P K O L E T A K E C J K l> E I A V S K I E1 S T ZA MISLEČE CITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1990 r. D*r. «. mr, t U» p«* mMtM a« Act al CNfrtN «1 Mmnk «. Mit. CHICAGO 23, ILL., 7. NOVEMBRA (November 7.) 1945 r«iblished We«*ly at 2801 S, Lavrodale Ave. •ii LETO—VOL. XI« V KONGRESU se veda pritisk "ta sprejem postave, ki bi prepovedala vsako stavko, v kateri so prisadeti splošni ljudski interesi. N. pr. vtavkr v elektrarnah in plinarnah, na pouličnih ielesnicah, v pristaniščih, v avtobusnih prometih, v vodovodnih napravah itd. Gornje je slika is nedavne stavke pristaniških delaveev v Nevv Yor.iu, ki velja uz eneg iimed argumentov, temu je sprejem takega takona potreben. Boji v Aziji, v Afriki in v Južni Ameriki civilna vojna NA KITAJSKEM. - UMEŠAvanje ZED. dr2av - kolonualna uudstva ŠE niso "zrela" ZA svobodo. - "revolucije" V JUŽNI AMERIKI. - svet V politiki sile * Po prvi svetovni vojni je bila Kitajska prva, ki je krvavo borbo znova okusila. Najprvo z japonsko invazijo v Mandžurijo, nato japonski napad na Šangaj in na vse kitajske obmorske province. Ob enem notranja vojna Istočasno so se posebno na severnem Kitajskem in na jugu pa v Kantonu začele grupirati v centralo skupine, ki so hotele nadaljevati delo "očeta kitajske revolucije", velikega socialističnega misleca Sun-Jat-sena. Kou-mingtang (stranka, ki bi imela vršiti Sun-Jat-senovo poslanstvo >, je že mnogo let le "politična mašina", ki jo kontrolirajo najbolj korumpirani politiki. Načeljuje ji Čiang-Kaišek, o katerem trdijo, da je osebno pošten, toda vzlic temu proti iztrebljenju reakcionarjev iz kitajske vlade in iz kitajskega političnega sistema Vsled tega ni pristašem kitajske revolucije preostajalo drugega kot da se organizirajo na svojo roko in same nadaljujejo, kjer j^ Sun-Jat-sen nehal. Na« zvali so se za komuniste in pod to znamko se bore še danes. Ciang-Kaišek jih je hotel u-gonobiti s silo že pred leti. O tem je v Proletarcu veliko pisal Joško Oven. Kaj so kitajski komunisti? Bilo bi popolnoma zmotno, ako bi kdo, ki čita o kitajskih komunistih, mislil, da so nekaj takega kot n. pr. newyorški komunisti, ali pa komunisti v Parizu. Kitajski komunisti ne predstavljajo gibanje industri-alnega proletariata, ampak obubožanega, brezpravnega kmečkega ljudstva. Ako bi bila v času; ko so se vršili n. pr. kmečki upori po Slovenskem in Hrvaškem. v veljavi komunistična znamka za vsakega upornika kot je sedaj, pa bi takrat rekli, da je Matija Gubec glavni vodja "komunistov". Kitajski komunisti torej niso delavska stranka, kot recimo v Italiji, ali v Franciji in Angliji, pač pa kmečka stranka, oziroma ogromno gibanje ljudstva, ki se preživlja i obdelovanjem polja. Bilo je strahovito izkoriščano, kot je še zmerom po ostali Kitajski. Ko se je uprlo z oboroženo silo, je to gibanje dobilo oblast nad teritorijem, ki obsega okrog devetdeset milijonov ljudi. pore j več kot pa sta jih imeli predvojna Francija in Italija skupaj, in več kot jih ima Japonska. Od noša j i z Rusijo Navadno se smatra vsako komunistično stranko kjerkoli na svetu za marijoneto moskovske vnanje politike. O kitajskem komunističnem gibanju — tako-zvanem — se tega ne more reči. Rusija kajpada mu ni nasprotna, B pomagal« na mu je silno malo. Prvič radi tega ne, ker bi si nakopala še več jeze kapitalistov vsega sveta, in drugič, ker ni mogla, tudi ako bi želela. Sovjetska unija je sama od počet-ka svoje revolucije tako zapo-sljena s svojimi problemi in svojimi "petletkami", da bi rekonstrukciji kitajskega kmečkega ljudstva matorijalno ne mogla pomagati. Oborožene intervencije pa se je ogibala. Pred nekaj tedni je Moskva sklenila pogodbo s Čiang-Kaiše-kovo, torej s protikomunistiČno kitajsko vlado, katero je s tem priznala za avtoriteto nad vso Kitajsko, vStevši nad Mandžurijo, ki jo je ob koncu vojne z Japonsko zasedla ruska armada. Kitajskim komunistom to ni bilo všeč, a menda razumejo, da ima v mednarodni politiki Sovjetska unija predvsem svoje lastne interese v mislih in radi tega noče, da bi hodila po kostanj v ogenj za druge. Ameriška intervencija Dočim je torej sovjetska vlada Čiang-Kaišekovo vlado le bolj na papirju priznala in ji (Konec na 5. strani.) PROBLEM 2ID0VSTVA DELA SEDAJ ANGLIJI NAJVEČ PREGLAVIC V prvi svetovni vojni je angleški državnik Bal-four v imenu svoie vlade Zidom obliubil spremeniti Palestino v iidovsko driavo. Angleška armada jo je zasedla I. 1919. Prej je bila pod Turčijo. Anglija je po vojni izpolnila le del svoje obljube. Dovolila je priseljevanje Židov v to starodavno biblijsko deželo, toda oblast nad njo je obdržala v svojih rokah. Med tem je nastalo med Arabci v Palestini toliko odpora proti naseljevanju Židov, da ga je Anglija drastično omejila, posebno še, ker je začel s propagando proti Angliji ves arabski svet. Dne 2. nov. to leto je bila osemindvajseta obletnica Balfourjeve deklaracije. In kot na migljaj so Arabci v Egiptu vprizorili protižidovsko stavko, ki se je razvila v nemire, v poboje in v uničevanje židovskih in evropskih trgovin posebno v Aleksandriji in v Kairu. V Jeruzalemu in drugje v Palestini pa so se dogodili poboji med Židi in Arabci in oboji so se ob enem tepli z angleškim vojaštvom. Vzrok tej novi napetosti na bližnjem vzhodu je v precejšnji meri naš predsednik Truman, ki je angleško vlado urgiral, da naj odpre Palestino nadaljnim sto tisoč Židom, ki so v Nemčiji še v taborih in nimajo kam iti. Sovraštvo Arabcev do Židov izvira največ radi vere. Po plemenu so oboii semiti, torej kako "arij-stvo" ni vzrok spora med niimi. Angleška vlada je predsedniku Trumanu pojasnila napetost položaja in mu namignila, da ako Anglija prepusti Palestino Židom, bo potrebovala v boju z Arabci pomoči. Ali jo je ameriška vlada pripravljena dati? Tako je prišel vsled svojega "umešavanja" Truman v zadrego, ker oborožene ameriške intervencije proti Arabcem Angliji ni mogel obljubiti. . Palestina je majhna dežela. Sama Židov, ki se bi iz Evrope preselili vanjo, ne bi mogla preživljati. Toda Židie v Palestini že od začetka naseljevanja v njo prejemajo veliko podporo od ameriških Židov in ti so tudi glavni faktor, ki dela angleški in ameriški vladi precej glavobola. Ako je Hitler res mrtev in bi se mogel za hip zbuditi, bi se bržkone razveselil, ko jbi videl, da je židovstvo ostalo problem tudi po pcdcu nacizma. V teoriji so postali Židie v vsi Evrooi spet enakopravni, toda imaio težave dobiti nazai svoje prejšnje službe in le bolj pa svoja posestva in gotovino, ki so jim bila zaplenjena. Tako so ostali na cesti in v bedi. Okrog sto tisoč jih ie samo v Nemčiji, ki bi radi svoje zadnie dneve preživeli v deželi, o kateri bi lahko rekli, da je njihova. A če bo Arabcem mogoče, se jim up ne bo izpolnil. Svet je pač še zelo primitiven in poln ignorance ter predsodkov. Novi volilni uspehi delavskih strank v evropskih deželah Dne 1. novembra so se vršile na Angleškem municipalne volitve, v katerih je bila torijsku stranka znova poplavljena i zmagami delavske stranke. Kon-servativi so izgubili več sto mandatov v korist delavske stran-ke. Celo komunisti so dobili nekaj sedežev in to v enem naj-brlj konservativnih okrajev v Londonu. Slabše za delavstvo so izšle volitve v danski parlament. Socialdemokrati so dobili 48 sedežev, ali 19 manj kot so jih imeli. Komunisti so izvolili 18 poslancev. Prej so imeli tri. Napredovale so najbolj "zmerne napredne" stranke a konservativne pa nazadovale. V parlamentu, ki šteje 148 poslancev, nima nobena stranka večine. Na prvem mestu so socialdemokrati z omenjenim številom sedežev, na drugem ie liberalna kmečka stranka, ki ima 38 sedežev, konservativna 26, radikalna (v resnici protiradikalna) stranka 13, komunistična, kot že omenjeno, 18, ostali sedeži pa odpadejo na manjše skupine. O sijajni zmagi levičarskih s*rank v Franciji smo poročali v prejšnji številki. Na Norvežkem je prejšnjo koalicijsko vlado nadomestil delavski kabinet, ker je dobila delavska stranka v nedavnih volitvah večino v zbornici. Minulo nedeljo so se vršile državnozborske volitve na Madžarskem, O rezultatu bomo komentirali v prihodnji številki. SOVJETSKA UNIJA OB SVOJI 28. OBLETNICI SOCIALNE REVOLUCIJE Prvič po petih letih so v Sovjetski uniji praznovali obletnico boljševiške revolucije v miru. Praznik je trajal dva dni. In glavno, kar je svet pričakoval, je bil Stalinov govor, o katerem bo komentirano v prihodnji številki. Rusiji je šlo v prvih mesecih Hitlerjeve invazije silovito trda in veliko ljudi v Ameriki, v Angliji in drugje je bilo prepričanih, da je Hitler s svojo zavrat-no potezo z boljševizmom, kar naj že to pomeni, za zmerom pospravil. Pa ni. Za dne 7. novembra 1941 se je Hitler pripravil za govor v Moskvi. A ni mogel tja. PREŠERNOV KONCERT Minulo nedeljo se je vršil v dvorani SNPJ v Chicagu koncert pevskega zbora "France Prešeren". Dvorana je bila napolnjena, spored**dobro izvajan, upoštevajoč težave, ki so v zvezi s takimi prireditvami, m udeleženci pa zadovoljni z vsemi predvajanimi točkami in pa ker je bila to menda ena prvih slič-nih priredb med nami v tem mestu. od kar je konec vojne. Več v prihodnji številki. V Jugoslaviji so se odločili I volitve v ustavotvorno skupščino ta mesec vseeno izvesti kot so si jih določili, neglede na nejevoljo v VVashingtonu in Londonu. Vladajoča skupina, ki je o vsem odločila, je ob enem poskrbela, du so med kandidati ljudje vsake sorte bivših prepričanj. Sedaj pa naj jim je le za domovinsko fronto. Med njimi n. pr. Franc Snoj„ ki je še vedno klerikalec po prepričanju, a vendar smatra, da Koro-ščeve-Pašičeve-Trumbičeve-Ale-ksandrove Jugoslavije ne bo več nazaj, pa je šel rajše domov namesto v Rim. Miha Krek mu je lahko nevoščljiv, kajti Miha ne bo smel več v Jugoslavijo, razen kot spokornik, kar pa ni v njegovi naturi. Na Japonskem komunistična stranka spet deluje. Ljudje se ji pridružujejo in enako k obnovljeni socialistični stranki, ker pričakujejo čudežev od nju. Na papirju veliko obljubljata, a dati ne moreta ničesar, ker je japonski militarizem državo za-pasel in bo morala živeti v mi-zeriji po zaslugi dvora, svoje cerkve in svojega kapitalizma. Socialistična in komunistična stranka storita lahko sebi dobro, če v teh okolščinah, in pod Mac-Arthurjevo okupacijo, ~ Japoncem ne obljubita ničesar kot posledice vojne, ki jih še dolgo ne bo konec. Predsednik Truman se je sprijaznil z idejo, da je sedaj res j predsednik, ne pa zgolj po na-! ključju vržen v predsedniško službo. A je med tem že spoznal, da to ni samo "titel", ampak služba zares. Kongresnik Cox (demokrat iz iGeorgije) je Trumanov govor o vnanji politiki Zed. držav jako pohvalil. "Upam," je dejal, "da so njegove besede pridjale kaj železa v žile našega slabokrvnega, brezbarvnega državnega de-partmenta. Niso prišle niti mi- nuto prekmalu, kajti milijone ljudi je začelo premišljevati, dali se bo apizanje napram Rusiji sploh kdaj končalo in če ji bomo sploh kdaj nehali pomagati v zasužnjevanju ostalega sveta." Mož je torej govoril kot je mislil in to ob enem pomeni, da je veliko drugih, ki bi svoje prepričanje enako izrazili, a so bolj previdni, pa bolj spletkarski. Slabo pri vsem tem je to, da zavezniška obetan ja v sodelovanje za svetovni mir še nimajo nikjer prave veljave. Diktator Franco v Španiji Še upa, da bo svojo državo ohranil za papizem in izkoriščevalce, pa je baje po ovinkih obljubil, da je pripravljen iti v angleški orbit. Attlee in Beven bosta morala biti zelo previdna, če nočeta, da bosta s Španijo imela še slabše skušnje kot pa Chamber* lain in Churchill. •% » Cemu Franco sploh hoče pod angleško in ameriško zaščito?, Mar zaradi demokracije, ali zato, ker mu je za ščitenje španskih aristokratov, cerkvenih w i mogotcev in tujih ter domačih kapitalistov? Odgovor ' na to vam je na dlani! V Mehiki se delavci potegujejo za minimalno mezdo, ki naj bi znašala saj $1.40 na dan. To je malo tudi za takozvani živ-ljenski standard v Mehiki. Ampak opozicija proti tako razkošni zahtevi mehiških težakov je tam še celo hujša kot pa pri nas n. pr. proti zahtevam za zvišanje mezde jeklarskih in avtnih delavcev. Icelandij*. ni ne produktivna« ' ne bogata dežela. Večina ljudi po svetu niti ne ve, kje je ta kraj. Po svojem imenu je varljiv, ker "Icelandija" ne pomeni deželo ledu. Kongresnik Gear-hart, republikanec iz Californi* je, smatra, da ker so naše čete žc tam, in ker se je Icelandija ločila od danske monarhije., pa (Konec na 5. strani.) Ijati obvezno vojaško službo tudi v mirnem času. V naši deželi je posebno drzna in močna tista klika, ki propagira. da naj začnemo svetu Tako je tudi tistega usodnega narekovati, kaj mi hočemo od dne govoril v Moskvi Stalin. Za njega, s silo, namesto z argu-letošnji jubilejni govor je šel mentiranjem. Mar nimamo se-Stalin na dolge počitnice na daj silnejše mornarice kot jo je Krim. da se ob južnih vodah in človeštvo še kdaj poznalo? In v gozdovih pripravi na besede, , pa letalstva, ki mu ni primere? ki jih je čakal ves svet. Jasno je. kot vsak iskreno socialistični list zmerom poudarja. da smo v borbi med kapitalizmom in socializmom. Slednje-mu je USSR trn v peti, od kar je nastala. Ker je še tu, in kapitalizem tudi. smo skončali vojno za odpravo vojne že v drugič, in tudi že v drugič zmagali za pribori-tev demokracije, a ob enem hočemo tu prvič v zgodovini upe- Pa industrije, ki je zmožna producirati veliko veliko več kot pa so naše potrebe? In vrh tega imamo atomsko bombo! V Moskvi razumejo, kot razumejo v VVashingtonu, da se gre v vsem tem vretju in vnetju med dvema sistemoma: Med svetostjo izkoriščanja za privatni profit in med nacionalizacijo. Da bi se le ta spor izvršil razvojno, "mirnim potom"! Poskus za omiljenje industrialnih konfliktov V VVashingtonu so se minuli pondeljek zbrali predstavniki unij,,, industrialcev. in zvezne vlade, da se vzajemno pomenijo, kako ustaviti val stavk in spraviti deželo v toke mirnega obrata civilne produkcije. Predsednik Truman je v predpripravah sa to posvetovanje pozval k sebi glavne zastopnike unij in industrije ter razne ekonomske veičake, ki se naj bi v naprej sporazumeli, da mora biti ta konferenca uspeh. Toda ni nihče verjel, da je to izvedljivo, ker si ekonomski interesi delavcev in lastnikov industrije ncspravlji-vo nasprotujejo. Zato med nji- mi še nikoli ni bilo drugega kot tekma — na eni strani za pri-boljške, na drugi za čimvečje dobičke. Stavke so nastale v glavnem vsled prenehanja vojne industrije, v kateri je bil zaslužek vsled plače za čas in pol, ali celo dvojne plače ia nadure, v primeri s sedanjimi veliko višji. Zaradi znižanja mezde se je oh enem znižala nakupovalna moč ameriškega ljudstva in to bo imelo težke poalediee, če se problema pravočasno ne reši. Trumanov predlog j«, da naj delavstvo vzame 15 odstotkov zvišanja plače in industrija pa se obveže, da ho vzlic temu ostala pri starih cenah, to je, da izdelkov ne ho podražila. Pa jc takoj nastalo mrmranje med onimi, ki bi radi cene neovirano dvigali. Na drugi strani pa je prijel Trumana in zvezno administracijo sploh predsednik CIO Philip Murray. češ, da vlada skriva podatke pred javnostjo. Med drugim je omenil poročilo vladnega direktoria za vojno mobilizacijo J. W. 8* y de rja, ki je ugotovil, du industrija lahko zviša delavcem mezde 24 odstotkov ne da hi ji bilo treba zviša- ti cene. Kaiti dobički so tolik-šni in davki korporacijam sedaj znižani, da sc ni treba lastnikom nič bati za profite, ker ne bodo zmanjšani. Truman pa se je pritožil nad industriplci, češ, da s svojimi produkti mnogi izmed njih nočejo na trg, ker čakajo 1. januarja. ko jim od izkupička ne bo treba več plačati toliko davka. V lakih okolščinah je bila «a konferenca sklicana in »e končala bre« konstruktivnega sporazuma. ker bo i med razredi se bo nadaljeval, dokler hodo obstajali. PROPAGANDA PROTI DELAVSTVU ZASEJALA VELIKO SOVRASTVA Ako gre človek med vojake, bivše vojake in pa med dijake, spozna, da je bila medvojna propaganda proti organiziranemu delavstvu zelo učinkovita. Dasi jim ni na bopiščih in v taborih manjkalo ne mu-nicije ne drugih potrebščin, so vsled vpitja v časopisju in v radiu vendarle imeli vtis, kot da je unij-skim delavcem vseeno, kaj se zgodi z vojaki. Zase zahtevajo kratek delavnik in pa visoko mezdo, a pri tem niso hoteli prav nič pomisliti, da vojaki v lisičjih luknjah, v diunglih in na bojnih ladjah nimajo nobenih odrejenih ur in ne plače za nadure. In ti fantje, ki so se pustili zavesti unijam so-vraini propagandi, so večinoma sinovi rudarjev, fo* briikih in drugih delavcev, o katerih bi po zdravem presojanju morali vedeti, da jih očetje in vtiatere ne bodo pustili na cedilu. Značilno je, da je te vrste gonja proti unijam preslepila tudi zelo veliko študentov. Pa se zgražajo nad delavci in njihnimi stavkami, pri tem pa pozabljajo, da so za svoje šolanje in vzdrževanje odvisni baš od teh delavcev, proti katerim roban-tijo. Vzrok, da je toliko ljudi zavedenih v mržnje do organiziranega delavstva in njegovega odpora proti neoviranemu izkoriščanju je, ker so propagandna sredstva posest velebankirjev in drugih bogatašev. Lastujejo, ali pa kontrolirajo skoro vse dnevno časopisje, vse velike revije, radio omrežja in filmsko industrijo. Ob enem kontrolirajo zvezni kongres in le-gislature v vseh oseminštiridesetih državah. Krivda za to stanje pa leži na unijah, predvsem na AFL. Njeno reakcionarno eksekutivo ne izuče nobene izkušnje in se rajše gnjavi z "nesvobodni-mi" ruskimi unijami kot pa da bi storila kaj izdatnega proti sovražnikom delavstva v svoji deželi. Toda med člani AFL se pojavljajo znaki odpora proti nazadnjaškim voditeljem, kar je dobro znamenje. Se boljši znaki za energično delavsko akcijo pa se kažejo v CIO. Sicer je že silno veliko zamujenega, a ni še prepozno. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DRAVSKEGA LJUDSTVA IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jnr loT»n»k* Dtlavib TUkofB« Družb*. Chicago, IU GUtSlLO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavan za celo leto $9 Ou; ta pol let« $1.71 sa četrt leU $1.00. Inozemstvo: u celo leto $3.60; u pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti ▼ naiem uradu najpoznej« ha. Za publicijski odbor. J. Krebel. je tudi, da je kapital sicer jako dobro došlo menjalno sredstvo, brez katerega je gospodarstvo otežavljeno, ni pa treba — kapitalistov. Izmislil si je sistem, ki nima z našim sistemom nič skupnega in je — uspel! Tu pridemo do jedra. Kakor je Tribuna doslej bila dosledna zagovornica kapitalističnega sistema ter poudarjala le njegove dobre strani, tako bo odslej razgaljala njegove hibe. Treba bo našemu dobičkarstvu postaviti Pa se poslanci med sabo prerekajo in ker večina, ki jo tvorijo južnjaški in drugI reakcionarni demokrati ter republikanci nimajo namena ničesar resnega ukreniti za preprečenje nove depresije, so se lotili kampanje proti unijam, kot da so unije socialno zlo, ne pa sistem, ki je zidan na izkoriščanju človeka za privatni profit. Stvar je postala toliko resna, da je naslovil par pikrih pšic na poslansko in senatno zbornico v svojem zadnjem govoru na narod tudi predsednik Truman, čeprav ni radikalec in ako tudi mu ne more nihče očitati,-da mu roji po glavi socialistična miselnost. \ On je za zvišanje mezde — ne sicer toliko kot jo delavci zahtevajo, ampak recimo kakih 10 do 15 odstotkov, pogojno, da kompanije ne bodo zvišale cen svojih produktov. To pa v kapitalističnem svetu ne gre. Predsednik CIO Philip Murray pravi, da bi morda šlo, ako bi bil Truman bolj odločen. Ampak tudi če bi bil, ne bi nič prida dosegel. Kajti profitarju je za čimvečje dobičke, nc pa za splošne "NTOM na Japonskem 1 ixlT 11 J * TI U J uit X 1! ! ni prav nlc dMg čas. Za to skrbi ja- koristi ameriškega ljudstva. In ker so v kongresu dobička željni pon„ka v|adj| k| j|m jr poBkrb;la krogi veliko boljše zastopani kakor pa interesi splošne ameriške pir*išča in razna druga vsbavMča publike, je naravno, da imajo v njemu le oni odločujoči vpliv. ter velike ženske družbe. Kitajski komunisti, katerih vlada je v Jenanu, štejejo nekako med osemdeset in devetdeset milijonov ljudi. Njih sistem ni ne komunističen in ne kolektivističen, kot je na primer v gotovi meri ruski, ampak je v najširši meri agraren, ker je zemlja razdeljena malim kmetom in je vsak košček obdelan v kolikor je to mogoče na moderen progresiven način. Te dežele, kamor so bili komunistične vojske potisnjene, so bile že od nekdaj znane kot zelo nerodovitne, v splošnem puščave. Časnikarski poročevalci, katerim je po silnem pritisku zunanjih velesil Kajšekova vlada dovolila vstop skozi njih oble-galni obroč, so bili začudeni po rodovitnosti in splošni obdelavi te zemlje. Niti eden teh poročevalcev ni imel slabe besede o Jenanski vladi. Ali Koumingta-novi reakcionarji s Kajšekom na čelu si ne dajo strgati vajeti, iz ust kitajskega ljudstva. Tu ni vprašanje komunizma ali socializma Tu je vprašanje emancipacije tristomilijonskega ljudstva, katero živi terih krogih še pozdravljajo. Kdor misli, da bodo lepe besede in apeli na patriotizem spreobrnili tc ljudi in da bodo kar tako sami od sebe iz golega človekoljubja povišali delavske plače, se krvavo moti. Industrija hoče velik delavski trg. katerega prinese samo brezdelje. Novice iz starega kraja Poslednje čase prihajajo pisma iz starega kraja bolj pogosto. Vsa. katera sem še dosedaj čital v naših listih, pišejo o velikem pomanjkanju in o pro-šlem trpljenju pri nas. Jaz do danes nisem še ničesar čul od mojih ljudi. Citam pa. še posebno iz uradnih italijanskih poročil o bojih, kateri so se vršili okrog Sv. Križa. Čateža, Šmartna, Mokronoga, Trebnjega itd. Kdor ve, kako so se ponašali italijanski črnosrajčniki, ve, da ni veliko dobrega ostalo za njimi. Eno vemo vsi. Dolenjska je silno trpela. Želel bi pa, ljska steza, je stala mala kapelica. Ko se je gospod Jurij odkril, je zagledal v ka- stitljivega svetovalca ob strani; j peli sključeno postavo zadrav-"glejte no. — sedaj pa!" Te be- ljiškega sepca, neumnega Lojza. sede je izgovoril tako odločno. S čudnim glasom je opravljal da je bilo kaplanu, kakor da ga revež, skoro mutast, svojo ve- je postavil kdo v mrzlo kopel j. Vendar pa je rekel prijazno: Noben pameten človek bi se černo molitev. Kaplan je vedel, da Lojz ni bil nikoli nadležen ljubeznjivega je bilo v tem pozdravu Sentjakobčanov , .. Kaplan se je ozrl na grobove, kjer ni bilo nikoli nič groznega in strašnega. Tam ob cerkvenem zidu je stal bel mra-mornat spomenik, z mrežo ograjen; bil je najlepši na pokopališču. Tu je počival prejšnji župnik. prijazen, ljubezniv starček, ki si je sam izbral to mesto za svoje večno spanje; večkrat je pokazal nanj s prstom rekoč: "Tja me položite " Gospodu Juriju so zopet misli hitele v Šentjakob, in zdelo se mu je, da se bliža mlada dvojica, za roko se vodeč, zadravljiški cerkvi... Kdaj bo pač to res? Morebiti ne preteče več leto dni — more biti. . .? Kar pa se je na nekaj spomnil in se prestrašil. Šel je počasi do svoje pisalne mize in potegnil izpod knjig tam v kotu zapeča ten list z lepo pisanim naslovom. In plamen sveče je visoko in svetlo zagorel; kaplan je uničil svojo prošnjo. Zakaj bi pač ne mogel v tvojem priljubljenem kraju zadovoljno živeti tudi star kaplan, — s sivimi lasmi? je dejal gospod Jurij in bil ves srečen, da mu Psi.- J 'i A T m PRISTANIŠKI DELAVCI v New Vorku so si v svoji nedavni stavki, v kateri se je šlo sgolj zaradi jurisdikelje ter boja nied AFL in CIO, naredili precej nevšecne reklame. A še nič ne Izgleda, da pride do združenja aji saj pobotanja. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC Ta kolona je žal izostala iz > Nobenega izkaza menda ni, v lista dalj kot si človek želi, pa katerem bi ne bil omenjen naš so že razmere, da ne more iti "big" Tone Tomšič iz Oaklanda, vse tako kot bi rad videl, da bi Calif. Poslal je dve naročnini in šlo. Na vse zadnje ima tudi u- kot običajno, pustil provizijo ti- pravnik Proletarca le dve roki skovnemu skladu. Pravi, da je in eno glavo, dela pa na vseh bil spet malo na "rajži" z mamo I Jurii in b.l ve« srečen aa koncih in krajih toliko, da za- v Fon.ani in da so se tam prav | ^ P»t"d' «'^ \bod\ ie kakorkoli, bomo že kako obrača na boljše, sinova pa pri ___________rinili naprej. čakujejo v kratkem domov. Ta- To pot začnem to kolono z na- krat bodo imeli velik "family AKCIJA ZA USTANOVITEV 81-letnim mladeničem reunion". Le žal, da smo tako MEHANIČNE DELAVNICE Johnom Maroltom iz VVest Mi- oddaljeni, kajti udeležil bi se ga M llirV"KI AVIII nerala, Kans Poslal je 6 naroč- prav gotovo tudi jaz, ker imam V JUGOSLAVIJI nin provizijo pa pripisal v ti- rad vse Tomšičev« Detroit. Mich. — Tu se je 3 ; skovni sklad. Zagotavlja, da John llotko, Oglesby. 111.,. je okt. vršila seja Američkog U- Proletarca ne pusti do zadnje- obnovil naročnino in zraven pri-druženja za Rekonstrukcijo Ju- ga diha", kajti naročen je nanj speval še $2 v tiskovni sklad, goslavije, katere so se udeležili Q(j začetka. Res. redki so taki j Anton Zornik. zap. Penna, je tudi štirje člani ekonomske mi- agitatorji med nami. bil zadnje čase izredno aktiven, sije, ki jih je poslala v Ameriko \7 Elyja. Minn., sta se oglasi- Poslal je 62 naročnin, 4 oglase jugoslovanska vlada v svrho ia naja dva zastopnika John Te- za koledar ter prvo naročilo za čimprejšnje uspostavitve nor- nm in Jack Kunstclj. Prvi je po-j 150 iztisov koledarja ter $2 v malnih ekonomskih in trgovskih siaj jg oglasov za koledar in pr-i tiskovni sklad. Običajno on vsa-zvez med tema dvema dežela- vo naročilo zanj, drugi pa 12 ko leto proda okrog 500 izvodov ma. Člani te misije so inženirji oglasov. našega koledarja, pa tudi s pri- in tehniki. Poročali so o navdu- Anton Gorerii. Springfield. hodnjim letnikom, kot obeta, ne šenjui naroda pri delu za obnovo m., se tudi rad spomni, da je bo prav nič zaostajal, in težave, ki jih imajo s prome- Proletarcu treba več in več na- . ... .... Lovrenc Baje, Fairport Har- berač. da je vedno potrpežljivo j tom. bilno veliko je bilo v vojni ročnikov. Poslal je dve novi in l)or Q tudi vedno stori kolikor vam ne posmehoval, Fran; še!*akal da 8a i* kdo usmilil »n i porušenega in vse to je treba dve obnovni naročnini, more v pnd nak? stvari Poslal spoštovati bi vas moral zaradi ™u kai darovaL IskalJe torej j sedaj na novo zgraditi. j Mrs. Johanna Rebol. naša sta- je 2 oglasa za koledar. 4 naroč- takega plemenitega dejanja. Saj veste bolje nego jaz, da ie bil oni, ki je 2efo tako onesrecil, človek brez vesti, in^ona sama au minia le z zaničeva- O k m njem Zato pa je še bolj vredna pomilovanja." "Res je," je pritrdil Fran mirnejše. "In zaradi otroka bi ji nič ne očital, Fran; poznam vas." "Tega ne — saj otrok ne more nič za to," je dejal mirno kmetič. Dodal je pa tiho: "Ca stiti gospod, vi mislite, da smem jaz. ki sem že takorekoč zaznamovan, misliti istotako le na za- denarja in srečno našel v žepu Nujno je torej, da Jugoslaviji j ra naročnica iz Bridgeporta. 0.,jnine lcr poleg provizije od na-telovnika četrtak, ki ga je stis- nudimo čimprej potrebno tehni-1 nam je sporočila, da se je po 23- r0cnine dodal še $1 v tiskovni nil Ln 1711 V roko "Pojdi domov, čno pomoč in to je namen te u- letnem bivanju tam preselila na sklad ter naročil 8 iztisov kole- Wyo., je poslal dve naročnini. Tudi on ima staro navado, da nikdar ne vzame nobene provizije za svoje delo. John Shular, Arcadia, Kans., je poslal 2 naročnini in prispevke za Prosvetno matico za društvo 206 SNPJ. njegov brat Tone Shular, Arma. Kans., pa 4 naročnine, en oglas za koledar, naročilo za 60 izvodov koledarja ter prispevke za klub št. 21 JSZ Jacoh Bergant, Lisbon. O., je poslal 4 naročnine. Provizija pa naj gre tam kamor spada, tiskovnemu skladu, je omenil; naročil je tudi 11 izt. koledarja. Frank Ilersich. Virden. 111.. je poslal 4 naročnine, provizijo pa poklonil tiskovnemu skladu, zraven pa še dodal $1. Jacob Ambrozich. McKees Rocks. Pa., je poslal 7 oglasov za koledar in $26 tisk. skladu, ki so bili zbrani na konferenci klubov JSZ in društev P. M. Ma*t Malnar. Willard, Wis., je poslal dve novi naročnini. socialističen klub in tudi za koledar nam je on pridobil lepo število oglasov, kakor tudi za Majski glas. Zadnja depresija je domalega vse to uničila; dela ni bilo nobenega, rovi izčrpani, pa so se naši aktivni ljudje izselili v druge kraje. Tako so tam vse naše aktivnosti prenehale. Sicer pa se bi tako lahko pisalo tudi o mnogih drugih naprednih naselbinah, zlasti po premo-garskih revirjih. In zadnji v tem seznamu pa naj bo John Zigman, Strabane, Pa. Poslal je 21 oglasov za koledar in naročilo za 101 iztisov koledarja Na Johna se lahko vedno zanesemo, da bo storil kolikor bo mogel. Prej je veliko let vršil to delo John Terčelj, tudi z dobrim uspehom, pa je moral radi zaposljenosti in drugih ovir prepustiti to nalogo drugemu. Ker že omenjam naš bodoči koledar, naj pripomnim še to, da smo pred kratkim poslali vabila na naročbo na približno 550 društev, klubov in posameznikov. Upamo na najboljši uspeh. Ceno koledarju smo bili primo-rani nekoliko zvišati, v kar nas je prisilila izdatna podražitev v tiskarni in knjigoveznici. Se moramo pač ravnati po tem kar drugi nam naložijo. To ni vedno prijetno, pač pa potrebno. Knjiga kot je naš koledar, z dobro kvaliteto, kot jo ima, v lični vezbi, je še vedno cenejša kot pa so povprečne knjige danes na trgu. Upamo, da bodo ljudje segli po njem. kot so vsa druga leta. Kdor more, naj ga naroči tudi svojcem v stari domovini za kam,or stane $1.65 s poštnino vred. Ako vam je naročnina potekla* prosimo, obnovite jo čimprej. Help Wanted VVORKERS vvanted to work in plastic factory. — Handy man to work on machine. — Ali around man. Hrs: 4. p. m., to midnight. — Good working conditions. Union vvages SUPERIOR PLASTIC CO. 426 N Oakley nil Lojzu v roko starček, pojdi!" ga je nagovoril stanove v Detroitu. Njen načrt Martins Ferry. Obnovila je tu-jda"a in ljubeznivo pogladil po čelu je zbrati potrebna sredstva za di naročnino in priložila $1 v tiM Chica.0. chas pOU(>rclcc 4 m po redkih, ŠLl^ih laseh. j^iaditev Ukc tovarne v Jugo-jakovm sklad Želimo ji vse nij'!^' InKn Rj|k 2 ^^ ^avL da sla z materjoTabrala Sfpec se je zahvaljeval, vstal slaviji, v kateri bi izdelovali de- boljše na njenem novem pro z<>rko 2 Joseph ob|ak 6 Frank in naglo objel duhovnikove no- le za popravljanje traktorjev in štoru. Jože Snov pa je poslal 3 j ^^ 2 <;26 y tiskovni sklad in ge; tresel se je. tako je bil gi- drugih sličnih strojev Za začet- naročnine in se en oglas za ko- s za koledar John Cha. njen. Potem pa je mrmral, ka ni kapital bi bilo treba $10,000 ledar ter članske prispevke za 2 fnQvi) in $1 y tiskovni kor da bi nekaj pripovedoval, »n ta ustanova je na delu, da jih klub Naprej st. 11 JSZ. sk]ad Naročnino pa sta obnovi- segel v žep in oprezno vzel neko zbere. Vrh tega se bo ustano- Joe Koršic, Detroit. Mich , je ja j^oujs |fren jn prispeval $2 v stvar iz njega ter jo podal du- vilo po deželi zadruge, v kateri poslal 27 naročnin in $3 v tisk. tiskovni sklad in Jože Hrovat iz je poslal 2 naročnini in hovniku Bil je mlad. jedva go- bi tisti, ki bi hoteli sodelovati, sklad; pravi, da se v kratkem punmana obnova naročnine in skladu, ki jih je prispev den ptiček, ki je ves drgetal, vložili svoj denar za nakup stro- spet oglasi. Kathy Junko je po- $1 y tiskoVni sklad. Roseman. Provizije od Lojz je hotel najbrže gospodu jev in drugega blaga. Ob enem slala 7 oglasov za koledar in $2 Juriju povedati, da jo ptička na- bi v Jugoslaviji ustanovile svo- v tiskovni sklad. Naročnino sta znamt)vano revico. ki trpi kakor šel zapuščenega in da ga izroča je delavnice. jaz . .. Res je tako — iz tistega kaplanu v varstvo. Gospod je pa, kar ste še dalje pravili, ne bode nič ... Nekaj vas bom pa le ubogal — Urši po reče m, do naj gre tja k oni. . Mladi posestnik je sicer to govoril s trdnim glasom, v očeh pa so se mu zasvetile solze. Mislil je na tisto, kar je še pravil gospod Jurij, in iz česar "ne bo nič". Gospod kaplan je tudi imel mokre oči. Tako je bilo tukajšnje ljudstvo, kateremu je bil častiti gospod udan v.veselju in žalosti; taki so bili tu "zazna-movanci"; vsak je imel še vedno nekaj plemenitega v srcu ... Gospod Jurij je zopet šel ob šestih v šentjakobsko cerkev, da opravi popoldansko pobožnost, ki se je potem ponavljala osem dni — na slavo patrona sv. Jakoba: bil je gin jen in zadovoljen ... Med večernicami je zopet začel naletovati dež, naposled pa se je naredil krasen večer. Skozi gozd« so spremljali občinslCi predstojniki in cerkveni klučar-ji svojega ljubega pastirja — po starodavni navadi. Ko je bilo gozda konec, so si namignili spremljevalci in odšli; Tomaž Brlog pa je bil danes tako dobre volje, da se ni mogel premagati, da ne bi gospodu Juriju izdal, kaj nameravajo šentjakob-čani. "Ko se popolnoma zmrači," je pravil cerkovnik, "ustre-le dvajsetkrat iz možnarj^v in zažgo lep kres na srenjskem holmcu, da ga boste dobro videli, ko boste doma. To vse bo vam na čast " Kmalu gospod Jurij ni sli.tal drugega nego kukanje kukavi- reveža še enkrat potrepljal po ramenu, pogladil ga še enkrat po laseh, varno pritisnil ptico na prsi in hitel dalje. Zadravljiška cerkev z župni-ščem in pokopališčem je bila tam v vznožju hriba, odkoder se je le z ene strani videla vas. Gospod Jurij je vstopil v župnišče, ki je bilo prav nasproti stare cerkve z novim zvonikom. Na levo so bile gomile, na katerih je bilo sem ter tam malo cvetja, kak lesen križ; na desno je stanoval v prvem nadstropju župnik. v pritličju pa je bil gostilničar. ki je imel spodnje prostore od cerkvenega patronata v najem; njegovih otrok je bilo toliko, da je bilo vedno vse živo po pokopališču. V svoji sobi je bil, ko je zaslišal gospod Jurij streljanje v Šentjakobu. Pogledal je na okna župnikove sobe; bila so sicer odprta, pa že temna. Župnik je hodil zgodaj spat, ako ni imel baš kake zelo zanimive učene knjige Gospod Jurij je odložil klobuk in dežnik in takoj pogledal skozi odprto okno. Vsaj zaradi Sentjakobčanov je moral pogledati njihov kres, ki je plamtel na visokem holmcu. Gospodu je med tem ptiček zaspal v roki; previdno ga je položil na svojo posteljo in prižgal svečo, da vidi, kaj je. Bil je — mlad vrabec .. . "Vprašal bom gostilničarje-ve otroke, kako ga je treba pitati," je dejal samemu sebi. .. Zopet se je povrnil k oknu . . Oh, res — nekaj prijateljskega, obnovila Joe in Anna Koss ter AURJ deluje tudi za nabavo prispevala $2 v tiskovni sklad; tehničnih knjig za strojnice, la- naročnino je obnovil tudi An* Leo Milostnik. Sheboygan, Wis., je poslal 4 naročnine. Pro- lepo število podpisov tikajocin se tržaškega vprašanja, ki so zdaj med nami in zraven nabrala okrog $40 za podporo bednim v stari domovini. John Spiller, St. Louis. Mo., $2 tisk prispeval Frank ^ naročni ne si John ni vzei. An 111011 v Drasler, Forest City, COOK expericnced Woman or Man wanted immediately — Good pay — Pleasant working conditions — Apply at PACKERS RESTAURANT 6445 S. Halsted St. WOMAN or G1KL for domrstie work. Cleaning Mondavs and Tucsdays. No laundry or cook-ing. — Good pav and Jrans- PO! tdllUH. RAD 2230 boratorije in za druge slične za vode v Jugoslaviji, da se ji z danimi sredstvi pomaga do čimprejšnje ekonomske obnove in prospevanja. Kdor se za to akcijo zanima, naj piše na AURJ, 900 Hofman Bldg., Detroit 1, Mich. — Za izvršni odbor, Kreso Grhac. ton Jurca ter prispeval $1 v tiskovni sklad. Iz bližnjega Dear-borna pa je poslal 3 naročnine in $1 podpore John Plachter. John Gornik pa je poslal 8 ogla-, M $25Q Raj ^ { ludi sov za koledar, 4 naročnine in n src6o, $1.50 podpore listu. Cleveland: John Krebel je bil Louis Barborich. Mil^aukee.^ Zfl Tonetom Zornikom najbolj Wis., je poslal 12 naročnin, od aktiven zadnje čase pri agitaciji katerih sta dve novi in še 4 ogla: ( za ,ist Posjai je 54 naročnin, se za koledar. Terezija Juvanc ()d kalcrih So bile 4 nove in zra-je obnovila naročnino in prispe- vcn ^ $2 v tiskovni sklad in na-Ivala $2 v tiskovni sklad. Kristi- ročil 200 ko]edarjev za klub št. vizija pa naj gre v tisk. sklad.; Pa., je poslal 2 oglasa za kole- in novo pobotno knjižico mi po- dar. Svojedobno, dokler je bil šlji, je naročil. Frank Stih pa je tam še Tone Zaitz (zdaj v Cali- poslal 10 naročnin in $1 tisk. fornijil in so bile razmere bolj skladu. Včasih smo imeli od tam ugodne, smo imeli tam aktiven tudi lepo število oglasov za koledar. Nekoč nam jih je Leo po- Kolikine so bile nemške izgube v vojni V Londonu so na podlagi raz- na Podjavoršek je poslala en 27 JSZ Anton .Vankovkh je po-nih podatkov izračunali, da zna- oglas v koledar. s,a, 4 namcnine in nadaljnih 18 šajo nemške izgube v minuli J0*cph Cvelbar. Sharon. Pa , oglasov za koledar. Sploh je To-vojni 7,400,0000 vojakov. Toli-1 je poslal 16 naročnin, $3 v tisk., ne letos napravil uspeh z oglasi ko je namreč bilo ubitih ali pa sklad in dva oglasa za koledar. kot še nikoli prej. France Bar-trajno pohabljenih. Ali se bodo Anton Bo^olin pa je sam poslal bit je poslal oglas naše stare ko-Nemct iz teh žrtev kaj naučili? ! obnovo naročnine in zraven do- renine Jožeta Kunčiča. Rose A 1AAir/\n« dal 2a tiskovni sklad. Jurman je poleg oglasa v kole- K A7|,|)V0R| Frank Cvetan, Johnstown, dar, prispevala tudi $10 tiskov- ViVr ¥ Pa., je poslal 4 naročnine, $3 v tiskovni sklad in 27 oglasov za PIANOS WANTED Best cash prices Grands, Spi-nets. Midgets, Uprights and Plavors. — COLUMBUS 8200 V6SS & WF.EG PIANO CO. 5665 W. Madison Street City-wide and suburban service. Call us for a square deal MEN—Good opportunity for mcchanic-assemblers —Steady Good pay Factory at Lawrence and Western Ave. Apply im-mediately Thc TROPHY and MEDAL SHOP 10 S. VVabash CABINETMAKERS 49 Hours Week Steady job — Good wages ALONZI FURNITURE 1832 Hubbard Str. (Konec z druge strani.) če ^e kdo sodrugov ali čitateljev koledar Proletarca slišal kaj iz moje roj- Drk|eva Gowanda N stne vas, Sv. Križa ali Gabrov- Y % je ,fl| 2 narocnini in kot ke, naj mi pi^ ali pa priobči je nj navad pismo v naših listih. prepustn tiskovnrmu gkPladu J Grobovi John Vitez, Barton, O., je po- V listih sem čital, da je umrl slal 15 naročnin Pravi, da je v Den ver ju, Colo., sodrug John pred kratkem imel malo nezgo-Artach. 2ivel je mnogo let v do v rovu, kjer ga je pobilo na VVaukeganu, 111., in se zadnja oko toliko, da bi bil kmalu ob leta radi zdravja preselil v bolj- vid, toda pravi, da je že iz ne-šo klimo. Bil je ne samo dober varnosti. Želim mu skorajšnje-somišljenik. ampak naš zvest cga in popolnega okrevanja prijatelj in sodrug. Njegovi že-' Moj stari prijatelj Ludwig ni, hčerkama, sinu in zetoma iz- Voxey, Pueblo, Colo . je tudi še rekam iskreno sožalje. On sam zmerom na delu za Proletarca nemu skladu, enako vsoto njena hčerka Ka«ie, Ivan Bahnik pa $5 v isti sklad. Frank Hribar pa je poslal en oglas in naročil 35 iztisov koledarja. Mike Kopach. Barberton, O., je poslal 8 naročnin. Pravi, da ..................*................................ PIANOS VVANTED Attractive Prices For x GRAND PIANOS STEINWAY. MASON & HAM-IJN, KIMRALL, IIARDMAN, VOSE & SONS, BALDW1NS KNAVE, CHICKERING and other fine makes Keystone 2221 CHICAGO PIANO EXCHANGE 3121 LAWRENCK AVK. Ask for Mr. SAVNKR iin>t»nm»»tniMt»H ! BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja Vodi io Georqe Marchan. VVGES, 1360 kilocyc!es. si je pa itak ustvaril lepo zapuščino — njegovo delo mu je najlepši spomin med nami. Poslal je 26 naročnin, med njimi dve novi in $4.50 v tiskovni sklad ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. : Tel. MOHAWK «707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK | • 66 Stan« c#lo Uto $6.00, pol lota $3.00 Ufttanarljajte nova drultva. Detet članov (ic) je treba aa novo dmltvo. Naslov za li*t in ta tajniitvo je: 26K7 S. L«wndale Ave. CHICAGO 23, ILL. PISMA IZ JUGOSLAVIJE Detroit Mich. — Prejel sem Se rtvn pisma iz Jugoslavije. Po mojem mftenju je vredno, da se omenita. Eno, datirano 27. VIII. 1945. poslano i i ilovt, se glasi: Prj-drajji brat! Veliko in veselo iznenadenje je bi!:> za nai vse tvoje pismo. Vedeli t mo sicer, da za tebe in tvojo fami'ijo ni -bilo toliko nevarnosti, da vas kdo pokolje ali pobije kot za nas tukaj med vojno. pa vendar nismo vedeli, ako ste vsi še živi in zdravi. Hvala Rogu, zdaj vsaj vemo, da je s teboj in tvojimi vse v redu. Zdaj pa najprej naše osebne razmere, ki te gotovo najbolj zanimajo. Srečen sem, da ti lahko poročam, da je od našega bližnjega sorodstva vse prebilo vojno živo in v splošnem zdravo razen sestre Karmele (šolska sestra i, ki je umrla spomladi 1943 in sicer 5. marca v Ljubljani pri svojih redovnih sestrah na tuberkulozi. Tudi grozodejstva, ki jih je pretrpela s svojimi sestrami redovnicami v Mariboru kot prednica od Nemcev, ki so jim vse izropali ter jih trpinčili, je seveda pospešilo njeno smrt. Ne vem, kje začeti, da ti narišem vsaj približno pravo sliko, kaj vse so zakrivile te zverine v človeški podobi -— Nemci in Italijani in pa tudi nasi aomači izdajalci pod njihovim vodstvom (večinoma klerikalci) nad našim ubogim narodom. Bral boš gotovo tudi v ameriških časopisih ogromne številke človeških in materialnih žrtev, ki jih je pretrpela naša domovina, tukaj naj omenim le na kratko, da je v splošnem ocenjena izguba Jugoslavije na en milijon 700,000 človeških žrtev program bo ^vorjcn z ban. ki je posloval do leta 1930 ketom ob tj;30 Po bankstu bodo^ Uutujet. Delni člani so tisti, ki I je skozi vsa leta udejstvovalo Z niso plačali cele dclmce. številno aktivnih rojakov. Tudi Mnoio novejših članov, poseb- njihova razsodnost o pravem no mltfdtoc, namreč pristopa času jc pripomogla k danasnje-skezi povrnjeno rebato. mu uspehu; največ zasluge pa Sko7i 25 let ie bilo delničar- i™jo P" tem zvc«t» odjemalci, ,.>ko/i u t je ono ae n ^ podprli zadružno trgovino jc največ |ju odjemalcem iz- u H . . tekom nekaj let. Gorenjska je imela to srečo,! vršil Mofprski kurz. Junko je poda je bila osvobojena kot zad do zdu* si Pravil nja. ko je bila nemška vojska že *™rznjene ™ke 111 no*tavil pionirje zadruge. Zaklju-ena točka bo ples in prosta za- bili partizanskih čet z juga in | w*i»«?ev ««vku. L«>J ker so planili naši domači parti-. Stefkov Francel in Mernjakova zani v zadnjem momentu s hri-^f** Tončk "1 bil v partita- hov lovndja Jakob Llukku. bov in gozdov (Jelovca, Kara- .J** tudi ne/temve* semibll, Glayni ovon|Jlr na ho ,i0„w vanke) niso imeli več časa, d« »lo vojsko v Ljubljani kjer Warbi ton iz Qhia stolorav-bi deželo opustošili. Od doma-, bili štiri le ta ograjeni okrog nat Anthony Pierce bo pred. čih krajev je popolnoma porušenj sveta z bodečo žico in m- Jamnik in Drazgoše že leta 1942. smch nikamor iz mesta; ker so bile tam posadke doma-1 stradali smo kot psi. čih partizanov. Od Drazgoš ni ostal niti kamen na kamnu, tudi temelje hiš so razstrelili; 48 ljudi je bilo postreljenih ali živih vrženih v ogenj. Jamnik je bil porušen in ljudje izseljeni v koncentracijska taborišča, kjer jih je polovico pomrlo. Domače vasi Rovte, Cešnjica. Polj-šica itd. so ostale kot po čude- vjota se je podvojila v prvih trt h letilt. Ke»r najeti prostori niso več odgovarjali |H>trebam, E'* je sklenilo sezidati lastno poslopja vogal gozdovih in hribih ter so jih rodno dolžnost (razven morale te vasi preživeti, to pa invcai in tudi nihče ni ili robate. Zadnjih par let se je v__*_______ nekaj rebatc pridržalo za pri- pravo na bodočnost ali Equity Cehi za prldruien|e •eserve fund, v katedrom je ž<* Trsta Jugoslaviji 310,577.17, v splošni rezervi je Newyoriki New Leader, ki se $7,7139.85, delnic pa člani lastu- silno rfld obregne ob / Titovo" jejo za $29,541.36. Jugoslavijo in ob njene zahte V bližnji bodočnosti se name- vc p0 jugoslovanskem Primor-V to svrho je bil kupljen jprenoviti in razširiti obte | ju ima v izdaji z dne 13. okto-dosete ' ceste in Wads-! trgovini ter pričeti s prodajo hi- bra siedečo notico: worth ulice. Nova trgovina f šno-clektričnih aparatov (Elec-j "Jugoslovanski poslanik v prostori za zalogo je stala $30,- trical home appliancesl. Dela se pragi jc izjavil, da ako dobi Ju-000. V novih prostorih je trgo- tudi na to, da bi se skupno s Co- ROslavija Trst, bo tržaška luka vina uspevala še boljše. V letu | op Trading Co. pričelo z obra- Cchoslovaški povsem na razpo-bava. Vstopnina na ^nket Z ly2® je™* prodanega Ma-jtom premoga in kurjave ,ago. Radio Praga je «n.nll d.. Turkovih sinov je in.el samol 7.V. vstopnin,, k ostalemu pro- ga že bližala četrt mil. onu Pri-1 Ko so ro,ak. ustanavljal, za- Cehoslovaska podpira TUovo za-stare jši smolo (Tonot. On je bil Lamu pa bo prosta. sla P" 1« ^V^J« ,n «kupicck. drugo., so vedeli, da delajo za htevo po Trstu; alm .bo adnu- , nemški vojski na otoku Kho- ' Zt((() >vill, slovenske zadru- ^ »«d«.| v letu 1933 na «1I6.!»78.! dobro stvar, niso pa vedel, na nistracija Trsta mednarodna bo dos v Sredozemskem moju. bli JO Tliki aktfvn^ in ^r- r» depresiji se je trgovna zopet kako s,roko morje so zavesljah. | njegova važnost za nas vel,ko „, T,,ritip kot 1' ■ lLta na r J slika aktivnosti in sotm.ir izboi|sa|a v letu j939 je idHli Kmalu pa so se zavedli, da za- manjša." je bilo pojasnjeno po seveda^ od tam nI mogel v part? "ostl ^ajsnje slovenske našel ^ dosegel $154.820. družna trgovina nI samo nava- praškem radiu. Dne 6. septem- zane Koneem S K- JT oJiT.TS de" ^ * b"° ^ 497 H"? ^ da ^ ,t0 bra ^ v ^ d?mon?tr- brž; ujet od Angležev ali Aml! o^a Sa. 2al. U',a 1933 « g|rj| Prv? dal m neznatnem prostoru tako in je danes članica Co-op whole-dobro uspevala, da ni kazalo sale. S pomočjo teh organizacij drugega kakor kupiti poslopje, se je razširjevala zadružna izo- zen- rikancev pa do zdaj ni od njega ^»^Cter Podruznica vr ma,em naHem lrcba mal° bolj°.Pro.u£,iti- Tako sc nobenega glasu. Od drugih ; omejiti le na najvažnejše trn ke žu ohranjene in nepoškodov*- sester so bili tudi vsi fantje v ] razvoja zadruge. ne, čeprav se je veliko število oartizanih, tako da se lahko re- i . , . ustanovitev zadruae domačih partizanov vsa štiri le- če, da je od naiih sorodnikov vse . , V ° ' , , j x 1 u 1, •. • 1 JC bila sprožena meseca fe*bru ta zadrzevalo v vseh okoliških storilo svojo domovinsko in na- J - - - Andre- arjaJ! 1920' lK,kt)j,1u ko je bilo isto postavljeno na brazba. Ustanovljen je bil nadel mj« Ton in. na seji ženskega dru-, ^ Dru podružnica je i *ki klub Co-op Womens Guild. ^ f .. ,A1 . D f ; štva št. 119 SNPJ V idejo se je ^ lovali v \ 1934 na Od Jarmovih (Alojz PotOch- takoj zainteresiralo večina cla- Qak gt r «1* tt 1/ /1 n » 1 i rrv i^Afin i /\t Lr . • _ O____ t_▲ 1_ LM __Jl.^ J.. 1 1 ' samo zato, ker so vsi ljudje dr- ~ faiLSlU.paj ni bi'° n°benega nik."nekdanji Detroitčan"otrok nic Sprejet je bil predlog, da; f^^. izdajalca Tukaj moram posebno pohvalno omeniti zadržanje naših domačih fantov in mož. Vsi brez izjeme so bili v partizanih do 50. leta starosti, nekateri po tri in več let. Tukaj so jim rekli "gošarji". Fantje, ki so morali v nemško vojsko, so z malimi Iz- sta bili dve hčerki partizanke, se povabi na skupno sejo vsa slo- ki je mnogo pomagal pri raz-v VVaukeganu. Nekaj širjevanju zadružne misli, udej-pa se je poskusilo stvoval se je ta ji!" To (gibanje* seveda ima mo čno podporo Rusije — ker kar koristi Cehoslovaški in Jugoslaviji, je ob enem v korist Rusiji." klub tudi ob Vzelo bo časa, predno se mali biznis osredotoči in si spet poišče trdnih tal za svoj obstanek V vojni je bil mali biznis zelo čislan in pohvaljen. Delal je svojo nalogo izborno. Upam, da - - , - , , s tretjo, v sredini trgovskega prilikah, ko so socialne razrne- j0 bo tudi v mirnem času. zelo hrabre, fant je bil v nem- venska m hrvatska društva v|sredi^a na sheridan cesti v No. re potisnile rojake ob zid. Ker|J ški vojski in je menda od tam naselbini. Ugajala je ideja tudi chi Zadnji dve trgovini ni- pa danes potreba angleškega je- /šel k Rusom, kje je zdaj se se ostalim rojakom. Dne 23. aprila sla lako dobfo uspcvali kakor j zika prevladuje, vodi izobraže- no ve- se je udeležilo skupne seje 26 ppi,. dve Mnenje je danes, da je! valno delo največ za to poštav- Zdaj se Jugoslavija urejuje zastopnikov desetih podpornih lemu vzrok najbrž"To. ker se ni odbor ali Educational Com- pod vodstvogi Tita. Mnogo česa organizacij, Ze na tej seji je bil y naprej preiskalo ali so ljudje mittee manjka, mnogo bo dela in skr- izvoljen začasni odbor Sklenilo žjveči v okolici pripravljeni ku- Sedanji poslovodja Matt Ogrin iprnami v.i noboffnili ter orišli. bl KaPilalizmu- birokraciji in se je nadaljevati s pričetim de-ipovaU y zadružni trgovini ali j je prevzel to službo 1. 1930. bil aL*JL D/%1korupciji Stopajo dobro na pr- lom in poudarjalo so je. da jo nc Kcr ni bUo pt)Voljnega us- pa o uslužben v trgovini že od ste. Klerikalizem je dokončno najprej treba zainteresirati I pcha s tema trgovinama, je leta 1922. Pod njegovim vod- pokopan. Manjka seveda vsega, članstvo raznih organizacij. Iz- obrat prenehal. Prenovila pa se stvom je zadruga preorala sko- posebno blaga in oblačil, pre- voljen je bil se poseben odbor. < je ledaj ,avna trgovina in spre- zi depresijo in vojno ter je da- Hruna se že boljša UNRRA do- katerega naloga je bila preskr- veliko iz Amerike, beti informacije glede ustano- iz Nemčije, Avstrije.Češke, Poljske. Francije itd. v Jelovco, kjer je bilo glavno zbirališče za Gorenjce. Tu so se formirali vojaški oddelki, ki so neprestano vaza, sicer napadali okupatorsko vojsko,, tQ Je vse ,e k ,ja v morjt, vitve in |)0slovanja zadruge od zelcznico. industrijska, vojaška ^ se (>ddahnilo da je ko. Co-op Trading Co.. katero so u- podjetja, sole. zupmšca ,n večja te morj jn lrpfjenja. stanovili finski in švedski roja-poslopja so vsa porušil,, da se yjc ,eda z 2au jem v bodo£.. kj žc 9 lel prej. slcdilo je ^ <.ef Nemci in domači izdajalci bel. | nQft Oglasi sc spet kmalu. Ko sej in vodila se je živahna kam-niso mogli nastaniti v njih Vse boc,o razmere dopuščalo pridi panja za nabiranje članov, je b.lo v dvllu in domačin, so poglcdat v domovino. Pi-j.h prehran. , orožje m mun,- Ij,, tf^)do fe ^ d i zdaj ko cijo so morali takorekoc z goli-1 mi rokami šele priboriti od okupatorja, šele zadnje leto so jih začeli oskrbovati zavezniki iz spet pogledat v domovino. Pi- Dne 17. avgusta se je združi- menila poslovanje v samopo- nes v vseh ozirih na boljšem močno ali self-service trgovino. stališču kot kdaj prej. Matt je mescca junija 1942. Članstvo se 'vedno vljuden in prijazen, tako v začetku ni popolnoma strinja- z odjemalci kakor tudi z delo s prenovitvijo, ampak izka- lavci. Poleg tega je zaveden za-zalo se je. da je bil to korak vldrugar. Ni ga dela. ki bi bilo pravo smer. posebno ker je zad- zanj pretežko in ure niso njemu nja leta tako primanjkovalo de- nikdar predolge, samo da je us- Realista Roosevelta ni do sedaj v Zed državah še nihče nadomestil. Kar je na njegovem mestu sedaj, je le ponareeiba. Pokojni Chamberlain je za tonil v svet s svojo slovito marelo, a od njegovih namestnikov bi človek pričakoval več dobrega. Roosevelt in Hull sta s sovjeti dobro izhajala. A čim je Roosevelt umrl, so se oglasili proti njemu vsake sorte kritiki in ga še zmerom dolže, da le on je pravi vojni "zločinec". Resnica je, da je bila vojna Zed. državam usiljena Ako se bomo oboroževali, — čemu in proti komu? Seveda. Rusija je najpogostejše omenje- lo lavskih moči in tudi finančno! peh Istih misli z njim je tudi i na. Vse sorte slabo govore o nji. imamo spet zvezo. Bodi prisrč- delničarjev v VVaukeganu No. no pozdravljen kot tudi druži Chicago Cooperative Associa-nn od vseh tvojih domačih po- tion. Članarina je bila $1. del ali inkorporiralo 225 članov sc je sprememba dobro izkaza- pomožni poslovodja Anton Kr-1 a pred nekaj meseci pa so jo isti Vinko, brat Rudolf aeroplanov, pa tudi to le v skromni meri, v glavnem pa mj živeli od domačega prebivalstva, tako da so zdaj povsod hlevi, svinjaki in shramlje prazne.-- Med partizani je bilo tudi mno- Ako vara je naročnina poUkla. go žensk, ki so se borile prav p»®»imo, obnovite Jo čimprej! febno mene brata i Pismo prejel Potočnik.) niče pa po $25. Vsota $10,000 je bila določena za pričetek. Prva slovenska Milralc« gro-cerijska trgovina je odprla vrata dne 13. septembra 1920 na Prcscot in 11. cesti v No. Chicagu. Trgovski obrat z upravo in la. Lansko leto 1944 je bilo pro- zic. tudi v njem ima zadruzni- danega blaga za $253.030.62. štvo izborno moč. Organizacija ima danes 540 pol- Priznanje zaslužijo tudi ostali nomočnih članov in 750 delnih uslužbenci, ker niso zapustili članov. To pomeni, da 540 čla- svojih služb v vojnem času, ko nov lastujc po eno ali več dc! so sc jim nudile boljše plače po nic (nikdo jih ne more lastovati industrijah in ko je bilo njiho- več kakor 20. pri glasovanju pa vo delo zelo otežkočeno ysled se šteje samo en glas na člana pomunjkanja blaga, brez razlike koliko delnic kdo i V odboru ali direktoriju se ljudje — v javnosti saj — neprestano hvalili. Če ne morem priti v nebesa drugače kot s politično skupino, potem sploh nočem tja. — Jef-ferson. / Priporočite prijatelju, si naroči Proletarca. naj III:LI» \v\i\Ti:ii i iii:LP \VA\TI:II Secure your future with one of the largest Bakelite factories in this country — VVanted immediately BAKELITE CASTERS for hand and half automatic vvork — Highest pay for best /man — — Substantial Bonus — Plenty of overtime — Group Insurance and sick benefit servicc — The most pleasant working conditions i The Richardson Co. Melrose Park, III. MAN. 8900 WOMEN-GIRLS WE NEED YOU NOW! • FOLDEHS • SORTKRS • 1NSPECTORS o SEVVING MACHINE OPERATORS For mendin« overalls, shirts and pants Good vvages. — Full or part tirno MECHANICS OVERAll LAUNDRY 2221 W. Oakdale Avenue a . Half block south of Clybourn and Loavitt St. FOR MEN VVHO VVANT A FUTURE! Automobile Construction Company llas Nortl For Body and Fender Men Steady Employment. — Highest Salary APPLY TODAY Roosevelt Auto Rebuilding Co. 3016 W. Roosevelt Rd. or Phone Sacramento 0660 i: l p \v \ \ T i : ii ŽENSKE ZA DELO V PRALNICI ZBIRATI IN ZAVIJATI l/nijska plača. čax In pol xa nad 40 ur in še "konus" !><>l»ro delovno stanje. — Garfield Park "L" in poulična kara do vrat 3517 YV. HARRISON STREET iii;lp HA\n;n MEN-WOMEN WAITHESSES Good job opportunit^ Experionced or lncxperienced E*cellent working conditions NATIONAL MALLEABLE AND STEEL CASTINGS CO. Needs Common Laborers For inside and outside vvork Apply at Our Employment Office f 1400 S. 52nd Ave. CICERO, ILL. GLASS CUTTERS and GLASS GRINDERS EXTREMELY HIGH WAGES APPLY AT RIDLEY'S CHEST CO. 1113 Noble Street i . i ♦» - Girl Wanted FOR CANDY WRAPPING MACHINES Expericnce not nece»sary PERMANENT Good wa«es to start, with opportunity to advancement Crystal Pure Condy Co. 2(111 WE8T CHICAGO A V K. Speaking of good jobs THREE OR FOUR TUCK POINTERS Arc needed at once PERMANENT UNION VVAGES CARROLL BUILDING SERVICE 721 SO KKNNKTH RED. 0192 Get set on a steady job STENOGRAPHER EXPERfENCED. CAPABLE AMBITIOUS Pleasant office in P« 1 mol i ve Building SALARY $30—$32.50 Good future possibilitics Get set immedintely. HHITRIIAU :»!«« BOYS& MEN NEEDED AS SHOE VVORKERS STEADV VVORK GOOD PAY J. P. Smith ShoeCo. «17 N. SANGAMON GIRLS & VVOMEN NEEDED AS SHOE WORKERS STEADY VVORK ' GOOD PAY J. P. Smith Shoe Co. «17 N, SANGAMON DISHVVASHER needed at once Good workin« conditions — Meals, uniform. steady work, good salarv HARRIS RESTAURANT 3150 W. Irvin« Blvd. Kevstone 2357 Women MAIDS — Exccllent working condition, good transport a-tion, permanent position, good vvages. Sundays and Holidays off Apartmrnt llotel — Mn-eoln 6400. G-UM.-S—W O-M-E-N — To park dired fruits — 60c an hour (2 rest periods) VICTORV JUICK CO. 4;V0H 1'ullerton Av*. VVanted for shipping d epa rt ment — A Isti to operatc machines Pleasant worklng conditons ft-day week Steady vvork LA TOURAINE COFFEE CO. 209 N. MILWA(JKEE AVE. Near Lake and Canal WOOD VVORKERS CABINET MAKERS MACHINE OPERATORS INSPECTORS — SPRAYERS Veneer Matchers — Finishcrs LABORERS — HELPERS APPRENTICES 27.?» VV CHICAGO, BRU. 8149 | BEAUTY OPERATOR AH around. Good salary and commission. Five days a vveek. Closed Monda.vs. Permanent position vvith pleasant stir- roundings. 4019 VV. ROOSEVELT ROAD CRA. 8173 PRACTICAL or NURSE S AIDE Own room and mamtenance Six days a wcek. Permanent position. DR GOMBERG roNVrAl.ESCENT HOME 4616 S. Drexel Blvd Oak 0060 VVE NEED 1MMEDIATEI.Y Four vvomen for light fectory vvork in plastics. — One man for circular savv cut ing. Per manent. Good vvages Plenty of overtime. Applv today Preeision Plastir Products 936 VVest Madison MAN FOR eook. houseman. Must be ex-porienced and excellent cook. also to do the maintenanee ! vvork. To vvork in home in Beverly Hills. California Permanent jmsition. $125 00 |>er month to start 8UPERIOR 3022 To Do Ali Kinds Of FACTORY WORK in Chicago's largist Dry Clc&ning Plant We VVill Train You for the Job Also PRESSERS and SPOTTERS SORTERS PRESS GIRLS MARKERS RUG CLEANERS THE MICHIGAN CLEANERS 1339 VV 63rd Street Unusual opportunity for Trophy Engravers Steady VVork and Steady pay Pleasant vvorking conditions Also opportunity to vvork in a factory close to Loop I>)n't vvait, apply immediately 6. J. KESL, Inc. 10 8, W A BAS M AVE. ------«H__- 41 i., ■■■ - --i - ii t^i - ii- ■ um M -ur OPERATORS FOR SET UP PAPER BOX MACHINES OF ALL TYPES Permanent Jobs — Good ^ay Unusually Good VVorking Conditions 48 HOUR VVEEK Julius Marquardt Co. 441« VVF.ST I.AKK KT. Top pav and generous tips VICTORIA RESTAURANT 533 NORTH VVELLS GIRL to assist with care of 2 children. No housevvork, cook-ing or laundry. Top salary. Permanent position for reliable person. Mrs. Philip Hovv-ard. Apt. 420 5200 Sheridan Road. — Longbcach 8300. GIRLS or VVOMEN Light factory vvork handlins metal parts No Experience Necessary Pleasant vvorking conditions Perm. Overtime. Don't vvait GRAHAM PLATINO VVORKS 4500 VV North Avenue —m . — —_____ . We need immediately GLASS CUTTER Also able to drive a car and dc outside glazing. — Attractivc hours Pleasant vvorking con ditions. Apply at once Lavvrence Glass Sc Mlrror Co KEY 1*1 3555 Irving Park Voung Stenographer—T.vpist No experienee necessary. Permanent position Future posibilitles. Five day vveek. Combinrd Mutual Casu;«lty Co 5316 SHERIDAN Lonfbeach 2435 Mr. Lovvmar MEN for FACTORY VVORK Spinning and Polishing Apply at Laurenee Daleiden Companv 218 Wcst Madison Street Telefon Franklin 5156 PORTER VVANTED Stcady and pleasant vvork Good vvages Apply at PODESTA CAFE 1972 VVest Ogden Avenue VVOMEN vvanted for cleanin« and scrubbing offices Goo<1 oay, steadv vvork 3*17 H. IIARKISON RT. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL Slovenski kandidati za dom narodov (senat) Jugoslavije Politično vodstvo slovenskega naroda (IOOF, izvršni odbor osvobodilne fronte\ je sestavilo predlog kandidatov in namestnikov, katere naj bi slovensko ljudstvo na tajnih, svobodnih in demokratičnih volitvah 11. novembra letos izbralo v Dom narodov (zvezni senat), ki bo z Zvezno skupščino tvoril dvodomno ustavodajno skupščino. Ta seznam kandidatov, izmed katerih bo 25 senatorjev ter 25 namestnikov, je predložen v javno razpravo, da narod sam izrazi svoje misli o kandidatih ter o morebitnih popravkih in spremembah. Včasih s6 se na kandidatnih listah vrstili le ljudje, ki so bili največji politični sleparji, gospodarski izkoriščevalci in sovražniki preprostega naroda. Med njimi smo srečali predvsem advokate in nesramne demagoge, ki so svojo gospodarsko vsemogočnost hoteli utrditi še s politično. Z bajnimi obljubami so slepili svoje volilce in jih s podkupovanjem lovili na limanice, da so si kljub najhujšemu terorju žandarskih bajonetov in volilnim goljufijam z največjim trudom mogli pridobiti "zaupanje ljudstva." (Večina teh nekdanjih "kandidatov" danes tava po Italiji in Avstriji, odkoder pošiljajo mile glasove v Ameriko za pomoč. Predvsem želijo ameriške dolarje, kajti tiste papirnate lire in nemške marke, ki so jih za svoje izdajstvo prejemali od sovražnikov, nimajo skoraj nobene valute v inozemstvu.) Kako drugačna pa je nova kandidatna lista! Na njej so najboljši kulturni delavci in največji umetniki, ki so v boju na življenje in smrt ostali zvesti trpinčenemu slovenskemu narodu. Na listi so ljudje, ki so bili nekdaj majhni in nepoznani, pa so s svojo borbenostjo in predanostjo ljudstvu med osvobodilnim bojem se dvignili in povzpeli v prvo bojno vrsto, postali vodniki in junaki v boju za svobodo, politični delavci Osvobodilne fronte in oficirji mlade, a slavne jugoslovanske armade. Med kandidati so končno pošteni politični ljudje iz prejšnjih časov, ki so zavrgli protiljudske politične figure in stare reak-cionarje in se pridružili svojemu narodu v veličastni osvobodilni borbi. Kandidati so slovenski delavci, kmetje in delovna inteligenca, člani osnovnih plasti slovenskega ljudstva in naj« bpljši sinovi slovenskega naroda. Kandidatna lista ♦ Tolmačenje kratic: SNOS stoji za Slovenski narodni osvobodilni svet, IOOF je Izvršni od- bor osvobodilne fronte, AVNOJ je Antifašistično viječe narodnega osvobojenja Jugoslavije, PNOO je Primorski narodno osvobodilni odbor, GOOF je Glavni odbor osvobodilne fronte, JOOF je Osvobodilni odbor osvobodilne fronte, GORK je Glavni odbor Rdečega križa, NVS je Narodna vlada Slovenije, GO je Glavni odbornik, ZMS je Zveza mladine Slovenije, AF2 je Antifašistična žena.) 1. Vidmar Josip. književnik, predsednik SNOS-a, predsednik IOOF 2. Kocbek Edvard, profesor, minister za Slovenijo v Zvezni vladi, podpredsednik IOOF. 3. Rus Josip, sodnik, podpred-ser dni k AVNOJ-a, podpredsednik IOOF 4. 2upančiC Oton. pesnik, Član IOOF. 5. Bevk France, pisatelj, član IOOF, predsednik PNOO za slo-vensko Primorje. 6. Vidmar Tone, podpolkovnik, jugoslovanski narodni heroj. 7. Polak Bojan, podpolkovnik, komandant 1. slovenske divizije Narodne obrambe. 8. Kotnik Beno, kmet. član GOOF. član OOOF Prevalje. 9. Lunaček dr. Pavel, zdravnik, član IOOF 10. Mlakar Alojz, kmet. član IOOF, tajnik OOOF, Novo mesto. U. Novak Ivan, čevljar, član GOOF. 12. Poglajen Franc, podpolkovnik, komandant 14. Udarne divizije. I 13. Hafner Tone, kmet. član OOOF Ljubljana. 14. 2umer Srečko, delavec. 15. Baebler dr. Aleš, pravnik, član IOOF. 16. Jeras Josip, profesor, član IOOF, član GORK Jugoslavija 17. Cajnkar dr. Stanko, duhovnik. 18 Ambrožič Vlado, general, član IOOF. 19. Kardelj Pepca, delavka, čia-| niča GOOF 20. Kavčič Stane, delavec, podpredsednik USAOJ 21. Kraigher, dr. Alojz, zdravnik. pisatelj 22. Lcvičmk Karel, general. 23. Kovač Stane, grafik, načelnik oo^eka za izgradnjo narodne oblasti in član IOOF. 24 Levstik Jože, inženir, pomočnik ministra za kmetijstvo pri NVS 25. Jakac Božidar, akademski slikar. 23. Teman Tone, delavec, pomočnik ministra za socialno politiko pri NVS. 27. Malešič Matija, tehnik, major. 28. Krmelj Maks. kmet, član IOOF. predsednik GO Zveze slovenskih zadrug. 29. Maček Polde, tesar, član GOOF. 30. Vipotnik Janez, podpolkovnik. predsednik GO Zveze slovenske mladine (ZMS). 31. Ocepek Angelica. delavka, predsednica gl. odbora AFfc. 32. šentjurc Lidija, profesor, član IOOF. 33. Snoj Franc, minister NVS. 34. Lubcj Franc, učitelj, sekretar SNOS-a, član IOOF. KOMFNTABJI stično. In res je vse tam jako ro v vsakem večjem mestu po rtvivii-i^i sumljivo. svetu videti napise "VVilsonova (Nadaljevanje s l. s tram.) . ... • cesta". Ali pa "VVilsonov trg", si jo vzemimo mi za 49 državo Japonski socialisti, ki so nc- Vsi sQ jzginjjj §€ prcj pa njc. ameriške unije. Tam imamo si- davno spet smeli na površje iz ih štirinajst točk. jajne baze za polete v Nemčijo, podtalnosti, menijo, da bi bila na Angleško, na Baltik pa i dobra rešitev, če se bi delavnik Stari spomeniki — n. pr. kip oroti Rusiji, torej, ohranimo si, znižalo na 36 ur na teden in pla- j starega srbskega kralja Petra t kar smo si pridobili. Očividni1 sorazmerno zvišale. Slično I pred ljubljanskim rotovžem, sa je, da kongresnik Garhard ne 'moto oglašajo japonski komu- bili vsi preliti v nove topove, verjame, da je biia minula voj- ki so P° mnogih letih zo- kakor so bili kipi, sohe in zvo na za demokracijo in take reči smeli postati legalna stran- novi v prejšnji Svetovni vojni, ter pričakuje novih zapletljajev ka- Ni vprašanje, koliko ur naj Sedaj pa se bodo pričele nove delaš na teden, ampak koliko ži- kolekte za vlivanje novih spo veža dobiš, koliko zdravniške menikov. A čemu ne rajše kam oskrbe in pa socialne zaščite v panja za odpravo vzrokov, radi ;plošncm. Na Japonskem je se- katerih je treba vse tc malike Imenitno je, kako sedaj naše njf kcr jc starega sistema znova in znova pretapljati v to-' lend-lease" orožje služi proti konjc jn n0Vemu pa se ne pusti, pove? onim, ki bi radi štiri svobodšči- -ja se za£ei razvijati na socia- —- Zato smatra, da je dobro, če Imamo baze po vsem svetu ka-\ot krti krtin. S. S. GEORGE CHAFF1Y je ladja, ki je te v tretjič odpeljala re- ne> pa &mo pozabili nanje. Vse lUtičnem temelju, lifne pošiljke v Jugoslavijo. Posluje pod pomožnim odborom, s katrrim kar hočemo je. da ostane po sve- Soji v Aziji, v rte I u je SANS. tu nekako po starem — nekak socialistov v Tokiu je • i »__ _ __ • _____ 'tli« 90 rtbtnhru rln c/* A*#ril\l III V —1 status quo — in ko se vojna zno- dne 29. oktobra zahtevalo, da se GOOF. 36. Klanjšck Jože. podpolkovnik, komandant 31. divizije. 37. Svetina Ivo, učitelj. 38. Obračunč dr. Rudolf, zdravnik, Sef kabineta socialnega ministrstva NVS Južni Ameriki - (Nadaljevanje s 1. strani.) 35. Doliniek Ton., de,.vec, član molj ter lo bratstvo, ki se je za- va prične, pa bomo spe, imeli KajU v osvobodilni borbi, proaper.teto. ^ utrditi, da bo ta država res mo- Torijaka Anglija je imela obi- ^jj zainteresirani rešiti kapi- dala politične koncesije za pro- čna, enotna, da bo zgled vsem da je po vsaki vojni tahzcm kot pa pomagati svetu tiusluge, pa je ameriška vlada državam v Evropi. vaia svojim vojnim poveljni- v nov socialni rod kitajskim diktatorjem zelo te- Ni danes druge sile, druge or-jkom jo milijon dolarjev nagra-j sno v zvezi. Japonci so v svoji nizacijc v državi, ki bi bila de Dajala jim je veleposestva, sheI1 v Chicagu je bela propagandi oglašali Ciang-Kai: 39 Jordan Marija delavka, čla sposobna, da prevzame nase vse velike pokojnine, pa celo rud- vrana. Je človek liberalnih na ves čas za ameriško "lut- nica OOOF Maribor. težave in žrtve. i nike in koncesije v kolonijah. *-orov in smatra, da bi bilo i za ko» ki pieše) kakor ji v Wash- 40. Mahnič Angelca, študentka, Opozicija se je združila samo Premier Attlee je v parlamentu katoliško cerkev dobro, če se bi I ingtonu godejo, tajnik GO AFž g namenom, da bi razbila osvo- dne 29. oktobra oznanil, da bo 1 delavcem dobro godilo Sploh -e vlada v Cungkingu akih dajatev v bodoče konec. v Braziliji obstoja vlada, ki 'sedaj spet v Nankingu) organi- Vse. kar si angleški vojni po- jc naklonjena Zed. državam, a zirana s stališča diplomatične veljniki še smejo nadejati, so je ^jla prav tako totalitarna kot in ekonomske odvisnosti od Zed. pokojnine. Da bi le tudi ostalo argentinska, ki je držala z "osi- držav. In ker Zed. države že dol- pri teh besedah, kajti angleški §eem'\ Sedaj se v Južni Ame- go nimajo običaja podpirati re- eaftniški štab tvorijo aristokra- rjki vlad3 ?nova menjajo. Ni vo- volucionarnih gibanj, je narav-Prav danes, ko so se začela vitje, ki imajo v svoji deželi vzlic iitcv vojaški preobrat. Ene no, da ima vlada, ki ji načeljuje Londonu mirovna pogajanja, Attleeju še veliko besedo in jih tch vlad tam okrog so "za nas". Ciang-Kaišek, toliko ameriške pri katerih smo Slovenci in Ju-j ni strah pred bodočnostjo. drUKe se dušajo, da so proti jen Nizozemska Vzhodna Indija kijskemu imperializmu. 42. fcvara Dušan, podpolkovnik bodilno fronto. Nima pa nika-41. dušteršič Tone, železničar, programa, je breznačelna. Nima ničesar, kar bi dalo jamstvo, da bo težke naloge, ki so pred nami, tudi rešila in izpolnila. član nadzorne komisije IOOF. 43. šilih Niko, podpolkovnik 44. Rupena Mara, učiteljica, članica GO AFŽ. 45. LokovJek Ivan, podpolkovnik, komandant mesta Ljubljana 46 Ravnihar-Zupančtč dr Bo Žena. zdravnik, major. podpore, kolikor mu jo je vlada v VVashingtonu pripravljena ali pa sposobna dati. 49 Potočnik dr. Miha, pravnik 50. Janko Rudolf, podpolkovnik 47. Zlatnar Mirko, podpolkov- gosiovani močno zainteresirani, nik je bolj potrebno, da smo vsi Slo- 48. Turnher Edmund, učitelj, se- ven£ ^ Jugoslovani strnjeni v boj nedvomno spet nizozemska, jan Smuts. ki predseduje ju- T , , Kitaiska vztra-kretar nadzorne komisije IOOF ; oni fronli. Ni vprašanje Trsta ">da s ° žnoafriški uniji in je smatran } odvisno samo od delegacije, ki rem smo rek , da je bi^skova- polcg Churchilla za najsposob- v Londonu sklepa, ki se pogaja. *rova n j ^'ItateHh £jTudeU" Tr^^se^ri^U^širna! 2 ^crona 2avZcli d/lavci- ^ da naj se ime dotične ulic3 vedeli ^^ da če se to ne zgodi, žila ogromna množica sloven- kampaTja za zbiranje ponošenc ^ Pref 7a,t\^ Pa- spremeni. A cikaska javnost v bo nova civilna vojna neizogib- skega naroda. V Novem mestu oblX ^rUa čevljev. Slej, mi- nza Z 29. okt1°bra« daJG sPlosnen? Sene Zamma Jl Je I na; Vojne pa so Kitajsko že do-je nastopil dr. Jož* Rus. na J-\Tkonzervirane hrane in dru- va.. ^^ itroI?,Vnlh vseeno» ker Je zares vseeno' (zdaj tako obubožale in izčrpale, senicah minister NVS Leskošek. potrebščin za Jugoslavijo, i "nlJ' « Je nedavno ustanov- y paHzu se je cna ulicfl ime_ da bi yx bila nova civilna Vojna v Celju dr Zoran Polič, v Tr- Lm^njo je organiziral Ame- "kl^ "ovala do te vojne "Avenue de katastrofa. Pa je ni bilo mogo- bovljah Lidija Sentjureeva. v riški odbor Vojnega relifnega Ar*eniinskl socialisti rokyo-in neka druga pa "Ave- ce preprečiti. Korumpiranci na Starem trgJ pri Ložu Ma- ^nda AmcrikaUl južnosll ^^^^^^ nue Victor EmmanueP. Vlada eni strani pristaši ljudskih in- tevž Hace. pred^dnik Enot- venskega porekla. Kampanji na- 1° v Vich>'iu Pač pričekoveU. teresov na drugi, nih strokovnih zvez. v Šmarju čeljuje veleznani filmski igra-! * 1? da bo Hitler zmagal. Pa ni. Se- Zed. države imajo v tem ki- pri Jelšah glavni tajnik SNOSa lec Burgess Meredith. taiorja perona, tni »,daj se tisti dve ulici imenujeti tajskem konfliktu, ki ni samo Franc Lubej, v Ljutomeru in yse SANSove podružnice so II?,,. . .JC. Zanj IN/:VUU' "Avenue dc New York" in dru- kitajski, to vlogo, da pomagajo Šoštanju generalmajor Maček naprošene, da organizirajo svo RAZSVETLITE SVOJ DOM! ★ ZDAJ JE DOVOU ŽARNIC NA RAPOLAGO Vojne omejitve na tarnice so odpravljene Zdnj jih lahko dobite vneh vrti in vseh velikosti. Potrebujete več žarnic v vašem domu? So te, ki jih imate premajhne, da bi vam dale dovolj svetlobe? Torej sedaj, ko imamo dovolj žarnic na razpolago, si lahko pomagate in poljubno razsvetlite vaš dom. Po-služite se jih in jih nastavite po vseh sobah, podstrešju in v kleti. Dovolj svetlobe bo koristilo vašim očem. svoj dom varnejši in veselejsi. Naredite NE POZABITE NA NASO LIBERALNO ZAMENJEVALNO POSTREŽBO Obilna zaloga žarnic je zda) na razpolago v blttnji Public Service prodajalni ali pa pri drugih naiih zastopnikih. Navadne zgorele žarnice (z označbo "P S of N. I." or ' Renewal Service") od 25 do 200 watt velikosti lahko zamenjate brezplačno, za druge pa plačste malo odškodnino. in podpolkovnik Šilih, v Logat- jt lastne kampanje in odprejo cu Tone Dolinšek, v Ribnici nabiralne Dostaie*kamor se pri-1 * 3 , z A . . , , v: - vit n«Dir»nie pusuijv, »«niui »r pit Argentini je fasi- Ivan NovaK, v Tiebnjcm pa mi-Jspevano blago lahke prinese, če1 3 ' _r___J — nister za promet Franc Snoj. posluje v vaši naselbini Ameri- Snoj je v svojem govoru pouda- ški odbor, se pridružite njegovi ril sledeče: kampanji in pomagajte v vseh "Iz volilnih imenikov so iz- ozirih, da bo dosežen čim popol- padli samo oni, ki so se na ta ali nejši uspeh, oni način pregrešili proti naro- Lanska zima je bila huda za tino proti ameriškemu molohu ve,j^» s severa (Zed. državam.) In dru- Po prejšnji vojni je bilo sko ga "Avenue Franklin D. Roose- reakciji — hote ali nehote. Obo- CIKASKE PRIREDBE IN KONCERT ZARJE V CLEVELANDU rožili smo kitajske armade, ki so poslane v boj proti komuni" stom. Dali smo jim za prevoz naše ladje in naša letala. In tudi precej našega moštva. Namen ameriške vlade je reševati kapitalizem sirom sveta, ker si predstavlja, da če je tu močan, čemu ne bi lahko bil Chicago, III. — V nedeljo 18 Ikaške vasi do elevelandske pre du. narod ni čas t i~,ki sosezvezali našerojake vštaVi domovini, to- novembra se vrši v dvorani S ccj dolga. Vzrokov, da se gabom enako uspešen drugje po svetu z okupatorji in tako nimajo pra- da letošnja bo še hujša Dežela N. P. J. prireditevj:ikaskih po- udellezH, je^vec. vice, da bi pri bodoči državni je osvobojena, toda sovražnik ureditvi soodločali in sodelo- je pustil za sabo le velik kup vali. razvalin in pa oropano pokraji- Ustavodajna skupščina je ti- no. Borci se vračajo domov in sto telo, ki bo sankcioniralo vse za njimi na tisoče in tisoče ne-velike pridobitve narodno-os- srečnežev, ki jih jc sovražnik vobodilne borbe, ki bo oprode- odpeljal v sužnost. Mnogo teh lilo našo državo ter dalo državi trpečih rojakov je brez vsake novo, popolno in dokončno ob- strehe, brez vsake zaščite. Nuj-liko. na je takojšnja pomoč. Imamo dvoumni sistem zato. Največji dokaz o resničnosti da pri nas v Jugoslaviji, kjer je slike, ki jo vam skušamo prika-več narodov, damo vsakemu na- zati, so pisma vaših lastnih lju-rodu možnost soodločati, da ne di, ki so pričela prihajati v Amebo nihče preglasovan, ampak riko. Citajte ta pisma (mnogo bomo lahko rekli: ta ustava, ki jih jc priobčenih v naših listih) bo sprejeta, je res ustava, pri in prečitajte jih še enkrat. "Dra- kateri so vsi sodelovali, ni bila preglasovana, ampak je ustava vse države, vseh narodov Jugoslavije. Z zakonom o agrarni reformi smo dobili sedaj moderni zakon, ki točno določa vso posest, pravice do zemlje in jemlje zemljo tistim, ki jo sami ne obdelujejo, ki je imajo preveč in jo daje onemu, ki jo potrebuje in jo sam obdeluje. Govor maršala Tita je poudarek onih osnovnih smernic, ki niso in nc bodo samo za dobo volitev, ampak bodo vodilne smernice tudi pozneje po volit- gi moji, ne morete si misliti kakšne sirote smo, koliko smo pre- družnic SANSa. Popoldne bo par Ko sem prišel pred 19 leti Kolonije še ne bodo osvobojene varietni program in govoril bo in pol iz West Virginije v Cle-j Prav tako očitno je, da naša dr. Zore. kateri je uslužben v veland, sem bil vedno tesno po- j vlada podpira Nizozemsko in jugoslovanskem poslaništvu v vezan z Zarjani. Posebno, ker je sploh vse tiste dežele, ki se bore VVashingtonu. D C. Program se bila in je še Zarja odsek sociali- za stari red. bodisi v Nizozemski prične ob treh. Ves čisti dobi- stičnega kluba št. 27 JSZ. Več- Vzhodni Indiji ali kjerkoli, ček gre SANSu Pridite! krat sem vodil programe ali Uporniki proti izkoščanju pa- ^ imel kratko govore. Zarjine pri- dajo. zmagovite demokratične V soboto 25. novembra pa bo ri>db(\ s° imelc vedno ,de'avf1 feiele pa se opravičujejo, da ko- proslavilo društvo Pioneer it. ™J To.Se. JC mom kot mla- lomjalna ljudstva še nteo zre a S» SNPJ svojo 20-letnico. Vrši- de™ revolucionarju najbolj do- za -svobodo". Torej bo ostalo la se bo v iednotini dvorani. To Padl° .. , P° sta™- tkar *™ v ''s,u društvo ima vzrok, da se imenu-! Se danes mi je prijetno, ka- v argumentiranju proti zaslep-je "Pioneer" prvič ker je bilo dar sc spomnim Zarjine udole- ljevalcem ljudstva zmerom po- prvo izmed mladine organizira- *be Večinoma priprosti, a ven- udarjali, no angleške poslujoče društvo v dar inteligentni in pošteni slo- Revolucije "od zK«raj" SNPI Hriioir ker ie že največje' venski delavci ter delavke. Pri- SfMrj. arugu. Ker je a. iiajviij«- , Poleg nadaljevanja vojne na v SNPJ in tretjič, ker je eno JU *o .z G,rarda Barbortona, " je naša vlada zelo med an- Loraina in raznih drugih našel- ,J J " , , , bin od blizu in daleč. In vsi so '»pletena v "revolucijah v Ju- najbolj progresivnih trpeli m koliko trpljenja nas še gleško poslujočimi društvi. - in i Ameriki in tudi za izbruhe ko ne pride hitra pomoč., V nedeljo 9 decembra ob treh ^ ^Uli drug ^ drugim kot | y Afrikj m dr vcliko 10 in goli, brez strehe in popoldne bo na odru dvorane ^ ^^ nh.H.ll t liT krivde. Naša dežela zastopa pač denarja, brez zadostne hrane in SNPJ oostavliena "Hiša gospo- meje so se obujali prijetni_ spo- maU ^^^^^ ^ čaka, ako ne pride hitra pomoč. Bosi smo rane in SNPJ postavljena "Hiša gospo-1 zneje »o se uuuj.u .... ; ,, kapiuUstične smotre, pa . dajte!da Harringtona". Iniciator te|«n.n. o programu in o družabni |^.J ^^ ^ ^ ™ .p® zmedo, namesto v "red", ki ga postrežbe... Ce morete, dajte da Harringtona' pomagati." Tako se čita skoraj hiše je klub št. 1 JSZ, delovodja zabavi. v vsakem pismu. pa Milan Medvešek. Hiša bo že *e °b tej priliki sreča-. I. * .....liono c .^hiitvom in v t» tud; z Zarjinimi pevci Tony- » » ^ Bratje in sestre! SANS se po- opremljena s pohištvom in v _ , novno obrača na vas, da storite1 njej bodo stanovali novi gospo- Jem Poruskom, r rankom llersi vse v svoji moči za pomoč tem dar j i družine Harringtona Vichem in Joe Tekavcem. ki so se Relifni paketi v Jugoslavijo nesrečnežem. Darujte vse. če nji sla dve brhki dekleti. Kako vrnili iz armade Morda * je PoSjljamo ra2ne paRele od ft do n sar sami nujno ne potrebujete, bodo prihajali ženini in kako jih povrnil se Kateri arugi, pa mi | funtov ^ vključivfi poštnino vah v novi državi, ko bo že ure- Perry Street, New York. N. Y. jena. ko bo že ustavodajna skup- Ce je mogoče, plačajte stro-ščina zasedala. V tej osvobodil- ške za prevoz sami, drugače pa ni borbi se je Jugoslavija dejan- bodo plačani iz skupne blagajne Vse nabrano blago naj bo po- boste dekleti sprejemali in kako slano v skladišče pod naslovom: »e bosta vedli napram njim itd WRFASSD Warehoti*e, 161 boste videli na predstavi. To bo smeha! Le pridite! Imeli boste par ur res pravega ulitke in razvedrila! pc od S2.A5 do $10.00 Our $5 00 Paekage ConUins: sko nanovo porodila in lahko mirno rečem: če ne bi bilo osvo- našega odbora v Nevv Yorku. Bratje in sestre! Zavihajmo bodilne fronte, če ne bi bilo os- rokave in na delo! Takoj! Da-|hvalni dan. kakor že zadnjih 16 vobodilne borbe, ne bi bilo več nes! Brez odlašanja let bo imel tudi letos pevski Jugoslavijo. Mirko G. Kuhel, tajnik Osvobodilna borba je združi- ■ la vse pozitivne sile, združila Dobro je z modrostjo pome- dozdaj še ni znano. Seveda im«m lepo število prijateljev in 1 c-n Armmjr SUr Tr ■ znancev, s katerimi upam, da v< lb. Cevlon Orangc Pckoe Tea bomo prišli skupaj na Zarjini 1 lb HiRhest Grade Colombia-Bo- priredbi Slovenci v Clevelandu , ^"h^r.ud^lo Ricc Soup in okoliških naselbin, pridite na l-Vi lb. Box Hershey'n or Baker's . . Zahvalni dan v Slov. nar. dom , £ocoa^rl1 Sho£?la.te. oar * . , . . it 1 Bar Oliv-Ilo Toilet Soap Koncert Zarje v Clevelandu. | na St. Clair ave na koncert Zar- 2 Spools 6 Cord White & Black v A^^f^ir 59 novembra na Za-1 je Zarjani so sodelovali že na Machine Thread V četrtek 22. novembra, na ^ J^^^J prireditvah na katerih 2 Spools Str^Button Thread PIRMC SF.RVKT COMPANT O F NORTIIKRN II.MNOIS I )th Jc v eno *amo motnost, v sati včasi tudi nekaj neumno- eno Mamo skupnost s ciljem. It-Isti; neknj otročarije tu In tam Letošnjega sem sc pa namenil rodhi Na svidenje! gnati okupatorja, dati državi te je prijetno Horace oimrAvnn ie not i» Loms Zorko U . rthiraini iesen- roda ali delavskega razreda v 6 Pairs Shoe Lačen Black A Brown zbor Zarja svoj običajni jesen ^^ .7" „ PiAitc po navodila in cenike na ski koncert Vseh Zarjinih kon-, obce. Zato upravičeno pnčaku-, Jugoglov /a.slopniku certov ki so se vršili na ta dan. j jejo. da jim napravite uslugo s PALANDECH RROS. udeležil razen lanskega *vojo navzočnostjo na njih pri- So. Clark »t . Chira»o 5. III. sem se uoe«:*". ■».. i .« , ——i ah naravnost na nas ' SOKOL fc COMPANY jx>srtiti. akoravno je poi if či "-e«"* ?41 Kast tflinoi« St., Chica(o 11, III. EDUCATION ORGANIZATION COOPERATIVE COM MON WE ALTH PROLETAREC A Yugoskv VVeek ly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau CHICAGO 23, ILL., NOVEMBER 7, 1945 Publi.h.d W««klr •« 2301 S«. Aw MILLIONS TO BENEFIT RICH, SLUM CLEARING IGNORED VVashington, the Nation'« Capital. has aome of the vvorst slums in the eountry. Instead of remedy-ing that shameful situation. the Federal government plans to spend millions of dollars for the benefit of wealthy yachtsmen and to build a mammoth sports stadium. The VVar Department announced that it vvill spend $2.000.000 to con-struct three pleasure boat piers and "beautify the Washington yachting harbor." Many times $2,000.000 wil be spent on the proposed stadium. The final responsibility for choosing between slum clearance. the yacht harbor and the stadium rests on Congress, which approprl- ates the money. By choosing slum clearance and low-cost housing, Congress would have helped thousands of miser-ably poor and overcrovvded people, but would have offended powerful real estate interests. They profit by the present housing situation and vvant the yacht harbor and stadium. Wc have it from Drevv Pearson, the * Merry-Go-Round," that President Harry S. Truman has given up—for the next thousand years or so—any hope of a World Government. Mr Truman thinks the people of-the vvorld aren't ready for it — especially those people of other nations vvho have been exploited and kept in ignorance. And so, accoding to Pearson— Mr. Truman has accepted the idea that America must participate in an intemational armament race. When vve remember that this vvar, like VVorld VVar I, was fought to make the vvorld a safe plače by freeing it from a number of "fears" including the fear of vvar— It seems that Mr. Truman thinks we've lost the vvar! And so vve have—if vvinning means anything more than giving this seasons enemies a good trimming. As vve view the Presidenfs surrender of aH the hopes with vvhich the American people gave of their time, labor and blood, we wonder vvhat ordinary men and vvomen think about their recent victor.v. Since an armament race invariably ends in another vvar, we raise a number of questions. Was it, after aH, a good thing to sacrifice treosure and livcs to de f eat Hitler and Co? VVas it vvorth vvhile to vvork long hours and pile up a $300 biilion debt vvhich our children are told they vvill have to pay? Was it vvorth vvhile to stand for vvage and labor freeting, to surrender the right to strike and to follovv vvherever Leader Raosevelt choose to take us? Judging the aetion by the result, it must be admitted that vve have been doing the vvrong thing ali the time! VVell, so vve have. VVe made the basic error of fighting for peace AND keeping the system that breads vvars. VVe shouldn't have done that. And the only way vve can correct our error novv is to abolish the capitalist economy. VVe should make that correction as soon as possible—and certainly l>efore that armament race again drags us into another and a vastlv more costly vvar. Mr. Truman is to be commended—upon his hindsight. But vve Socialists knevv ali the time vvhat Truman and many other people knovv novv: That the high hopes and promises vvhich readied simple people for sacrifice and slaughter vvere ali a lot of "blah" unless the causes that make for intemational rivalry and vvar vvere removed. VVell, vve Socialists vvanted to remove those causes. But, as Presi-oent Truman says, the people "weren't ready" for industrial democracy and democratic cooperation. Once vve knevv a man vvho "wasn't ready" to change nis position vvhen a freight train came dovvn the track on vvhich he vvas standing. He vvas a niče fellovv. VVe vvent to his funeral. — Reading Labor i Advocate. The great inerease in prices came after VVorld VVar One vvhen in the first 1 4 years food rose 26 per cent, clothing 45 per cent. building material 65 per cent. In the vvar just ended prices vvere kopt in line much better than during the other conflict. Novv that it is over there appears to be a tendency to let the lid off. Prices already are climbing it vvas a serious mistake for the Administration to permit the building industry to get out from under ceiling for that gives validity to any other claims of other industries as vvell. Everybody ought to be treated the same and it is obviously unfair to police prices of a grocer or clothier and permit a building contractor to inerease costs as he pleases. Failure of the nation to maintain the priče strueture is responsible for the epidemic of strikes. If a vvorker loses a good sized fraetion of his "take-home" pay, vvhile prices of food, clothing, hardvvare, etc., anything he buys, are premitted to remain high, or to go higher, it is obvious such a vvorker is not likely to be happy about it. This is not the only trouble. If the vvorkers^ purchasing povver decreases he vvill be unabie to buy the products of industry—and that goes for agriculture. VVhat farmer is so unvvise as to think his market i« safe for his products if the "take-home" vvages of the armies of vvork-ing people are reduced? At the same time it is plain that it vvill be necessary to cut vvorkers' hours if vve are to spread employment among the returning service peoplq and war-industry vvorkers. At first glance this seems difficult as it means maintaining vvage strueture vvhile not permltting living costs to inerease. A check of net incomes of corporations in the United States, hovvever. discloses that such concerns can—if they vvill—absorb thc inereased vvages necessitated by our desire to spread employment, out of svvollen profits. Last year our corporations made three times as much net profits—after taxes—as in the pre-vvar base period. VVe must decide vvhether vve vvant unemployment to become ram-pant. We must decide if vve vvish to maintain a high standard of living vvith a profitable nation of vvorkers and farmers. If vve do vvish such a system it is up to the American people to look beneath the headlines of the Big Business Kept Press, gaze through the propaganda of sub-sidized radio tvvaddlers, and get tough vvith irresponsible represent-utives in the Congress vvho are representing Big Business instead of | the People. If vve don't keep living costs dovvn and vvages up vve are in for a siege of unemployment and depression that vvill make the last economic collapse like a picnic.—The Montana Labor Nevvs. N iHf Go^ečKHtHT OF me 1tioPis must se sy A»JD a^tbv A ftw ^cone. itaiustk^T UftH -m fKf č Co*36MT or iue go*€Rn€V a*d AU, OP "TH5 GC*eRrt€V " r«<»TY.»rtt pR«apr*T <* -me u*. ^secriorf OF VKlHC£Tt>M lM/i\ZCftSiTY Rf/CKTBjC ftoORS ¥OR **VH6fVJ *+JD 4& MM AS TV€ FfftCUNT y*ORK *UKOi*K. k (?93 VtoKMAtUCšr T5tKUTY MiD inAtoe— LT^OM Ifi97 To I9CH OMIOM MtM6€«5HlP i« as g>uao-RuPMPD — FR£>M HAU A MILLION 7o CWPOMlU4 O*. WHY NOT A REAL TRIAL? WITH SLOVENE D. P.'S IN GERMANY By FRANK GROSER ho'p;,al f,u"d' MV*.for * * . rit utuitn (iimv for lav The vvar criminals facing trial in Nurnberg have already been con-demned by the opinion of the vvorld Their erimes vvere public, and the results are evident in a continent laid vvaste, in the stili uncounted millions of dead, and in the profound corruption of the politicai life of ♦he peoples. No court procedure vvas needed to convict these men, no nevv proof required to convince the vvorld that Goring, Streicher, and their accomplices deserve punishment. For this reason the trial, even in advance, has taken on a curious air of unreality. It is a politicai act, iustified and overdue, vvrapped up in an elaboration of judicial procedure that seems to a lay observer somevvhat farcial. The Nazi leaders could have been disposed of, it vvould seem, by the joint decision of ali Allied povvers vvithout aH these expensive and legally questionable formalities. The banishment of'Napoleon offered precedent if any vvere needed. But the trials are under way, and one can hope that they vvill serve to dramatize and recall to the flagging memories of people vvho {■lready are beginning to forget, the details of the organized terror under vvhich Hitler and his party attempted to bring the civilized vvorld VVe hope the procedure vvill be rapid, decisive, and free from the sort of pettifogging detail that in other politicai trials—notably the sedition cases in VVashington during the vvar—has so completely obscured the i>sue and prevented a clear judgment. The Nurnberg court is a politicai rourt vvith a politicai job to perform. It il tfilows Ihe trial to dcgcncratc into legalistic maneuvering and quibbling, its only value vvill have been throvvn away.—The Nation. Public's Rights in Airwaves at Stake The Federal Communications Commission announees it vvill begin granting licenses for "frequency modulation," an improved method of broadcasting, on Nov. 7. A great majority of the applicants vvho vvill receive consideration are those vvho novv control standard broadcasting, including the nation's largest nevvspapers and nevvspaper chains. If the commission runs true to form, the licenses vvill be parcelled out vvith little regard for the public interest. Since its inception, back in the Coolidge administration, a majority of the members of the commission have shovvn more concern for those vvho control the air than lor the millions vvho are compelled to listen to the dreary bilge that comes out of their receiving sets. VVhen Congress passed the Communications Act of 1934 it speci-fically provided that the air vvaves belong to the people and that radio statioiis »iiould bc operated onlv for "the public interest, convenience and necessity." The commission is the guardian of the people's property, and it vvill fail to measure up to its obligation and its responsibility if it continues radio in hands vvhich are interested only in the profits they can vvring from commercialism of the ether.—Labor. ARMY RELEASES BIG HOARD A BUTTER The VVar Department announees that it has released as surplus 80,000,000 pounds of butter, about 10 pounds for every man, vvoman and child in the nation. VVhether the butter is fit to eat remains to be determlned. The Department of Agriculture said It has to be inspccted, and that this vvill require about a month. Butter fit to use vvill reach consumers about Christmas. A mother is a person vvho sees there are only four pieces of pie for five people and says she