadalje dokazuje pisec, da ni taka sreča, biti velika država, ker imamo nešteto dokazov, da manjše države lažje prestajajo krize, kakor velike. Tu navaja za zgled Švico, Belgijo, Češkoslovaško, nordijske države itd. Zato pravi, da hoče Avstrija žanaprej predstavljati nemštvo Weiraarja proti sedanjemu Hitlerjevemu nemštvu Potsdama... Razkol med Avstrijo in Nemčijo po staja tako od dne do dne večji in je morda samo še vprašanje Časa, kdaj bo med obema postavljen zid besnega sovraštva! Kdo je pričakoval, da se bodo stvari razvijale tako čudovito? Vlada odklonila Herriotove predloge Francija ne bo plačala zapadlega obroka vojnih dolgov. . JARIZ, 10. maja. Informirani krogi tr-r*° o poteku predvčerajšnje seje minl-rskega Sveta, da ie večina kabineta s predstavnikom vlade Daladierjem nače-odklonila s »prisrčno hvaležnostjo« crrlotove predloge, ki jih je prinesel iz "jphingtona, češ, da so obljube pred-dnika Roosevelta preveč široke in s*?6’ da bi mogla Franclja spremeniti vam napram Združenim drža- laki' lranc,*a z*to tudi ne bo izplačala i®s?a i*”0 °broka vojnih dolgov, zapadlem ni c,ecembra preteklega leta in to iploh ker trancoska zbornica na to P10h bi pristala. MACDONALDU. I rsemi 10: v nasprotju z M, da u. sSdanjimi demantiji se prlčaku-Macdonald še v tem tednu od- potoval v Ženevo. Opozicionalni krogi naglašajo, da bi utegnil imeti Macdonal-dov neuspeh v Ženevi težke posledice, ker ameriška vl^da želi, da se postaji delo Tazorožitvene konference na konkretno podlago še poprej, preden se bo sesitala svetovna gosjx>darska konferenca. »Daily Herald« trdi, da sedanji izgle-di ne jamčijo Macdonaldovi intervenciji v Ženevi nobenih uspehov in zato opo zarja vlado, naj se ne izpostavlja novim neuspehom. NOVA MINISTRA PRISEGLA. BEOGRAD, 10. maja. Novo imenovani minister brez portfelja dr. Grga Angjelinovič in minister za kmetijstvo in vode dr. Ljubo Tomašič sta danes dopoldne službeno prisegla in takoj prevzela svpje posle. Popoldne ob 16. uri bo sprejel novi knjetljskl minister zastopnike domačega tiska in jim ob tej priliki i razložil smernice svoje poljedelske politike« n NEPRIČAKOVANO ODKRITJE POLICIJE: BANČNI RAVNATELJ DR. MIHAJLO MARKOVIČ UBIL IN OR OPAL INŽENJERJA STANKOVIČA. MORILEC PRIZNAL SVOJE DEJANJE. BEOGRAD, 10. maja. Pred nekaj tedni je izginil na nepojasnjen način ugledni beograjski trgovec inž. Stankovič, lastnik ogromne otroške konfekcijske trgovine v Kneza Mihajla ulici. Najprej se je domnevalo, da je izvršil inž. Stankovič samomor in ie policija v tej smeri tudi iskala njegovo truplo, oziroma vodila preiskavo. Končno pa se ie posrečilo beograjski kriminalni policiji po velikem trudu in naporu dognati dejstva, ki so usmerila preiskavo v popolnoma novo smer: ali je postal Stankovič morda žrtev zločina? Ta domneva se je izkazala dan^ kot upravičena in je bil v zvezi s tem danes aretiran ravnatelj »Privredhe banke« in lastnik »Adria National Filma« dr. Mihajlo Markovič. kar je povzročilo seveda v prestolnici ogromno senzacijo. Policija je namreč ugotovila, da se je sestal pogrešani inž. Stankovič tik pred svojim izginjenjem z dr. Markovičem, in sicer v ateljeju omenjenega filmskega podjetja. Dr. Markovič je podal danes dopoldne po dolgotrajnem izvijanju obširno priznanje. Priznal je, da ie izvršil umor sam s sodelovanjem znanega, že večkrat predkaznovanega zločinca Nikole Miljakoviča. Morilec je izvabil inž. Stankoviča pod pretvezo nekega važnega kupčijskega razgovora v filmski atelje, kjer ga je zahrbtno pobil s sekiro in mu vrel 68 tisoč dinarjev, ki jih je imel pri sebi. Po izvršenem umoru sta izbrisala mo-rjlec in njegov pomočnik vse krvave sledove, stlačila truplo v kovčeg in ga odpeljala z osebnim avtomobilom dr. Markoviča v bližino Beograda kjer je bilo tudi res najdeno. Morilec dr. Markovič je bil v vseh beograjskih družabnih krogih splošno-znana osebnost in je imela zato njegova aretacija v zvezi s strašnim priznanjem v vsem mestu senzacionalen odmev. Nihče si ne more razložiti, kaj je privedlo sicer dobro situiranega bančnega ravnatelja do tega groznega zločina? Borba med Avstrijo in Nemčijo PRIHOD HITLERJEVIH MINISTROV 14. t. m. NA DUNAJ NEZAŽELJEN. IZDANI BODO STROGI UKREPI, KI NAJ PREPREČIJO VSAKO ZLO- RABO GOSTOLJUBNOSTI. DUNAJ, 10. maja. Po narodnih socialistih napovedani obisk nemških ministrov na Dunaj je razburil vso javnost. Z vseh strani se slišijo ostri protesti proti temu izzivanju. Posebno odločno je nastopil proti obisku nemških ministrov glavni krščanskosocialni organ »Reichspost«, ki piše v svojem uvodniku pod naslovom »Nezaželjen obisk«, da je napovedani obisk nemških ministrov popolnoma zasebnega značaja in da niso bile zanj storjene nobene diplomatske priprave z običajnim sporedom. Obisk je pa vrhu tega namenjen stranki, ki je sov ražna sedanji avstrijski vladi, proti kateri se bori odkrito in z ilegalnimi sredstvi. Če bi bil ta obisk prijavljen vladi, bi vedela ta brez ozira na strankarske razloge storiti svojo dolžnost. Obisk nemških ministrov narodnim socialistom pa ni zaželjen in predstavlja skrajno neugoden dogodek. Narp-dnl socialisti hočejo Izrabiti ta obisk v pričakovanju, da se vlada ne bo upala spričo odličnih gostov izvesti svojega zakona o prepovedi nošnje uniform in da zato ne bo nastopila z vso energijo v ohranitev miru. Ta račun pa je napačen. Glede dr. Francka, ki tudi namerava priti, bo vlada še sklepala o dovolitvi njegovega bivanja v Avstriji z ozirom nanje- gov nedavni govor v radiu, v katerem je napovedal, da bo Bavarska s silo nastopila proti Avstriji. S svojim obiskom hoče dr. Franck očividno iz zivati velikodušnost in potrpežljivost Avstrije. Ta gospod pa ne sme pričakovati, da bi se z njim postopalo drugače, kakor bi postopala Nemčija s kakim avstrijskim ministrom, ki bi se usodil napovedati akcijo proti Hitlerjevi vladi. Avstrijske oblasti, za katerimi stoje štiri petine vsega avstrijskega naroda, bodo znale ohraniti red in mir ter bodo nastopile v soboto In nedeljo prav tako energično, kakoi 15. marca ki 1. maja. Varnostne mere avstrijske vlade bodo odrejene v treh smereh: 1. Pri pristanku nemških letal na aspern-skem letališču bo prepovedan vsak sprejem v množicah, vsaka uniforma, nošnja orožja itd. 2. Predavanje nemških politikov bo dovoljeno le pod ob veznostjo, da se ne bodo niti najmanj dotaknili sedanjega notranjega položaja v Avstriji. Navzoči zastopnik države bo nastopil proti kršitvi te določbe uajbrezobzirnejše. 3. Izdani bodo varnostni ukrepi za popolno ohranitev miru in reda, zlasti 14. t. m. med proslavami osvobojenja Dunaja od turškega obleganja. Trgovinska pogodba med Rusijo in Italijo MOSKVA, 10. maja. »Izvestja« objavljajo uvodnik, v katerem se bavijo s podpisom rusko-italllanske trgovinske pogodbe. List ugotavlja, da si je sovjetska vlada tako zaščitila svoj hrbet na eni strani proti angleškim kapitalistom, na drugi strani pa proti Hitlerjevi Nemčiji. S tem je Sovjetska Unija dokazala, da je važen činitelj v svetovnem gospodarstvu. Podpis te ,pogodbe naj služi kot nauk vsem onim, ki ne morejo najti poti za obnovitev svolib trgovinskih odnošajev napram Moskvi in kot svarilo vsem onim, ki hočejo b svojo Izzivalno politiko ogra-žati odnošaje z Moskvo. STRASSER SE JE SKESAL1. BERLIN, 10. maja. Gregor Strasser, ki je po sporu s Hitlerjem stanoval v Mo« nakovem, se je sedaj preselil v Berlin. Politični krogi pripisujejo -tej preselitvi velik pomen, ker se da Iz tega sklepati da bi moglo priti do ponovnega zbližan ja med Strasšerjem in Hitlerjem, ki sta bila le tod nekdaj zelo dobra nrijaitelja. Stran 2,' Mariborski »V E CER NI K« Jutra Dnevne vesti V Jakličevo blagajno so vlomili sinovi njegovega uslužbenca Delavca Franca Novaka, njegovo ženo, sina in hčerko zaslišuje policija. Oče se je vdal, dočim ostali danes še odločno zanikajo krivdo. Organi kriminalnega oddelka naše policije pod vodstvom nadzornika g. Canj-ka so takoj po vlomu osumili im tudi aretirali dva sina delavca Franca Novaka, ki je bil zaposlen pri Jakliču v carinskem skladišču. Naslednji dan so aretirali še Novaka samega, ker mu pa niso mogli do živega so njega im njegovega mlajšega sina izpustili na svobodo, do-£im so starejšega sina Otona, ki je po poklicu mesarski pomočnik, obdržali še nadalje v zaporu. Vestno in neumorno poizvedovanje organov kriminalnega oddelka pa je ostalo na mrtvi točki vse do časa, ko je Oton pisal iz zapora svojemu očetu pismo, ki ga je policija zaplenila, naj molči in naj ničesar ne izda. Na podlagi tega momenta so šli detektiv! s podvojeno silo na delo in aretirali starega Novaka, njegovo ženo in hčerko. Mlajša sinova sta med tem mezriamokaim pobegnila. Baje je bil eden mlajših te dni aretiran v Beogradu, kjer je prodajal ukradene briljante. Ta vest pa še ni popolnoma točna. Na policiji so včeraj ves popoldan zasliševali starega Novaka, ki je izpočetka trdovratno tajil vse. Rotil se je, da je nedolžen, da ničesar ne ve o vlomu, da so bili kritične noči vsi sinovi doma m da mu ni jasno, kaj je mislil starejši sin Oton, ko mu je pisal omenjeno pismo iz zapora. Izpočetka tudi ni hotel ničesar vedeti o zakopanih 15.000 Din, ki jih je policija izkopala v njegovi kleti, končno pa se je pod težo dokazov vendarle vdal in priznal, da so v Jakličevo blagaj 110 vlomili njegovi sinovi. Novakova že na pa je vse odločno tajila in zatrjevala, da njen mož ni normalen in da ne ve, kaj govori. Zaklinjala se je, da so bili sinovi v noči na velikonočno nedeljo, ko je bi izvršen vlom v blagajno, doma. Tudi zaslišana Novakova hčerka se doslej še ni omehčala in taji, da bi ji bilo o vlomu kaj znanega. Pravi, da ji je nekaj dni po vlomu dal njen brat 300 Din in jo prosi naj bi mu nakupila nekaj perila. Starejši sin Oton, ki sedi vklenjen prec policijskim nadzornikom g. Ganjkom,pa je soudeležbo pri vlomu že delno prizna Policija ga zaslišuje še nadalje in je pri čakovalfci, da bo izpovedal vse, tako da bo vsa zadeva v najkrajšem času popol noma pojasnjena. Za pobeglima mlajšima Novakovima sinoma je policija izdala tiralico in pričakuje, da bo imela popoln uspeh. Novi carinski oddelki. Po odloku finančnega ministrstva bodo te dni otvor-ieni novi carinski oddelki na Remšniku, v Pernicah, Libeličah, Mežici, Koprivniku in Solčavi. Ti oddelki bodo podrejeni glavni carinarnici v Dravogradu. Legitimacije za četrtinsko vožnjo. Za slavnost, ki bo ob priliki 25-letnice Narodne strokovne zveze v Ljubljani, je dovoljena četrtinska vožnja. Legitimacije »e dobe vsak dan od 6. do 8. ure zvečer v podružničnih prostorih Narodno strokovne zveze v Sodni ulici in pri »Putnl-ku« na Aleksandrovi' cesti. Legitimacija stane 10 Din. Člani NSZ dobe legitimacije le v podružničnih prostorih med u-radnimi urami. Kdor se še ni prijavil, naj stori to čimpreje. Sveta dolžnost nacionalnega delavca in nameščenca je, da se udeleži svečane proslave pomembnega jubileja delavskega pokreta v Ljubljani! Poseben vlak iz Maribora v Ljubljano bo vozil udeležence na veliko proslavo Narodno strokovne zveze, ki bo v nedeljo, 14. t. m. Vlak bo odhajal iz Maribora ob 4.40, iz Celja ob 5.55 uri in bo dospel v Ljubljano ob 822 uri. Iz Ljub-lftne bo vozil isti dan ob 19.10 uri. Ljudska univerza v Mariboru. V petek 12. maja ob 20. uri predava g. prof. Škof k Maribora o plinskih napadih, ki pretijo v primeru vojne civilnemu prebivalstvu in ogrožajo v najhujši meri njegovo življenje. Radi tega je velepomembno, da dobi sleherni vpogled v grozno učinkovitost modemih strupenih plinov in da spozna sredstva, s pomočjo katerih se zamoreano obraniti smrtonosnega zastrup Ijenja. G. prof. Škof bo demonstriral razna taka sredstva. V ponedeljek 15. maja predava dr. Oblak iz Ljubljane o temi »Od Dubrovnika čez Boko Kotorsko v Črno goro«. Poziv mariborski javnosti. Drevi ob t0. uri bo v Narodnem gledališču slavnostna akademija ob priliki jubileja društva prijateljev angleškega jezika- in kul ture v Mariboru. Spored svečane akademije je bogat in pester. Nastopili bodo sami izbrani umetniki iz Maribora in predvajali najboljša dela. Svečanosti se bo poleg zastopnikov oblastev in društev udeležil tudi britanski konzul mr. Russell Macrae iz Zagreba. Po akademiji pa bo v dvorani pri »Orlu« družabna prireditev, ki jo na čast gostom priredi Angleški klub. Vljudno vabimo vso javnost, da se družabne prireditve pri »Orlu« udeleži v čim večjem številu. Prosimo vse odlične zastopnike javnosti, naj se prireditve udeleže z damami. O razvoju svetovne politike po vojni b0i P*relaval iutrl> v četrtek ob 20. uri v palači Delavske zbornice glavni urednik »Večcrnika« g. Radivoj Rehar. S tem predavanjem bo zaključila Zveza mladih intelektualcev svoj letošnji strokovnp-znanstveni ciklus Javnih predavanj. Eleganten pisemski papir v mapah in blokih: Zlata Brišnik, Slovanska ulica II Aeroklub „NaSa krila" — A. S. G. Graz I. meddržavni poštno-jadralni polet Graz—Maribor V nedeljo, dae 14. maja ob 15. uri na Tesnem Vstopnina 4 Din. Javni nastopi gojencev Glasbene Matice se bodo vršili v sredo 10., četrtek 11. trn. ob 17. uri ter v petek, 12. in soboto, 13. t. m. ob 20. uri, vedno v mali dvorani Uniona. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo, P. n. starši in ljubitelji glasbe se najvljudneje vabijo. Dogodek prve vrste je bil prvi nastop Pie in Pina Mlakarja v Mariboru letos pozimi. Gledališče je bilo razprodano, kar se ni zgodilo prej pri nobenem plesnem večeru, ne' solistov ne skupin, tem je pokazal Maribor, da ve ceniti svoje umetnike; isto bo pokazalo y, petek zvečer, o tem smo prepričani! Proslava Materinskega dneva v Mariboru. V proslavo Materinskega dneva priredi v nedeljo, 14. t. m. Mariborsko žensko društvo v parku koncert, kojega čisti dobiček je namenjen podpori revnih mater. Svirala bo godba »Drava«. Popoldanska proslava v gledališču se je morala preložiti na nedeljo 21. t. m. Nastopila bo II. dekl. osnovna šola ter igrala mično Ribičevo mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«. Jadranska straža priredi za Binkošti izlet na Vis in livar. Informacije daje Oblastni odbor Maribor, Grajska ul. 5 I. Zagrebški »Svetloton« v Mariboru. Mariborski Aeroklub »Naša krila« je prejel včeraj obvestilo iz Zagreba od »Svetlotona«, da bo prispel v Maribor in filmal prihod in start brezmotomega jadralnega letala na Teznem. Za povzdigo tujskega prometa v naši okolici. Naš lepi Kozjak s svojimi bližnjimi in daljnimi izletnimi točkami postaja vedno bolj priljubljen izletnikom, zlasti iz Maribora, pa tudi že iz drugih krajev. Da se tujski promet preko Kozjaka čim bolj dvigne, je potrebno, da se sčasoma zvežejo vse najvažnejše izletne točke, in sicer Sv. Urban, Sv. Križ, Sv. Duh, Remšnik itd. z dobrimi prometnimi cestami. Važno je zlasti, da se prične graditi prometna in turistična cesta, ki bo zvezala Maribor z najbližjo izletno točko, s Sv. Urban-otm. V svrho razgovora o gradnji te ceste bo v nedeljo 14. trn. ob 9. uri dopoldne v Joštov! gostilni pri Sv. Urbanu sestanek interesentov in izletnikov. Sestanka se bodo udeležili med drugimi tudi gg. okrajni glavar dr. Ipavic, narodni poslanec dr. Pivko itd. Prepričani smo, da bodo nedeljski razgovori imeH uspeh in da bo vprašanje gradnje zveze Maribora s Sv. Urbanom, v naij-krajšei* šu* stopil« v štačlj realizacije., Svojevrstna senzacija za Maribor bo nedvomno polet brezmotornega jadralnega letala iz Gradca v Maribor. Za- polet je veliko zanimanje in prejema odbor aeroklu-ba Vsak dan ogromno pošte iz vseh -delov naše države-. Aeroklub sporoča javnosti, da sprejema vsak dan pisma in razglednice, ki jih nameravajo odposlati posamezniki z jadralnim letalom. Za pisma znaJša pristojbina 18 Din za razglednice pa 12 Din. Za prihod le talai je veliko ztamimamje zlasti med filatelisti, ker bodo znamke na pismih in razglednicah, ki bodo odposlane z letar lom, žigosane s posebnim žigom in z žigom- mariborskega aerokluba. Ker občinstvo še povprašuje po glasbenih predstavah, bo v kratkem letošnja premiera moderne operete Ralpha Be natkega »Adieu Mimi!« Ta opereta je znana po svojih številnih »šlagerjih« in po izredno zabavni in pestri vsebini. Di rigira kapelnik Herzog, režira Harasto-vič. Godbeno društvo »Lira« v Mariboru se priporoča javnosti, naj ga po svojih močeh podpira vsaj s tem, da pristopi k društvu kar največ članov. Godbeniki »Lire«, ki jih ob torkih in petkih vadi v godbenem lokalu v Erjavčevi ulici kapelnik g. Polič, naglo napredujejo in bodo še letos javno nastopili v Mariboru. Dru štveni odbor priporoča godbo raznim nacionalnim društvom, naj jo najemajo za svoje prireditve. Ponudbe je nasloviti na kapelnika Alojzija Poliča v Mariboru Koroščeva ulica 43. Slovenski javnosti. Problem večnega predvajanja večinoma manjvrednih nemških filmov v našem obmejnem mestu je tako pereč, da je sedaj, ko smo se vendarle enkrat tako daleč emancipirali, da nam predvajajo film čiste, neposredne umetnosti, za kar jamčita že imeni sve-tovnoznanega ruskega basista Šaljapina, ki se pevsko in igralsko kar prekaša ter slavnega francoskega režiserja Reneja CLaireja, dolžnost celokupne slovenske javnosti brez razlike, da s polnoštevilnim obiskom manifestira za predvajanje filmov, ki se našemu slovanskemu duhu prilegajo ter tako dokaže, da zato slovenske javnosti ni k filmskim predstavam, ker jo predvajanje tendencioznih nemških filmov žali. Spomnite se nedeljske resolucije! —i. Javna zahvala. Da se je tombola Sokola Maribor III. 7. t. m. na Trgu svobode zadovoljivo obnesla, je zasluga mariborskih trgovcev in obrtnikov, nadalje mnogih zasebnikov in posetnikov v Krčevini ter Košakih, ki so vsi darovali le pe dobitke in prispevke v gotovini, kon čno pa nič manj cenjenega občinstva iz mesta in okolice, ki se je tombole udeležilo v lepem številu. Upravni odbor Sokola Maribor III. izreka vsem prisrčno in najtoplejšo zahvalo! Kino Union: Samo Še nekaj dni »Ljubavn! regiment«, izvrstna vesela vojaška opereta krasnega petja in lepih melodij z Gustavom Frohliohom in srčkano Dolly Haasovo. Pripravlja se senzacija dneva, velefilm »Don Ouichotte« z ruskim odrskim umetnikom in najboljšim pevcem sveta Fjodorom Šaljapinom. Fantom Durmitorja. Prvi veliki zvočni^ film, ki je popolnoma, posnet v naši državi in s pomočjo naše vojske. Naj-epši kraji naše domovine, starodavni in moderni del našega Sarajeva, ponosni 3eograd, patricijski Dubrovnik, -romantična Drina in pa s pragozdi porasla Črna gora so posneti v tem filmu. Vsa mika-vost, vse lepote, vse nevarnosti teh naših najlepših krajev nam kaže ta film. ^leg izrednih in senzacijonelnih naravnih posnetkov spremlja ta-film prav lepo in ljubko dejanje. V glavnih vlogah Slovenka, znamenita filmska igralka Ita Ri-na, poleg nje prvikrat v filmu prepovsod znani gledališki igralec Hinko Nučič, tudi naš rojak. Vsa- druga mesta pa so zasedena s promi-nentnimi nemškimi igralci cakor Garl de Vogt, Albert von Kersten, rast Dumcke itd. »Fantom Durmitorja« ma tudi v tujini ogromen uspeh, kajti critlka pravi, da tako lepih in tako romantičnih naravnih posnetkov še ni po-cazal noben fflm. Film je pretežno povzet v nemškem, deloma pa tudi v sr-bo-irvaškem jeziku. Premiera bo v sredo v Grajskem kinu. Nosečim ženam in mladim materam opmore naravna,»Franz Joscfova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Narodno gledali je REPERTOAR: Sieda, 10. maja ob 20. uri: »Desetletnica društva prijateljev angleškega jezika in angleške kulture«. četrtek, 11. maja ob 20. uri: »Bog maščevanja«. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 12. maja ob 20. uri: »Plesni koncert Pie in Pina Mlakarja«. Sobota, 13. maja ob 20. uri: »Adieu Mimi!«. Prvič v sezoni. Zadnja uprizoritev »Boga maščevanja«. Ker je v poslednjem času mnogo gledaliških obiskovalcev izrazilo željo, da bi se učinkovita in zelo uspela Ascheva drama Bog maščevanja uprizorila še enkrat, bo poslednja predstava tega zanimivega in dobro podanega dela v četrtek 11. t. m. Veljajo znižane cene. Pia in Pino Mlakar, priznani umetniški par, ki je v tujini (Francija, Češkoslovaška, Nemčija) dosegel nenavadno' lepe uspehe, ter je letošnjega marca nastopil tudi v mariborskem gledališču pred nabito polno hišo, ponovi svoj plesni koncert v petek, 12 tm. Tokrat veljajo znižane operne cene. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofutlozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da M začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se ji-h vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Navodilo za kuhanje! Na 1 liter vode (hladne, ne vrele) 3 žlice Kathreinerjeve Knei-ppove sladne kave im 1 žlico prave ga »Franckovega« kavnega dodatka! Dve podivjani telici. Na včerajšnjem sejmu za živino je kupil posestnik in gostilničar g. Štefanciosa s Ptujske gore dve lepi plemenski telici simendolske pasme. Živali sta bili tako lepi. da- sta vzbujali splošno pozornost med kmeti in živinskimi prekupčevalci. G. Štefanciosa je najel Franca Koropco in Ruperta Robana kot gonjača, ki naj bi mu spravila kupljeni telici na- dom-. Ko pa sta gonjača prignala telici na Kralja Petra trg, sta živali kar na lepem podivjali, se iztrgali iz rok gonjačev in zdirjali proti železniški progi. Od tam sta zbezljali na vrt gostilničarja Križniča in mu opustošili vse grede ter polomili več drevja^ Na vrtu se je kmalu zbralo več pasanfov, ki so z združenimi močmi in največjo težavo ukrotili podivjani živali. Pri tem sta bila ranjena oba gonjača in neki pasant. Škoda, ki sta jo pozročili, je precejšnja. Zvezani telici so nato naložili na tovorni avto in ju odpeljali proti Ptujski gori. Dve tatvini. Na sejmišču je včeraj dopoldne odpeljal neznan kolesar gostilničarki Tereziji Pogačnikovi iz Jurčičeve ulice črno pleskano žensko kolo, vredno okrog 1000 Din- Strokovnemu učitelju Viljemu Šušteršiču na meščanski šoli v Krekovi ulici pa je v soboto dopoldne med odmorom ukradel neki učenec iz zaklenjene omare, katero je odprl s ponarejenim ključem, harmoniko, vredno 600 Din. Sejem za živino. Na včerajšnji sejem so prignali 473 glav živine, in sicer 14 konjev, 9 bikov, 122 volov, 306 krav in 22 telet. Kupčija je bila dobra in je bilo prodanih 246 glav. Cene: debeli voli 4 do 5.45 Din, pol debeli 3 do 3.50 Din, voli za rejo 3 do 3.75 Din, biki za klanje 3.50 do 4 Din, debele krave 2.75 do 5.25 Din, plemenske 1.50 do 2.50 Din, krave za klobase 1.50 do 2 Din, molznice 2 do 2.25, breje krave 2 do 2.25 Din, mlada živina 3.75 do 5.30 Din in teleta 4 do 5 Din. — Vlesne cene: volovsko meso prve vrste 10 do 12 Din, druge vrste