cena 40 dinarjev itevllka 44 (796) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 14. novembra 1985 Termoelektrarne Šoštanj Najdaljši in največji remont počasi končujejo Letošnji remont četrtega bloka, ki so se ga lotili v termoelektrarnah Šoštanj traja precej dlje kot so prvotno načrtovali. Poleg predvidenih del so namreč morali zamenjati tudi poškodovane lamele na rotorju generatorja. To zahtevno delo poteka pri firmi dobaviteljici v Zahodni Nemčiji. Čeprav delavci sedaj niso posebno hiteli, delali pa so vendarle večino sobot in nedelj, bodo v tem tednu preizkusili delovanje vseh ostalih obnovljenih delov, medtem ko bo na generator potrebno počakati še teden dni, preiz- kus delovanja pa bo opravljen ob koncu meseca. Dalje na 3. str. kovinotehna Prodajni center Prevalje Vse za vas in vaš dom Ob dnevu JLA Osrednja slovesnost 20. decembra Občinska konferenca zveze rezervnih vojaških starešin Velenje bo letos organizator proslave ob praznovanju letošnjega dneva oboroženih sil — 22. decembra. Temu prazniku bo namenila letos še posebno pozornost. Osrednja slovesnost, ki so jo poimenovali »40 let v svobodi in miru«, bo 20. decembra v domu kulture v Titovem Velenju. Ob tej priložnosti bodo najaktivnejšim starešinam podelili državna odlikovanja in priznanja. Seveda pa bodo praznik JLA dostojno proslavile tudi nekatere krajevne organizacije ZRVS velenjske občine skupaj z osnovnimi šolami. (b. m.) Občinska konferenca SZDL Velenje Nada Zavolovšek-Hudarin, Jože Groznik in Martin Budna kandidati za vodilne funkcije Na seji prejšnji teden so člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje določili kandidate za vodilne funkcije v občinski konferenci. Tako bomo 10. decembra na programsko volilni seji občinske konference za njeno predsednico znova volili Nado Zavolovšek Hudarin, za podpredsednika Jožeta Grozni-ka in za sekretarja Martina Budno. V predkandidacijskem postopku smo v temeljnih okoljih obravnavali kot možne kandidate za predsednico OK SZDL Nado Zavolovšek-Hudarin, za podpredsednika Jožeta Groznika, za sekretaija pa sta bila možna kandidata Martin Budna in Drago Seme. Drugi predvideni možni kandidati niso pristali, da bi prevzeli te odgovorne funkcije. Vsi možni kandidati so dobili podporo v temeljnih okoljih, s tem, da so se za možna kandidata za sekretaija krajani odločali ra- zlično. V krajevnih skupnostih je dobil nekoliko večjo podporo Drago Seme, v družbenih organizacijah in društvih pa Martin Budna; pač odvisno od njunega akti-vističnega dela v različnih okoljih. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL je predlagal na seji predsedstva kot možnega kandidata za sekretarja občinske konference Socialistične zveze Martina Budna, ker naj bi Drago Se- me prevzel funkcijo v občinskem komiteju ZK Velenje. Sicer pa je tudi v teh dneh v krajevnih skupnostih velenjske občine nadvse razgibano, saj že sklicujejo programske volilne konference, ki so vrh vseh aktivnosti. Pred programsko volilnimi konferencami imajo v krajevnih skupnostih tudi zbore krajanov, seje družbeno političnih in družbenih organizacij ter društev, kjer ocenjujejo delo v preteklem obdobju, razgrinjajo — zlasti krajevno problematiko ter načrtujejo nadaljnje delo. Ker smo pred sprejemom srednjeročnih načrtov in pred skupščinskimi volitvami, sta to tudi osrednji temi vsega delovanja v krajevnih skupnostih. Na zborih kažejo krajani veliko zavzetost, zlasti jih zanimajo nerazrešena vprašanja, kar najbolje potrjuje, da niso brezbrižni do nadaljnjega razvoja svoje krajevne* skupnosti in sploh občine kot celote. Zaradi kopice nerazrešenih vprašanj, predvsem • pa zaradi nerazumevanja vloge Socialistične zveze v nekaterih krajevnih skupnostih sicer sposobni posamezniki nočejo prevzemati funkcije predsednika krajevne konference. Ob tem se moramo zavedati, da bomo le s svojo zavzetostjo na vseh področjih in tudi s sprejemanjem odgovornih funkcij, uspešno premagovali vsaj najbolj žgoče težave. S. Vovk Občina Mozirje Pospešene priprave volitve Tudi v mozirski občini so prvi del evidentiranja opravili že v pomladanskih mesecih in postopek dopolnili do septembra. V oktobru je občinska konferenca socialistične zveze pripravila sestanke s predsedniki krajevnih konferenc, v sodelovanju z občinskim svetom zveze sindikatov pa tudi s predsedniki izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Na teh sestankih so se podrobno dogovorili o nalogah, ki jih čakajo v predkandidacijskih ia kandidacijskih postopkih. na Podatki kažejo, da so evidentirali precej mladih in žensk, pa tudi sicer so dali poseben poudarek evidentiranju mlajših, sposobnih in dela voljnih kandidatov. Po krajevnih konferencah so že pripravili predloge delegacij, ta mesec pa je seveda na vrsti še pridobivanje privolitev od evidentiranih kandidatov. Upajo, da bodo tudi pri tem tako uspešni, kot so bili v akciji evidentiranja, čeprav pričakujejo tudi odklonitve, predvsem pri tistih kandidatih, ki so svoje delegatske naloge opravljali doslej že več mandatnih obdobij. Nekoliko so kasnili pri evidentiranju delegatov za družbeno- politični zbor, vendar bo tudi ta naloga v teh dneh opravljena. V krajevne skupnosti :n delovne organizacije so poslali sezname dosedanjih nosilcev najodgovor- Konec tedna je bila na območju velenjske občine vaja občinskega vodstva, na kateri se je preizkusila pripravljenost in usposobljenost organov in organizacij za delovanje v vojni. Vaja je pokazala, da so vse strukture dobro pripravljene in usposobljene za opravljenje svojih nalog tudi v najtežjih razmerah. nejših nalog v družbeno-politi-čnih skupnosti in v samoupravnih interesnih skupnostih s predlogom za evidentiranje bodočih. Precej problemov pričakujejo pri usklajevanju mest za tiste delegate, ki so bili evidentirani tako v krajevni skupnosti, kot v delovni Organizaciji. Računajo na razumevanje delovnih organizacij, saj je tu laže dobiti delegate, kot v krajevnih skupnostih. Za družbeno-politično skupnost so skupno evidentirali 712 delegatov, od tega v krajevnih skupnostih 229. in v delovnih organizacijah 483. Med njimi je 270 žensk, 133 je mladih do 27 let, 326 pa je starih od 27 do 40 let. Za samoupravne interesne skupnosti je skupno evidentiranih 1.200 kandidatov. V krajevnih skupnostih so jih evidentirali 532, v delovnih organizacijah 668, od vseh je kar 550 žensk, do 27 let je 305 evidentiranih kandidatov, starih od 27 do 40 let pa 528. Gorenje Največji mesečni izvoz Prejšnji mesec so delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja in Gorenje Servis prodale na tuje za 10,321.000 dolarjev proizvodov in rezervnih delov. Doseženi oktobrski izvoz je največji mesečni izvoz doslej. V primerjavi z mesecem oktobrom 1984 so povečali izvoz za skoraj 27 %. Sicer pa so v obdobju januar—oktober 1985 Gorenje-ve delovne organizacije iz Titovega Velenja izvozile skupaj za 74,014.000 dolarjev proizvodov in rezervnih delov, pri čemer je bila dosežena 131 odstotna stopnja pokritja uvoza z izvozom. Zapisati velja, da je odpadlo kar 85 odstotkov vsega ustvarjenega izvoza Gorenje-vih delovnih organizacij iz Titovega Velenja na Gorenje Gospodinjski aparati. Velenjski rudarji V soboto spet rekordni dnevni izkop Bliža se konec leta in velenjski rudarji s svojim izkopom vse bolj potrjujejo, da lahko tudi letos pričakujemo kar največjo proizvodnjo ob koncu leta. Prejšnjo soboto so namreč dosegli nov dnevni rekordni izkop, saj so na- kopali kar 23 tisoč 700 ton lignita. S tem so presegli rekordni dosežek 30. maja letos kar za 400 ton. Vključno s ponedeljkom so rudarji letos skupaj nakopali že 4.305.100 ton lignita v 242 delovnih dneh ter tako osnovni proiz- vodni letni načrt presegli za dobrih 104 tisoč ton. Poprečno pa so v tem obdobju na dan nakopali 17.790 ton premoga. Seveda rudarjem čestitamo za ta novi dnevni rekordni dosežek. Po toplih in sušnih dneh je jesen pokazala, da zna biti tudi drugačna, bolj muhava. Najprej je natrosila na žejno zemljo tako prepotreben dež, nato pa je za pokušino na-sula tudi nekaj snega, ki so ga otroci nadvse navdušeno pozdravili. Malce pa je streznila tudi nekatere kmetovalce po naši domovini, ki jim doslej še nikakor ni uspelo pobrati poljščin, kaj šele končati s setvijo. Tetka jesen torej jemlje slovo, zima že trka na vrata. b :?. stran * flclS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje -k i/»' Titovo Velenje Z novim letom HPH združen z Vegradom O velikih težavah delovne organizacije za Hidrogradnjo, gradnjo prometnih objektov in hortikultu-ro — HPH smo v velenjski občini že veliko govorili, mnogo pa je bilo tudi že napisanega. Kot vemo je bila glede na to, da so lansko poslovno leto zaključili z izgubo, z rdečimi številkami pa poslujejo tudi letos, imenovana sanacijska komisija, ki je ugotovila, da HPH nima možnosti uspešnega poslovanja organizirana kot samostojna organizacija združenega dela, saj ima glede na število proizvodnih delavcev, preveliko režijo, je pa tudi premajhna, zaposluje le okoli 160 delavcev, da bi uspešno premagovala vse večje težave na področju gradbeništva. Prav zato je sanacijska komisija predlagala, delavski svet pa tudi potrdil in dal pobudo, da. se združijo z gradbeno-industrij-skim podjetjem Vegrad, ki je opredeljen kot nosilec gradbene dejavnosti v občini. Narejenih je bilo že veliko analiz o ekonomski upravičenosti te združitve, izdelan pa je tudi že elaborat o organiziranosti združitve o katerem razpravljajo delavci obeh organizacij združenega dela. Q tej združitvi so na zadnji seji govorili tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje, ki so podprli predlog za sanacijo razmer v HPH in za združitev z delovno organizacijo Vegrad. Podprli so tudi predlog o organiziranosti dejavnosti HPH v okviru temeljnih organizacij Vegrada (in ne kot samostojna tozd). Od obeh organizacij združenega dela so zahtevali, da dopolnijo elaborat o organiziranosti delovne organizacije HPH z načinom delitve mehanizacije in osnovnih sredstev. Posebno vprašanje je pokrivanje izgube delovne organizacije HPH, ki bo predvidoma znašala ob koncu letošnjega leta okoli 20 milijonov dinarjev. To vprašanje pa je pred združitvijo vsekakor treba razrešiti. Člani izvršnega sveta pa so se obvezali tudi, da bodo pomagali pri razreševanju kadrovskih vprašanj razpoložljivih delavcev. Obe delovni organizaciji morata takoj posredovati skupnosti za zaposlovanje podatke o teh delavcih. Delovna organizacija Vegrad je predvidela zaposlitev 141 delavcev HPH in sicer naj bi jih 66 prešlo v tozd Gradnja Velenje, 56 v tozd Mehanizacija. 15 tv delovno skupnost skupnih služb, dva v Projektivni biro in 2 v tozd Vemont. V obeh delovnih organizacijah bodo delavci o omenjenem predlogu še razpravljali, nato pa se o združitvi odločali na referendumu. HPH naj bi se, kot je opredeljeno \ elaboratu o organiziranosti združitvi, priključil Vegra-du s I. januarjem prihodnjega leta. M. Z. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Je v prazni malhi skrito še kakšno zrno ? Načrtovanje novega srednjeročnega obdobja je v času, ko se naš sistem otepa z veliko krizo, v katero ga je pahnila kopica premalo pretehtanih odločitev v prejšnjih letih, in ko še vedno ni nakazana ustrezna celovita pot po kateri naj bi krenili iz zanke velike zadolženosti, nerazumljivo visoke inflacije in vseh drugih slabosti, ki jih s sabo prinaša neuravnoteženo stanje v naši ekonomiji, seveda zelo težavno, predvidevanja pa bodo poleg splošnih gospodarskih zakonitosti močno odvisna od številnih zakonskih in drugih sprememb, ki jih bodo zvezni in republiški organi sprejemali v prihodnjih letih. In če je v danih pogojih težko planirati v gospodarstvu, je verjetno še teže v samoupravnih interesnih skupnostih tako v družbenih kot gospodarskih dejavnostih. Nekajletno občutno zaostajanje za gospodarstvom, pa skromna sredstva namenjena za naložbe in obnove, je na tem področju nakopičilo probleme, ki jih zgolj s parolami, brez dodatnega denarja še dolgo časa ne bo možno odpraviti. V osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS, ki so že v javni razpravi, so posebno pri samoupravnih interesnih skupnostih gospodarskih dejavnosti predvidene precejšnje dodatne obremenitve gospodarstva. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo oko- ■ , , i liii,... Salek Nova stanovanja Ponedeljek je bil nad vse vesel t vanj v stanovanjski soseski Šalek in pomemben dan za 138 družin, I III, v objektu 2A 2B 2C. Gradnjo ki so dobile ključe novih stano- j je vodila samoupravna interesna stanovanjska skupnost občine Velenje, v novem objektu pa imajo stanovanja REK, precej je solidarnostnih, Vegrad, Modni salon, SDK in drugi kolektivi, 8 pa je etažnih lastnikov. Stanovanja je gradilo gradbeno industrijsko podjetje Vegrad. Povedati je treba še to, da se je pred predajo ključev malo zataknilo, saj jih Vegrad zaradi dobrih 5 milijonov neporavnanih zahtev ni; hotel predati, ven-darso se dogovorili, da to vprašanje razreši posebna komisija. Kljub vsemn lahko zapišemo, da smo v Titovem Velenju znova dokaj poceni pridobili nova stanovanja. Investitorji so namreč morali za kvadratni meter stanovanjske površine odšteti le 68.502 dinarja, kar je ponoven dokaz, da se da z dobrim sodelovanjem samoupravne stanovanjske interesne skupnosti in izvajalca poceni graditi. Ija, prav tako pa tudi izvršni svet, pa se zavzemata, da v nadaljnjem postopku dogovarjanja te samoupravne interesne skupnosti svoje programe in s tem porabo vendarle naravnajo tako, da gospodarstvo občine Velenje tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo bolj obremenjeno, kot je bilo do: slej. Zato naj bi kar najbolj skrbno prečistili programe, opredelili prioritetne naloge in čas njihove uresničitve. Seveda to delo ni lahko, saj veliko število nerešenih, a nujno potrebnih naložb zelo zožuje že tako skromen manevrski prostor. Poglejmo samo nekatere potrebe na področju samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti. S pitno vodo smo bili še pred kratkim precej na tesno, nova zajetja pa prenašamo iz tega v naslednje srednjeročno obdobje. Tudi z reko Pako in čistilno napravo je podobno. Čeprav je reka Paka ena najbolj onesnaženih rek v Sloveniji izgradnjo čistilne naprave prelagamo že v tretje srednjeročno obdobje. O cestah skoraj ni vredno izgubljati besed, saj v mnogih luknjah in ob drugih pomanjkljivostih vsakodnevno uničujemo svoje železne konjičke in ogrožamo svoje in tuje imetje in življenja. Tudi komunalna opremljenost zemljišč caplja ,za že tako skromno stanovanjsko gradnjo in naslednje srednjeročno obdobje ne obeta bistvenih sprememb, saj tudi logični predlog, da bi zmanjšali prispevno stopnjo za stanovanjsko graditev in jo povečali za komunalno, cestno in vodno gospodarstvo, v bistvu le popravlja trenutno neustrezno porazdelitev. Brez občutnega povišanja prispevne stopnje torej SIS gospodarskih dejavnosti ne bodo zmogle veliko več kot uresničiti najnujnejše naloge, vprašanje pa je, če jim bo s temi sredstvi še uspelo ohraniti standard, ki smo ga na tem področju doslej imeli. Kaj več pa očitno ni pričakovati. Sicer pa počakajmo, da sodbo o tem izreče naše združeno delo. B. Z. Vzgojnoizobraževalni zavod » Analiza opozarja -vse bolj utesnjeni O letošnjem vpisu in zasedenosti naših osnovnih šol smo že pisali, vendar pa je pred kratkim vzgojno-izobraževalni zavod Velenje pripravil gradivo Učenci in oddelki iz katerega povzemamo nekatere podatke. s šolskimi prostori Vse osnovne šole v občini Velenje v letošnjem šolskem letu obiskuje 5650 učencev. Največ jih je v drugih in četrtih razredih, najmanj pa v osmih in sedmih razredih. Šole se močno razlikujejo po številu učencev. Med centralnimi šolami pa izstopata šoli Antona Aškerca (925 učencev) in Bratov Mravljakov (878 učencev). Na centralnih šolah v Titovem Velenju se prostorska stiska kaže predvsem v povprečnem številu učencev na oddelek, saj je na vseh šolah povprečno več kot 28 učencev na oddelek, en oddelek pa ima celo 34 učencev. Nekaj oddelkov tako presega zakonski normativ 32 učencev na oddelek, precej pa jih presega delovni do- govor po katerem naj bi na razredni stopnji prišlo na oddelek le 30 učencev. Delo na osnovnih šolah poteka v različtifih organizacijskih oblikah, zaradi pomanjkanja šolskega prostora v Titovem Velenju pa se veča število učencev, ki obiskujejo pouk v dveh izmenah. Sedaj je takšnih učencev že 1409. Če bi hoteli vsem učencem omogočiti delo v eni izmeni, bi potrebovali kar 26 matičnih učilnic in spremljajoče delovne prostore ali pa kar dve šoli s po 20 učilnicami. Težavnost delovnih pogojev dopolnjuje tudi podatek, da lahko od 3866 učencev, ki niso vključeni v celodnevno organizacijo dela, le 248 učencev vključimo v oddelke podaljšanega bivanja. Pomanjkanje šolskega prostora pa bo prihodnje šolsko leto še bolj občutno kot letos. Glede na vpisano število šolskih novincev in ob predvidenem napredovanju sedanjih učencev, brez morebitnih priselitev ali odselitev bomo na naših šolah (največ v Titovem Velenju) imeli kar 304 učence in 12 oddelkov več kot v letošnjem šolskem letu. Število vpisanih učencev tudi dokazuje, da se priseljevanje v občino Velenje še ni občutno zmanjšalo, oziroma, da med nami živi precej mladih občanov, ki svoje otroke pripeljejo v našo občino šele v času vpisa v šolo ali všolanja. Vsi ti podatki kažejo, da je nujno potrebna izgradnja nove osnovne šole in da zaenkrat še nimajo prav tisti, ki so napovedovali zmanjšanje števila vpisov. B. Z. Prejeli smo Perspektivo bolnišnic krojijo ozke strokovne in politične skupine Člani predsedstva OO ZZB NOV Velenje so nekajkrat na-. čeli vprašanje, kako je z zdravstvom v občini in kakšne rezultate je prineslo dolgoletno dogovarjanje o delitvi dela med bolnišnicami Topolšica, Celje in Slovenj Gradec. Zlasti so se zanimali za položaj in perspektivo bolnišnice Topolšica, ki si je v zadnjem času pridobila velik ugled tako glede nudenja strokovne zdravstvene pomoči kot humanega odnosa do bolnikov. Borci so zaradi starosti in pogostega obolevanja še prav posebej navezani na domačo bolnišnico v Topolšici, zato jih živo zanima tudi njen nadaljnji razvoj. Da bi dobili vpogled v perspektivni razvoj bolnišnic, smo na skupno sejo predsedstva in predsednikov krajevnih borčevskih organizacij povabili direktorja bolnišnice Topolšica in člana izvršnega sveta SO Velenje, dr. Polesa. Tovariš Poles se je našemu vabilu odzval in je na seji, kjer je bilo prisotnih okoli 50 borcev, podal razumljivo in izčrpno informacijo o perspektivi bolnišnic Topolšica, Celje in Slovenj Gradec. Iz podanega poročila smo spoznali jasne tendence, da naj bi se bolnišnica Topolšica v perspektivi ukinila, zdravstvene dejavnosti, s katerimi se danes ukvarja (pljučni in interni-stični oddelek), pa naj bi se premestile v bolnišnico Celje. Razpoložljive posteljne zmogljivosti v Topolšici naj bi se v prihodnje uporabljale za zdra-vljenjesstarejših ljudi (ne glede na vrsto bolezni) in za zdravljenje psihiatričnih obolenj. Medobčinski svet Zdravstvenega centra Celje je namreč predlagal, da bi se psihiatrična bolnišnica premestila iz Vojnika v Topolšico Moramo reči, da so bili borci nad nakazano perspektivo razvoja bolnišnic prav ogorčeni in so jo ocenili kot skrajno neresno in povsem nesprejemljivo. Spraševali so se, kako je bilo sploh mogoče priti do. takih predlogov, da bi se pljučna bolnišnica v Topolšici, ki je znana po izredno ugodnih klimatskih in drugih razmerah, premestila v Celje, ki ie splošno znano po nezdravem življenjskem okolju. Prav tako absurden je tudi predlog, da bi bila psihiatrična bolnišnica v Topolšici, če smo se odločili, da bomo Topolšico razvijali v smeri zdraviliškega turizma in smo v ta namen tudi zgradili nov hotel. Borci tudi ne moremo razumeti, kako je sploh mogoče, da je v Celju prišlo do tako predimenzioniranih bolnišničnih zmogljivosti, ki bodo po površini predstavljale tretjo slovensko kliniko. Ob tem, ko govorimo o ukinitvi bolnišnice v Topolšici in ko imamo nezasedene posteljne zmogljivosti v bolnišnici Slovenj Gradec, se hkrati pogovarjamo o potrebi modernizacije oz. razširitve bolnišnice v Celju. Take želje so povsem skregane z zdravo človeško pametjo. V zvezi s tem so borci postavili vprašanje odgovornosti ljudi, ki so odločali o celjskem projektu in izrazili bojazen, da v Celju nastaja drugi Obrovac. Borci so kritično spregovorili tudi o tem, da o tako pomembnih vprašanjih razpravljajo le ozke strokovne in politične skupine, skratka birokrati, delovne ljudi in občane pa puščamo povsem ob strani. 1 Slišimo tudi govorice, da bo moralo naše združeno delo za financiranje razvoja celjske bolnišnice zbrati ogromna finančna sredstva (I % od bruto osebnih dohodkov, dnina in druga sredstva), pri tem pa ne dobimo na vpogled nikakršnih dokumentiranih utemeljitev in izračunov o upravičenosti in namembnosti porabe teh sredstev. Tudi glede zbiranja sredstev potekajo dogovori le v ozkih skupinah, delavec, ki naj bi ta sredstva ustvarit in o njihovi delitvi odločal, pa o tem ničesar ne ve. Ker hočemo stvari razčistiti in rešiti v prid delov- nemu človeku in bolniku, dobivamo najrazličnejše očitke, češ da smo lokalisti, oportunisti, nehumani in še kaj. To je že stara praksa, s katero je treba enkrat za vselej prekiniti. Prepričani smo. da smo za razvoj zdravstva že pokazali dovolj pripravljenosti in humanosti, saj smo s sredstvi našega združenega dela pomagati razvijati vse tri bolnišnice na našem širšem območju. Na osnovi vsega povedanega borci predlagamo oziroma zahtevamo: 1. Nadaljnjo perspektivo bolnišnic Topolšica, Celje in Slovenj Gradec je treba zasnovati na skupnem in usklajenem dogovoru, ki bo opredelil delitev dela in medsebojno sodelovanje pri racionalnem koriščenju bolnišničnih. zdraviliških, tehničnih in kadrovskih možnosti med zdravstvenimi organizacijami na tem območju. - 2. Borci podpiramo zbiranje sredstev za modernizacijo bol- nišnice v Celju pod pogojem, da dobimo na vpogled izračune o porabi teh sredstev, in da ob tem upoštevamo potrebe tudi v naši občini. 3. Bolnišnico v Topolšici je treba še naprej razvijati s takimi programi, ki se bodo skladali z razvojem zdraviliškega turizma v tem kraju. V smislu sprejetega sklepa na seji predsedstva in predsednikov krajevnih borčevskih organizacij z dne 16. oktobra 1985 pošiljamo sprejeta stališča tudi vsem krajevnim borčevskim organizacijam. Če že govorimo o potrebi pravočasnih in objektivnih informacij, potem je prav, da vodstva krajevnih borčevskih organizacij seznanijo članstvo in druge krajane s to problematiko in omogočijo, da bodo o tem pomembnem vprašanju spregovorili tudi delovni ljudje in občani. Občinski odbor ZZB NOV i Velenje »NAČ ČAS«, glasild Socialistične zteze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje. cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maj .i 1965: oJ i. januarja 197? je izhajal kot štiri-rujMdiKMuJi oŠffleiki rudar'<„ kot tednik pa izhaja »Naš čas« od i. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu gerle, Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek. Mira Zakošek in Milena Kr-,tič-Planinc (novinarji) Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: fitivo Velenje. ce-.la Františka Foita 10, telefon (063) 85'-45i, 854-761, 855-450, 856-955 Brzojavni naslov. Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev, I ena. naročnina za individualne naročnike je 1800 dinarjev (na mesec 160 dinarjev), /a tujino 3315 dinarjev. Žiro lačun pri SOK, podružnica Titovo Velenje, številka .S 28QU-:č»0iSr.&Si482. v o J is s 3; 3 rl& Grafična priprava^ korekture. tisk' in odprem a: C GP Veter Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije iz-* ,yršne^a sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plaču je temeljni davek od prometa proiz-. vodov. 14. novembra 1985 * Titovo Velenje V SREDISCU POZORNOSTI nas c« JS * stran 3 Pogovor z Jožefom Čurčičem, sekretarjem OK ZKS Velenje »Uspešni smo tam, kjer iskreno razgrnejo svoje težave« Pred zvezo komunistov so ta čas velike naloge: programsko volilne, seje osnovnih organizacij, programsko volilaa seja občinske organizacije, prihodnje leto sta tudi oba kongresa, ZKS ia kongres ZKJ. Zato smo pripravili pogovor z Jožetom Čurčičem, sekretarjem Občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Velenje. NČ: Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS Velenje ste največ pozornosti namenili uresničevanju resolucijskih ciljev v prvih devetih ■esecih letos. Glede na to, da se od teh ciljev precej odmikamo, nas zanima, kakšne naloge je ta seja postavila pred komuniste? Jože Čurčič: Res je, da je bila zadnja seja občinskega komiteja ZKS Velenje posvečena uresničevanju resolucijskih ciljev, vendar je treba reči, da v Zvezi komunistov ves čas spremljamo uresničevanje ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in da je ta seja občinskega komiteja ena v nizu teh aktivnosti. Zadali smo si nalogo, da bomo pritegnili vse sile v temeljnih okoljih, da bi dosegli čim boljše rezultate gospodarjenja. Dosedanja praksa je pokazala, in to je potrdila tudi 16. seja CK ZKS, da v tistih OZD, kjer usklajeno delujejo vodstveni delavci, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, dosegajo boljše ekonomske rezultate od istovrstnih OZD, kjer takšnega sodelovanja ni. V naši družbenopolitični skupnosti smo te prednosti že predhodno spoznali in smo uvedli »prakso«, da obiskujemo vse OZD, kjer imajo, oziroma kjer bi lahko imeli težave pri gospodarjenju. Poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij so na teh sestankih navzoči predstavniki izvršnega sveta, gospodarske zbornice in Ljubljanske banke in so zato dogovori praktični in konkretni. Uspešni smo tam, kjer iskreno razgrnejo svoje težave in manj tam, kjer aaši sogovorniki niso iskreni. Vsebina zaključkov zadnje seje občinskega komiteja je zato na eni strani opomnik vsem članom ZK v naši občini na že dogovorjene naloge, pri izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, na drugi strani pa nov dogovor na osnovi tekočih rezultatov in spoznanj. Vloga Zveze komunistov je nespremenjena. Komunisti moramo ostati tista mobilizacijska sila, ki bo inicirala in uskladila delovanje subjektivnih sil, samoupravnih in vodstvenih organov. ZK mora v vsakem temeljnem okolju znati oceniti nivo delovanja in sodelovanja ter na tej oceni tudi opredeliti diferencirano odgovornost. NČ: Velenjsko gospodarstvo je v devetih mesecih letos »pridelalo« blizu sedem milijard dinarjev izgab. Od tega levji delež odpade ■a Gorenje in energetiko. Že na nedavnem sestanku aktiva komuaistov direktorjev je bilo govora o pokrivanju izgub Gorenja in pri tan se je slišalo tudi to, da se repa klika v razreševanje ni vkljnčila tako, kot je obljubljala. Jože Čurčič: Bilo je zelo enostransko in nepravično, če bi enostavno rekli, da so sedanje težave Gorenja v tem, ker republika ni izpolnila svojih obljub. Mi nikakor ne smemo pozabiti, da seje v sanacijo Gorenja vključila vsa slovenska družbenopolitična skupnost in tudi drugi — preko poslovnih povezav z Gorenjem. Se preostale težave Gorenja so poleg poslovanja Kocrtinga povzročili tudi pogoji gospodarjenja, s katerimi se srečujemo v zadnjih časih. Predvsem tečajne razlike in visoke obrestne mere režejo kruh sedanji akumulaciji v Gorenju. Na zadnjem sestanku komuni-' stov direktorjev je bilo ponovno poudarjeno, kakšne so možne posledice zaradi še nerazrešenih »repov izgub« v Gorenju oziroma zaradi odmikov od predlogov Gorenja kako izvesti finančni del sanacije. Razprava pa je dodala, da je ob teh posledicah potrebno upoštevati tudi gospodarski položaj Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje, ki ima trenutno čez 2,6 milijarde izgube in posledicah, ki bodo nastale za vse članice temeljne banke, če se stanje ne normalizira do 31.12.85. V tem delu razprave je bilo jasno opozorjeno, da še nismo izvedli vseh dogovorov, ki smo jih sprejeli pred enim letom. kako se bodo razreševale obremenitve, ki jih v prvem trenutku prevzema naša temeljna banka. Ker je v tem trenutku ogrožena sanacija Gorenja, predvsem možnosti za tehnološko obnovo, in ker so v tem trenutku ogrožene vse članice naše temeljne banke (tudi Gorenje), moramo zate- smo v razreševanje vpeti vsi organi družbenopolitične skupnosti. Nasprotno vaši ugotovitvi, se slišijo tudi pripombe, da bi lahko več pomagali »velikim« oziroma se še več angažirali. Ze ob prvem vprašanju sem dejal, da ves čas spremljamo vse OZD in dejavnosti, in da se neposredno vključujemo povsod tam, kjer je naša pomoč potrebna. DO Inženiring, HPH, šolstvo, zdravstvo in še bi lahko našteval, so primeri, kjer smo neposredno prisotni v cilju skupnega Jože Čurčič: »Trditev, da je Zveza vseobsegajoča in z njo se ne morem čeno stanje razrešiti čim bolj optimalno. V naši družbenopolitični skupnosti smo izvršili sprejete obveznosti in zato sedaj pričakujemo, da bomo našli uspešne rešitve tudi na nivoju republike. NČ: Sistemska izguba, kot imenujemo tisto, U nastaja v elektrogospodarstvu, je v devetih mesecih precej velika, blizu 2,5 milijarde dinarjev. Najbolj črne napovedi za konec leta predvidevajo skoraj enkrat večje izgube. Kaj se da narediti tukaj? Pri tem mislimo predvsem na vlogo komunistov? Jože Čurčič: Po letu 1984, ko so bili izkazani pozitivni rezultati gospodarjenja, so se letos v energetskem delu sozda Rek Franc Leskošek-Luka ponovno pojavile visoke izgube. Kako pa se bodo razrešile, na to v tem trenutku ni mogoče dati pravega odgovora. To so tudi ugotovitve zadnjih sej aktiva direktorjev in občinskega komiteja ZK. V takšnem stanju ima občinska organizacija ZK, predvsem pa komunisti v RLV in TEŠ, težko nalogo pri izvajanju nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in 16. seje CK ZKS — oslonitev na lastne sile. Problem je v vprašanju, kako mobilizirati delovne ljudi za boljše gospodarjenje, ko pa ob podobnih fizičnih kazalcih v dveh letih izkazujejo povsem nasprotne ekonomske uspehe. Zato ponovno poudarjamo nujnost ureditve družbenoekonomskih odnosov znotraj elektrogospodarstva Slovenije. Kajti le, če bodo delavci jasno videli uspehe svojih prizadevanj, potem bodo pripravljeni na dodatne napore. To pa niso samo osebni dohodki, temveč tudi ustvarjanje dohodka in čistega dohodka, ki bosta omogočila ustvarjanje primernega družbenega standarda in nujne ustrezne rešitve za odpravljanje posledic rudarjenja in proizvajanja električne energije. NČ: Na zadnji seji občinskega komiteja je bilo slišati tudi to, da vse preveč pozornosti namenjamo tema dvema gigantoma, da pa ob tem »ta mali«, kot so dejali, ne pridejo dovolj do izraza, čeprav njihova ■ljhnnTt še ne pomeni, da so tadi težave majhne. Je to res in kaj menite o tem? Jože Čurčič: Najbrž nikdar ne •bomo naredili toliko, da bi bili vsi zadovoljni. Problemi obeh naših gigantov so tako veliki, da jih sami nikakor ne moremo razrešiti. Zato so potrebni širši napori in mislim, da je prav, da komunis.ov v krizi, je absolutna in strinjati«. razreševanja. Po moji oceni so takšna sodelovanja uspešna in bi jih veljalo še okrepiti. Pri tem bi želeli še več iniciative predvsem iz združenega dela in to takšne, ki nam bodo omogočile skupno preventivno ukrepanje. Če pa ta očitek prihaja iz OZD ali dejavnosti, kjer so uspešni, potem je ta- očitek upravičen. Kljub vsem našim dogovorom se dejansko premalo povezujemo z uspešnimi organizacijami in premalo uveljavljamo njihove izkušnje v danih pogojih gospodarjenja. Dobiva se občutek, da v naši občini obstajajo samo težave, da se le-te kopičijo in da jih nismo sposobni razrešiti. Stvarnost je drugačna. Veliko je narejenega pri razreševanju težav v Gorenju in Reku v občini in v širši družbenopolitični skupnosti, uspešno razrešujemo vse ostale probleme, ki smo jim sami dorasli, imamo uspešne OZD, imamo izvirne in uspešne rešitve na področju družbenih dejvnosti. Naša velika napaka je predvsem v tem, da vseh teh uspehov ne povemo, kot da bi se jih sramovali, in od tu tudi toliko nepotrebne črnogledosti. Kljub vsem težavam, ki so vedno bile in vedno bodo, sem prepričan, da lahko delovni ljudje in občani naše družbenopolitične skupnosti z optimizmom gledajo v prihodnost in to s tistim optimizmom, na katerem je nastalo vse, kar imamo danes. NČ: Delovanje Zveze komunistov vendarle daje vtis, da je v krizi. To konec koncev dokazujejo tudi vrnjene partijske knjižice in to celo od ljudi, ki so bili v najtežjih obdobjih naše revolucije zavedni komunisti. Kako je s tem v občini Velenje? Je bilo kaj teh primerov? Jože Čurčič: Trditev, da je Zveza komunistov v krizi je absolutna in vseobsegajoča in se z njo ne morem strinjati. Enake teze je mogoče zaslediti v različnih medijih in ob raznih prilikah, vsem pa je podobno, da se poskušajo podkrepiti z ozkimi in enostranskimi argumenti. Tovrstni dokazi lahko kvečjemu pokažejo na nepravilnosti na nekem področju delovanja Zveze komunistov, ne pa, da so neizpodbitno dejstvo za vsesplošno krizo. Zal pa je naša praksa takšna, da na osnovi ene enostransko »ugotovljene resnice« takoj postavimo absolutno obtožbo in začnemo kritiko. Vprašajmo se, ali ni takšno naše obveščanje vzrok za krizo in ali ni kriza v tem. da poskušamo vsako stvar razrušiti, namesto, da bi pomagali graditi. Gradimo politični si- stem, katerega osnova naj bo do-1 govarjanje. Obenem pa smo skupnost, ki sprejema največ za- ] konov, kar kaže tudi na to, kako ; se znamo dogovarjati. Delovanje < zveze komunistov v posameznem i okolju se lahko po mojem prepričanju dobro oceni po tem, ko- j liko so delovni ljudje in občani v tem okolju v zavesti usposobljeni za izvajanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja, koliko delovni ljudje in občani zavestno izvajajo svojo vlogo upravljalca z družbeno lastnino. Tam, kjer še vedno posamezniki absolutno in suvereno odločajo i o vsem, smo še daleč od samou-' pravljanja in tam tudi komunisti nismo izpolnili svoje naloge. Tudi odgovor na vaše vprašanje o izstopanju starejših komunistov v naši občini kaže na to, kako so lahko posamične teze enostranske. V naši občini imamo dva predvojna komunista in dvainštirideset medvojnih komunistov. Od teh smo imeli le en izstop iz zveze komunistov. Aktivnost teh komunistov je dobra, seveda pa je odvisna od starosti in zdravstvenega stanja posameznikov. Resnično je njihov pogled na razvoj naše družbe bolj kritičen in z nerazumevanjem sprejemajo pojave nediscipline v izvajanju dogovorov ter zahtevajo več kategoričnosti pri opredeljevanju odgovornosti za storjene napake. Kljub tej kritičnosti pa ne izstopajo iz Zveze komunistov, temveč poskušajo v okviru njenega delovanja pokazati na odstopanja od usmeritev razvoja družbe. NC: Vlogo zveze komunistov je premalo čutiti pri razreševanju težav. Ljudje ne vidijo neke rdeče niti, ki naj bi jo prav partija potegnila skozi te. Zato je nezaupanje in pasivnost čutiti po celi Jugoslaviji. Kako razrešiti to? Ali bodo morda kongresi, ki so pred nami, prinesli kakšno odločnejšo akcijo? Jože Čurčič: Zveza komunistov se po mojem mnenju sedaj aktivno vključuje v najbolj aktualne probleme v naši družbi. Poglejte samo vsebine plenu- ,i mov CK ZKS in CK ZKJ in videli11 boste, da nobeni temi ne moremo odreči aktualnosti. Vendar se moramo zavedati, da so organi Zveze komunistov tisti organi, ki oblikujejo politiko razreševanja problemov, za operativno razreševanje in izvajanje pa obstajajo drugi organi. Toda tudi v teh »drugih organih« aktivno delujejo člani Zveze ičomunistov in postavlja se logično vprašanje, zakaj se pe izvaja tisto, kar smo se dogovorili!? Ljudem ni jasno, kako to, da komunisti ne izvajajo dogovorov svojih forumov. Ne bi se rad spuščal v širše ocenjevanje, rajši poglejmo, kako je v naši družbenopolitični skupnosti. Najprej moram reči, da se komunisti v občinskih organih ZK premalo zavedajo svoje vloge, in da se predvsem v občinskem komiteju obnašajo kot delegati. To pomeni, da se oglašajo in aktivno sodelujejo le takrat, kadar teče beseda o njihovem miljeju ali če nekdo izreče kritiko na njihovo OZD, oziroma okolje, kjer delujejo. Drugače pa so manj aktivni. Sprejete sklepe na organe Zveze komuhistov večina smatra kot problem Zveze komunistov in ne kot obvezo, ki jo mora kot komunist izvesti v okvitu izvršilnega organa oziroma v svojem vsakdanjem delu. In ker osnovne organizacije ZK praviloma ne posredujejo sklepe občinskih organov ZK vodilnim in vodstvenim organom, le-ti niti ne vedo za sklepe in tako ti ostajajo le črke na papirju. Imamo dokumente, ki so jih potrdile vse DPO, SO in IS, kjer so vključeni vodilni in vodstveni delavci in vendar so rezultati prakse daleč od dokumenta. NČ: Kje so vzroki? Jože Čurčič: Menim, da je osnovno vprašanje, vprašanje discipline. Mi moramo spoštovati organe, ki oblikujejo politiko delovanja in obnašanja. Izvršni organi morajo najti najboljše metode za izvršitev njihovih sklepov, ne pa da sprejete usmeritve kritizirajo, (morali bi sodelovati pri oblikovanju) oziroma celo sami postavljajo politiko delovanja in tako vodstveni funkciji podrejajo tudi funkcijo upravljanja. In ker v takšnih primerih ne gre za objekte, temveč za subjekte, mislim, da bo potrebno bolj dosledno izvajati kadrovsko politiko. Pred nami. so programsko volilne konference in kongresi £K. Kadrovskemu vprašanju in vprašanju odgovornosti bo nedvomno posvečeno dosti pozornosti. Prepričan sem, da bodo kongresi ZK zastavili pravilne usmeritve za delovanje Zveze komunistov v naslednjem obdobju, kot so jih tudi d«slej, in da se bodo tudi jasno opredelili do vprašanja odgovornosti, do anomalij in odstopanj pri njihovem izvajanju. M. Krstič-Planinc {Gorenje Gospodinjski aparati Izdelali 5% gospodinjskih aparatov več kot I so načrtovali Ena najpomembnejših nalog 5.000 delavcev Gorenja Gospodinjski aparati, največjega delovnega kolektiva poslovnega sistema Gorenje, je uresničitev letošnjih proizvodnih in izvoznih nalog. Da bi uresničili predvidevanja so v delovni organizaciji sprejeli dodatne ukrepe. Rezultati teh prizadevanj so že vidni. Doseženo proizvodnjo v septembru so prejšnji mesec že presegli. V Gorenju Gospodinjski aparati -so oktobra proizvedli 240.569 gospodinjskih aparatov, pri čemer so jih kar 65 % namenili za prodajo na tehnološko najzahtevnejša tuja tržišča. Oktobrska proizvodnja je bila za 5 % večja od predvidene, za prav toliko tudi proizvodnja za izvoz. Pomembno je, da so s povečano prizvodnjo v mesecu oktobru uspeli uresničiti tudi nekatera izvozna naročila, s katerimi so zamujali. V prizadevanjih za povečanje prizvodnje so v mesecu oktobru dosegli najboljše rezultate v toz-dih Mali gospodinjski aparti Nazarje ter Pralna in pomivalna tehnika Titovo Velenje. V nazar-skem tozdu Mali gospodinjski aparati so izdelali kar 16 % več proizvodov, kot je bilo predvideno, v tozdu. Pralna in pomivalna tehnika Titovo Velenje pa je bila oktobrska proizvodnja za 9 % večja od načrtovane. Oktobra so v Gorenju Gospodinjski aparati povečali zmogljivosti za proizvodnjo zamrzovalnih skrinj, dosegli pa so tudi rekordno mesečno proizvodnjo zamrzovalnih omar. Izdelali so jih 24.357. Prejšnji mesec pa je tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika dosegel tudi največjo dnenvo proizvodnjo zamrzovalnih omar in zamrzovalnih skrinj. Z načrti je za mesec november predviden enak obseg proizvodnje kot za prejšnji mesec. Ker v prvih novembrskih dneh ni bilo večjih težav pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in sestav nimi deli, ni bilo pa tudi drugiv motenj v proizvodnji, napovedi: jejo uresničitev tudi novemb skih proizvodnih in izvoznih n log. Prizadevajo pa si ustvar tudi vse potrebne pogoje za ure ničitev decembrskega plana. It če ne bo nepredvidenih večjih te žav bodo, kot poudarjajo v Gorenju Gospodinjski aparati, uresničili letošnji ciljni načrt proiz vodnje in izvoza. Gorenje Servis Pomembna pridobitev Prejšnji ponedeljek, 4. novembra so v Bihaču v naselju Ozimi-ce, predali svojemu namenu nove prostore Gorenjevega servisa. Novi prostori bodo omogočili razširitev dejavnosti delovne organizacije Gorenje Servis v Bo-j sanski Krajini. Sicer pabodo ser-; vis v Bihaču usposobili tudi kot osrednji servis za vzdrževanje in popravilo proizvodov hladilno — zamrzovalne tehnike nove tovarne Gorenje Bira. Nove prostore Gorenjevega servisa v Bihaču so odprli v okviru prireditev ob obletnici osvoboditve Bihača, 4. novembra. | Termoelektrarne Šoštanj Najdaljši in največji remont počasi končujejo Nadaljevanje s 1. str. Kot pravijo v termoelektrarnah se jim tako obeta neslaven rekord podaljšanja remontov, seveda pa se zavedajo, da bi bile težave še večje, če poškodovanih lamel letos ne bi zamenjali. Z ultrazvočno kontrolo so namreč ugotovili, da je kar 28 odstotkov lamel že okvarjenih in bi zato rotor morali popravljati najkasneje prihodnje leto. Firma dobaviteljica jih je na možnost takšnih poškodb opozorila v začetku letošnjega leta, zato so tudi opravili ultrazvočno kontrolo, že spomladi pa naročili potrebne lamele. Tako so seveda precej znižali stroške, pa tudi čas popravila. Ta pa je vseeno daljši, kot so prvotno načrtovali, saj so se med popravilom pokazale še nekatere bolj prikrite poškodbe. Popravilo generatoija bo tako trajalo približno štiri tedne, prva sinhronizacija v termoelektrarnah pa je predvidena 27, ali 28. novembra. ■>'■■'■ Letošnji remont J V. bloka je bil tudi brez popravila generatoija izredno obsežen, z njim pa je vsekakor daleč največji remont, ki so ga doslej opravili v Šoštanju. Tako so med drugim zamenjali pa-rovode sistema sveže pare. zamenjali so ponovni pregre-valnik v kotlu ter cevne loke na vrelnikih vode, obnovili so hladilni stolp, zamenjali šamotne obloge na kanalih vročih plinov za 2. in 5. mlin ter opravili še vrsto obnovitvenih del na kurilnih in do-grevalnih sistemih. Obnovili pa so tudi armature, fri teh delih je bilo v konicah vključeno do 500 deiavcev. Sam remont pa je bil, kot kaže analiza, dobro organiziran. Seveda je takšno popravilo, kot ga bodo letošnje leto opravili v Termoelektrarnah Šoštanj izredno drago. Samo obnova generatoija stane 900 tisoč mark kar pa je vendarle malo v primerjavi s celotnimi stroški, ki bodo dosegli okoli 600 milijonov dinaijev. Tako visoka vložena sredstva seveda zahtevajo kar najbolj skrbno delo in strokovni pristop, še posebno, ker so šo-štanjske termoelektrarne ene redkih, ki so se odločile za dvoletni remontni ciklus (drugače enoletni ciklus), 'tako seveda prihranijo precej sredstev, veliko večja pa morajo biti prizadevanja vzdrževalcev in drugih usposobljenih kadrov, da se v tem času izognejo kakšnim večjim zastojem in popravilom. B. Zakošek 4 stran * fiaS CS5 DOGOVARJAMO SE. ODLOČAMQ Titovo Velenje * t4. novembra 1985 Komite za družbene dejavnosti 0 kadrih, rudarstvu in energetiki Problematika kadrovske reprodukcije v velenjski občini za to leto ter družbenoekonomski položaj rudarstva in energetike sta bili osrednji točki dnevnega reda zadnje seje članov komiteja za družbene dejavnosti. »Skorajda ni seje, na kateri se ne bi dotaknili zaposlovanja oziroma kadrovske reprodukcije v naši občini. Sprejetih je bilo že ničkoliko pobud, sklepov, kaj pa je od tega uresničenega ničesar. Vsa dosedanja prizadevanja so bila kot bob ob steno. Delovne organizacije še vedno gredo mimo vseh dogovorov, sprejetih stališč, celo resolucijsko obravnavanih«, so se hudovali v razpravi o kadrovski reprodukciji v naši občini za to leto člani komiteja za družbene dejavnosti. Z gotovostjo lahko trdimo, da združeno delo v letu 1985 ne bo doseglo načrtovane rasti zaposlenosti (gospodarstvo 101,2 in negospodarstvo 101,5), saj v večini delovnih organizacij ohranjajo število zaposlenih na lanskoletni ravni ali pa celo zmanjšujejo. V obdobju (981—85 se je to povečalo za 530 delavcev, v negospodarstvu pa celo zmanjšalo za 19. Bolj kot to zaskrbljuje strokovna usposobljenost. Tu smo se gotovo najbolj oddaljili od zapisanih smernic v programih zaposlovanja. Dovolj zgovoren je podatek, da je bilo v obdobju januar—avgust 1985 med novozaposlenimi še vedno največ nekvalificirane- ga ali polkvalificiranega kadra. Ali bo našla naša generacija otrok, ki se sedaj šola, čez 5 let v dolini zaslužek? Mimo tega vprašanja ne moremo. Prav tako bi se morali vprašati, kaj bo usmerjeno izobraževanje dalo, nameniti temu vso prednost in tako usmeriti oziroma naravnati naše načrte. »Tolikokrat smo slišali o prestrukturiranju našega gospodarstva, ki še vedno ubira stara pota. Včasih smo vedeli, koliko stane eno delovno mesto, sedaj nas niti to več ne zanima«, so bili ostri v razpravi člani komiteja. Kljub nekaterim pozitivnim premikom na tem področju v občini ne moremo biti optimistično razpoloženi. Stare napake se ponavljajo, usposobljenost delovnega potenciala je pod mejo strokovnosti, ki je potrebna za učinkovitejše izkoriščanje že tako zastarele tehnologije. Tudi učinek strokovnega kadra na gospodarske rezultate je premajhen. Na Zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 280 iskalcev zaposlitev. Razkorak med potrebno in dejansko strokovno usposobljenostjo na delovnih mestih je od IV. zahtevnostne stopnje nav- zgor za celotno združeno delo porazen. Težave pri vrednotenju delovnih učinkov so zato povsem razumljive. Združeno delo bi moralo razpisati precej več štipendij za VI. in VII. zahtevno-stno stopnjo, pa čeprav potrebuje največ kadra s III. in IV. stopnjo. Eden od sklepov je bil tudi ta, da se moramo v občini z vsemi štirimi upreti dejstvu, da se vedno več osmošolcev želi takoj zaposliti. Družbenoekonomski položaj rudarstva in energetike je za našo dolino eno od temeljnih vprašanj. To, da je dolina imela v preteklih letih od kopanja premoga koristi, žal, že dolgo ni več resnica. Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, poslovodni in strokovni delavci Reka so na to opozarjali že dolgo časa. Prav tako delegati in celotna naša širša družbenopolitična skupnost. Razumevanja za reševanje teh težav pa ni in ni. Cena premoga, na tržišču je tona velenjskega lignita cenejša od kubičnega metra drv, dovolj zgovorno kaže na našo nemoč in način obravnavanje te problematike. Sploh zadnje leto, ko se ta kolektiv otepa z ogromnimi izgubami. Skupen klic za reševanje teh težav že dolgo ni več samo »stvar« Šaleške doline, ampak celotne republike, pa tudi Jugoslavije. Stisko, ki jo povzroča družbenoekonomski položaj rudarstva in energetike v dolini, pa najbolje čutimo na lastni koži na vseh področjih življenja in dela. Člani komiteja za družbene dejavnosti so v razpravi o teh vprašanjih dali vso priznanje gradivu, ki so ga pripravile ustrezne službe v sozdu Rek. Povsem so soglašali z zaključki navedenimi na zadnjih straneh gradiva, ki ga bodo na svojih sejah obravnavali vsi trije zbori občinske pa tudi republiške skupščine. Posebej so poudarili, da za doseženo oziroma načrtovano proizvodnjo tako premoga kot električne energije potrebujemo sredstva za nadomeščanje iztrošene opreme, mehanizacijo in proizvodnih objektov. Tem bistvenim vprašanjem, od katerih je odvisna tekoča proizvodnja, razvoj tega kolektiva in sploh Šaleške doline, je treba dodati program ukrepov za njihovo reševanje z imeni in roki. »Dokler vseh teh vprašanj ne bomo uspešno rešili, tako poceni energije naša dolina ne bo dajala,«^ so končali razpravo o družbenoekonomskem položaju rudarstva in energetike člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje. Občinski odbor Rdečega križa Velenje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje Sprememba kriterijev za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj mh ekonomskih stanarin. V Pravilniku o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikov stanovanjske pravice pa se obeta sprememba zadnjega odstavka 5. člena, kjer je določeno, da stvarni mesečni družinski dohodek upravičenca in njegove družine ne sme presegati dogovorjene ravni socialne varnosti, ki je izražena v odstotkih od poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji. Te določbe sedanji pravilnik ni vseboval, kar je pomenilo, da je lahko kandidat za delno nadomestitev le — to uveljavljal, čeprav je njegov stvarni mesečni dohodek presegal dogovorjeno raven socialne varnosti. Poleg te točke pa bodo delegati obravnavali tudi rebalans plana delitve stanarin in najemnin za leto 1985 in poročilo o uresničevanju finančnega načrta za prvih devet mesecev letos. Prav tako pa bodo obravnavali tudi osnutek Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za naslednje srednjeročno obdobje, torej za čas od leta 1986 - 1990. mkp Delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje bodo na seji, ki bo v ponedeljek, 18. novembra, dali v javno razpravo osnutek Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj Saaoa-pravne stanovanjske skupnosti občine Velenje in osnatek sprememb in dopolnitev Pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin. Kakšne spremembe se nam torej obetajo na tem področju? V Pravilniku o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj gre za spremenjeno lestvico izračuna lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice, spremenjena je tudi omejitev pri višini dohodka na družinskega člana — pogoji so milejši, merila za oblikovanje prednostnega vrstnega reda pa so poenostavljena tako, da je ocena stanovanjskih razmer v katerih živi prosilec in njegova družina, prevladujoče merilo. . Delno nadomeščanje stanarin smo uvedli leta 1972 z namenom, da bi tako zavarovali življenjsko raven vseh tistih imetnikov stanovanjske pravice, ki ne bi zmogli nositi bremena tako imenova- Vsako leto več krvodajalcev S trodnevno krvodajalsko akcijo, bila je zadnje dni prejšnjega meseca, je komisija za krvodajalstvo pri Občinskem odboru Rdečega križa Velenje končala delo na tem področju za letošnje leto. In kakšno oceno lahko zapišemo? Odlično, tako kot vsa leta doslej. Sekretarka Občinskega odbora Rdečega križa Velenje Darinka Herman je povedala, da so porabili pri zbiranju darovalcev krvi za potrebe bolnišnic Slo- venj Gradec in Celje ter Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane veliko moči, saj so potrebe po tej življenjski tekočini, vsako leto večje. Letos je odbor pripravil doslej največ krvodajalskih akcij, kar 27. Poleg redno načrtovanih še tri osebne akcije za določeno krvno skupino. »Predvidevali smo, da bo v tem letu darovalo kri 3500 občanov. Po trenutnih podatkih, ki pa še niso dokončni, se je našemu vabilu odzvalo 4000 ljudi, samo na zadnji trodnevni krvodajalski akciji je darovalo kri 1095 občanov. Pred nami sta slaba dva meseca in seznamov iz bolnišnic Slovenj Gradec ter Celje še nismo dobili. Znova lahko ugotavljamo, da so naši delovni ljudje in občani pokazali veliko mero človekoljubnosti in pripravljenosti pomagati sočloveku. Razveseljivo pa je zlasti to, da se vrste krvodajalcev daljšajo.« Kdo so bili tisti, ki so se vabilu na krvodajalske akcije najmnoži-čneje odzvali? Prednjačijo znova rudarji, tesno za petami jim sledijo delavci Gorenja, šoštanjskih termoelektrarn, Veplasa in tudi delavci ostalih delovnih organizacij. Žal, pa odziv ni takšen kot so ga pričakovali člani komisije za krvodajalstvo delavcev Zdravstvenega centra iz Titovega Velenja. , Sicer pa je pred člani občinskega odbora Rdečega križa Velenje do konca leta še nekaj nalog. V mesecu boja proti alkoholizmu so si zastavili dokaj širok program. V teh dneh so na osnovnih in srednjih šolah prejeli propagandni material na to temo, o škodljivosti alkoholizma bodo učenci slišali na zdravstvenih predavanjih, prav tako se mladi člani Rdečega križa osnovnih šol velenjske občine pripravljajo na občinski kviz Kaj veš o alkoholizmu!« Do konca leta bodo izvedli še posebno zbiralno akcijo odpadnega papirja po or-gaizacijah združenega dela. Izkupiček bodo namenili za ureditev zdravilišča na Debelem Rtiču, kjer vsako leto preživljajo počitnice tudi otroci iz naše občine. V teh dneh potekajo tudi 20 in 80 urni tečaji prve medicinske pomoči za potrebe civilne zaščite krajevnih skupnosti Edvarda Kardelja in Šalek—Gorica. Obiskuje jih okrog 150 ljudi.. To še ni vse. Že več let so si člani občinskega odbora Rdečega križa Velenje prizadevali ustanoviti te človekoljubne organizacije v samem mestu Titovem Velenju. »Končno je tudi na tem področju zagorela zelena luč. Ta teden bomo namreč ustanovili človekoljubne organizacije v krajevnih skupnostih Edvarda Kardelja, Staro Velenje ter Lokovici. O ustanovitvah pa se že dogovarjamo tudi v ostalih mestnih krajevnih skupnostih. Upam, da bodo naša prizadevanja kaj kmalu obrodila žel jene sadove,« je končala pogovor Darinka Herman. Občina Velenje Zdravljenje in preprečevanje bolezni odvisnosti Koordinacijski odbor za boj proti odvisnostim pri Občinski konferenci SZDL si je zadal nalogo pripraviti analizo stanja bolezni odvisnosti v naši občini. Članica Koordinacijskega odbora se je povezala z vsemi strokovnimi službami v občini, ki se vsaka na svoj način srečujejo in ukvarjajo s to problematiko in zbrala podatke (kolikor jih je seveda sploh bilo možno zbrati). Za boljše poznavanje, kaj so to bolezni odvisnosti, vam podajamo kratko osvetlitev: Človek kot humano bitje je od vsega sv.ojega začetka odvisen od stvari, ki mu omogočajo obstoj (zrak, voda, hrana, itd.). V obdobju svojega intenzivnega in s tehnološko revolucijo pogojenega življenja, pa se človek vse bolj veže na drobne, zanj čedalje bolj pomembne malenkosti, ki se močno vpletajo v osebnost človeka, le-ta brez njih vedno težje shaja. Tako lahko postanemo odvisni od gledanja televizije. Programu, pa naj bo še tako slab ali ponavljajoč, sledimo od začetka do konca, ne oziraje se na dejstvo, da naslednji dan na delo ne bomo prišli spočiti. Nogometna odvisnost in spremljanje vsake tekme preko Tv ali še huje, obisk tekem širom po Jugoslaviji, je marsikomu edini življenjski cilj. Odvisni lahko postanemo zaradi: pretiranega branja, pitja kave, pletenja, pretirane jedače, ki lahko vodi v končni fazi v smrt ali kakor temu neuradno rečemo — samomor zaradi »žrtja«, itd. Vendar so to odvisnosti, ki motijo majhne sredine (družinsko življenje), ljudje zaradi njih ne postajajo problem družbe. ODVISNOSTI, KI ČLOVEKU ZADAJAJO VIDNE TLESNE IN DUŠEVNE RANE IN VODIJO V BOLEZNI ODVISNOSTI SO: TABLETOMANUA — pretirano uživanje tablet; NARKOMANIJA — odvisnost, ki jo p — pevec Ohver Antšuner — gost večera in povezovalec programa znani humorisl VINKO ŠIMEK — »JAKA ŠRAUFCIGER« — plesna skupina -PAKA« — plesnega kluba Velenje — Fructal — z degustacijo coctajlov Posebno presenečenje večera — odkrivanje SKRIVNOSTNEGA GOSTA in bogat srečolov. Postregli vam bomo s pristnimi »MARTINOVIMI JEDMI« in novim domačim štajerskim vinom. Informacije in rezervacije po telefonu 853-745. VSTOPNINE NI - VLJUDNO VABLJENI! © 14. novembra 1985 * Titovo Velenje OBJAVE, RAZPISI nas * stran 9 L3Z Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga vas VABI v PREUREJENI BIFE S KEGLJIŠČEM v Mozirju K novi" kuhinji vam nudijo najrazličnejše odlične jedi, več vrst kav in pizze: kmečka, ZKZ, dalmatinska, gaj, Krpan in sadna. Lokal v lepem okolju Savinjskega gaja je odprt vsak dan od 10. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 22. ur«, jedi iz kuhinje pa so vam na voljo vsak dan od 15. ure dalje. Za kegljanje, priporočajo rezervacije, telefon (063) 831-800. Nudijo tudi pestro ponudbo za skupine do 50 oseb. n nama ljubljena, ikofja loka, cerkno, kota«]«, ravno, ialec, lovec. DAN PROIZVAJALCEV Ponedeljek, 18. novembra 1985 SRAR \ BAT ^ PUBERK-SMIHEL-LABOT WSTMJA,TO. 9943-4235-2202, 3 x VAM NUDIMO: CBEJŠ NAKUP KOT DRUGJE OBIŠČITE TUDI NAŠO SUPERDISKONT TRGOVINO! ALVORADA KAVA „Gastro" 1 kg 79." REGIO BRASIL JACOBS MERIDO KAVA 1 kg NEPRAŽENA KAVA t kg 67.- MARGARINA Thea 1/4 kg 5. 90 KOKOSOVA e 90 MOKA 200 g Vi JEDILNA f O 90 ČOKOLADA 250 g IO. MAK 200 g 4.90 ROZINE 500 g n." ITAL.RIZ 1 kg 9." LEŠNIKI i/z kg 90 BENSDORP in 99 ČOKOLADA 300 g 151 a LUX MILO 100 g 5.90 GLEM VITAL LAK ZA LASE idz 17." 8X4 DE0-DORANT idz. 13." KONICA BARVNI FILM 135/12 19.90 MODNI DEŽNIKI 1kom. KABEL 3x1,5 50 m SJERE0 W0KMEN + SLUŠALKE JVC - STOLPI PO SENZACIONALNO NIZKIH CENAH CR0WN STEREO KASETOFON B0XI SE DAJO ODVZETI izvozna! 1 400 - (1.967,-) ceha |a*t«IUp ^^ S tem kuponom dobit« pil SPAR BASF aH TDK KASETE 3kom. JEDILNI PRIBOR 24 delni MTC - RADIO KASETOFON 50 ,con > izvozna (09»,-) cena PHILIPS HIFI STEREO KASETOFON ] Jgg _ „ _,„„ . IZVOZNA (1.790,-) CENA ponudbe veljajo 00 7 oec. 85 vse cene v šilingih. ce ste v avstriji se vam priporočajo spar trgovine plibeak - šmihel ■ labot po želji vam pošljemo reklamni katalog POSODA ZA TESTO 4.5 I is Stara cena Akcijska cena • v din v din AOROKOMERC, Velika Kladuia 1 312.80 Sirup mandarina '/• 391,00 Sirup malina '/. ' 320,00 256,00 Sirup granatina '/. 230,00 184,00 Rum '/i UGODNO Tops 148 g 133,00 106,00 BADEL, Zagreb 110.00 Kis vinski UGODNO NERETVA, Opuzen UGODNO t Norin belo vino '/, JOSIP KRAS, Zagreb 228.00 Kraš expres kakao 330 g 285,12 Bajadera 100 g 216,00 172.00 Domačica čajno pecivo 500 g 330,00 264.00 Lotos sendvič 280 g 151,20 120,00 KOESTUN, Bjelovar 160.00 Pariš čajno pecivo 500 g 200,00 Vatel kocke 200 g 98,00 78,00 MITROS, S romska Mitrovica Izletniška salama 1.176,27 900.00 Budimska salama 1.176,27 < 900.00 Posebna salama 586,89 455.00 štajerska salama 616,78 478.00 Mesni narezek 200 g 120,96 93.00 Mesni narezek 300 g 170,67 132,00 Ledvice v omaki 500 g 191,80 148,00 Sarma 500 g 227,68 176.00 Lovska pašteta 100 g 50,07 38.00 ISKRA, Kranj 15.068.40 Gramofon stereo tip 1040 21.526,30 HMEZAD. Žalec Žlica, vilice, penovka, tlačilka — 154.68 din za komad UGODNO Zajemalka UGODNO 180,46 EMO, Celje Posode, kožice, lonci od 1.066,00 od 639.60 (od 14 do 24 cm) do 2.325,35 do 1394.70 SLADKOGORSKA, sladki vrti 238,20 Robci družinski 100/1 297,75 Servieti Tisju 34 x 34/50 206,81 167.05 FERROMOTO, Maribor Krpe Glitzi stand. 2. kval. UGODNO 32,46 Krpe tip-top 3/1 UGODNO 49,92 ČATEKS, čakovec Flanela Božiča 2-. kval. * 429.30 širina 90 din/cm UGODNO 429.30 Flanela Zlata 2. kval. # širina 90 din/cm UGODNO 435.90 VlITEKS, Vukovar \ Odeje Dubrava 150 x 200 (ost. izvoza) UGODNO 2.267,10 BPT, Tržič Rjuha Fani — flanela 140 x 240 UGODNO 1.659,77 ELMA, Črnuče Likalniki, aspiratorji, friteze 10% popust PLETENINA, Ljubljana Dekliške spodnje hlače in majice 2.. in 3. kvalitete 25 in 35% popust Ženske spodnje hlače in - spodnje maje 2. kvalitete 25% popust TRIKO, Srbac Otroške pižame iz frotirja od 1.920,00 2. in 3. kval. UGODNO do 2400.00 TEKSTI LANA, Kočevje Angelca odeja 10% popust TEKSTILNI IZDELKI RAZNIH PROIZVAJALCEV Moške nogavice 2. kval. UGODNO od 166.00 Ženske hola-hop nogavice 2.kv. do 223,27 UGODNO od 160.00 Otroš. hlač. hola-hop nogavice do 265.64 (2 do 12 let) UGODNO od 227.00 - do 322.00 Otroški puloverji, brezrokavn. UGODNO od 910,00 do 1.890,00 Moški puloverji UGODNO od 1.670,00 Ženski puliji, puloverji do 3500,00 UGODNO od 904.55 do 1.800.00 Moške kravate UGODNO 247,32 Otroš. garniture, pletene UGODNO od 1.620,00 v do 1.800,00 Otroš., ženske in moš. rokavice UGODNO od 184.00 do 368.00 Otroš. trenerke UGODNO od 4 320.00 Ženske in moške trenerke do 5.520.00 UGODNO od 5.267.00 do 9 34320 > UGODEN NAKUP« 10. stran * OBJAVE. RAZPISI ritovo Velenje * 14 novembra 1985 eraj eraj BLAGOVNICA CENTER BLAGOVNICA CENTER MODNA REVIJA pblačil Laboda, Rašice in drugih proizvajalcev v petek, 15. novembra ob 17. uri in V SOBOTO. 16. NOVEMBRA, OB 10. URI v Erini blagovnici CENTER Titovo Velenje Gostinstvo Paka, p. o. Rudarska 1 Titovo Velenje HOTEL PAKA vabi svoje goste na VESELO MARTINOVANJE z ansamblom Jožeta Krežeta ;i|yhng lirlr v soboto, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. * Postregli vam bomo z martinovo gosjo ter mladim vinom in dobrimi sladicami. Zaradi omejenega števila sedežev priporočamo pravočasno rezervacijo na tel. 853-351. hotel Paka. VSTOP JE PROST - VLJUDNO VABLJENI! V KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ pa vas vabimo na ribje specialitete in to vsak dan od 13. ure dalje! I.ll r p | Tozd Turistična agencija | poslovalnica I dO .01 Cel TITOVO VELENJE 5 dni vas vabi na turistična potovanja | za dan republike i i i i ■ i i i i Dubrovnik in Črna gora, 28. novembra — Dunaj—Praga, 28. novembra — 2 dni Ravenna—San Marino, 29. novembra — 2 dni Liechtensteirl—Milano, 29. novembra — 3 dni Budimpešta, 29. in 30. novembra — 2 dni Goriška brda—Benetke, 29. in 30. novembra — 2 dni Bratislava, 29. in 30. novembra — 1dan Benetke, 29. in 30. novembra — 1 dan Dunaj, 29. in 30. novembra — 1 dan Sončni otok Sicilija, 25. novembra — 6 dni Poleg tega vam nudi prevoze: v Trst, 23. novembra — 1 dan v Pliberk, 15. novembra ob 14.30 v Pliberk, 16. novembra ob 7. uri ter strokovna potovanja: v Munchen — na sejem obrti »Dom in obrt 85«, 6 decembra — 2 dni v Bologno — na »Enimo«, 15. novembra — 2 clni ZAHTEVAJTE PROGRAME V IZLETNIKOVI TURISTIČNI AGENCIJI NA AVTOBUSNI POSTAJI V TITOVEM VELENJU ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! 1 I I I I I I I I I I I I I I J /O ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Zahtevek za prenos najkrajša pot do obresti Obračan obresti od deviznih i vlog za leto 1985 Uako bodo obresti obračunane? Kol smo vas že obvestili, spoštovani varčevalci, je bil v letu 1984 spremenjen način obračuna in pripisa obresti od deviznih hranilnih vlog. Bistvo sprememb izhaja iz odloka zveznega izvršnega sveta (Ur. I SFRJ št. 1684. 34 84. 68 84. 12 85). po katerem se obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah jugoslovanskih državljanov, ki ne živijo in ne delajo v tujini, izplačujejo v dinarjih. _„_._»_— Obresti bodo obračunane po obrestnih merah za devizne hranilne vloge: 7.5% za vpogledne devizne hranilne vloge 9% za vloge, vezane nad 1 leto 11% za vloge, vezane nad 2 leti 12.5% za vloge, vezane nad 3 leta. Zahtevek za prenos obresti od deviznih vlog najkrajša in najenostavnejša pot do obresti Obresti, izračunane po teh obrestnih merah, vam bodo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje pp srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna, to je 31. decembra 1985. Dinarske obresti od vaših deviznih prihrankov bo banka vodila kot vpogledno vlogo vse do dne. ko bo prejela vaš nalog za izplačilo ali prenos obresti na dinarski račun. Predpisani postopek je zapleten, zato je dvig obresti takoj v januarju, žal. povezan z neizogibnimi vrstami in čakanjem pred bančnimi okenci. Vse v zvezi z izplačilom obresti je možno urediti mnogo enostavneje, brez nepotrebnih skrbi in že danes. In kaj je treba storili ? Čim prej. najkasneje pa do 24. decembra tega leta. predložite enoti banke, ki vodi vašo devizno vlogo. ZAHTEVEK ZA PRENOS OBRESTI po deviznih vlogah, obračunanih v dinarjih obrazec DRO-11. V obrazcu, ki ga dobite v vseh enotah Ljubljanske banke, navedite številko tekočega računa ali dinarske hršnilne knjižice, kamor želite prejeti obresti: z 31 decembrom 1985 bodo obresti že prenešene na želeni račun To pa še ni vse. Zahtevek za prenos obresti za leto 1985 bo veljal tudi za avtomatski prenos obresti v naslednjih letih Znesek obračunanih obresti se že od 1. januarja dalje obrestuje po vel/avni obrestni meri. kar je posebej pomembno za varčevalce ki želijo obresti prenesti na hranilno vlogo, vezano nad 1 ali nad 2 leti Če boste zahtevah prenos obresti na tekoči račun, vpis obresti v banki sploh ni potreben Z obrestmi boste lahko razpolagah že 1 /anuar/a. banka pa vas bo o novem stanju obvestila s prvim rednim obvestilom. rni ' ' • Varčevalcem, ki so zahtevek za prenos obresti predložili banki že lani. bomo obresti za leto 1985 prenesli avtomatično na želeni račun Le v primeru, da je medtem prišlo do spremembe. kot /p npr ukinitev dinarskega računa ah ustanovitev nove devizne hranilne knjižice ah deviznega računa, je treba banki predloliiti nov zahtevek Zagotovile si boljši pregled nad privarčevanimi sredstvi! Tudi v primeru, da v Ljubljanski banki nimate ne tekočega računa niti dinarske hranilne knjižice, ne bo težav V enoti naše banke, ki vam /e najbolj pri roki. lahko odprete dinarsko hranilno vlogo in številko te vloge vnesete v zahtevek Zakaj ne bi. hkrati s prenosom obresti, uredili tudi problema odvečnih deviznih vlog. Marsikateri varčevalec ima namreč več deviznih hranilnih vlog. na njih pa zanemarljivo majhne zneske -Če ste imetnik večih deviznih računov ah deviznih hranilnih kn/ižic. lahko sredstva prenesete na eno ah dve devizni vlogi, s katerima redno poslujete, m si tako zagotovite boljši pregled nad privarčevanimi sredstvi Da bi se izognili možnim pomotam, je najbolje, da prinesete v banko tudi vse knjižice oziroma številke deviznih računov (na izpisku, kartončku ah drugače zapisano!, ki bi jih želeli zapreti S tem obvestilom smo vam želeli predstaviti ii.iiki.yio in najenostavnejšo pot do obresti Ljubljanska banka Nekateri varčevalci iz tega ah onega ratologa ne bodo mogli osebno priti v banko. Vsem tem je namenjen zfhtevek. ki g.i objavljamo hkrati z obvestilom in ga lahko izpolnjenega pošljete /n> posti Prosimo vas. da sle pri izpolnjevanju zahtevka pozorni, kei zaradi računalniške obdelave zahtevkov z napakami banka ne bo mogla upoštevati Zahtevek zn prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah. i v dinarjih (ime in priimek imetnika deviznega računa ali devi/he hranilne kn|ižico) naslov imetnika devizne vloge prosim, da obresti, obračunane po računu (številka di-vi/nega uičuna) prenesete na dinarski račun M (številka hiamlno kn|i/i< i> ali tekočega računa) * v banki (naziv banke in enote banke) r . na ime (ime imetnika hranilne knjito aii tekočega i.irmui) | Zahtevek velja vse dolk-|. dokler nam pisno ne. spoi\>s . rt Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica Ivana Sevčnikarja iz Lokovice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in vsem, ki so mu darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom Plaskanu, Čepelniku, Zagerju in Dvorniku. Hvala tudi govornikom Francu Drevu, Milošu Volku ter govorniku iz TEŠ, Godbi TUŠ, pevcem za odpete žalostinke, duhovniku za opravljen obred, KS Lokovica in društvom in kolektivu TEŠ. Žalujoči: žena Marija, hčerki Ivica in Katja z družinama, bratje Franc, Štefan, Emil, sestra Pavla in ostalo sorodstvo. PRIREDITVE # PRIREDITVE # Amatersko gledališče Velenje « V novo sezono z Dvema bregovoma Jutri 15., ob 19.30, se nam bo v domu kulture v Titovem Velenju predstavilo domače Amatersko gledališče z uspelo premiero iz pretekle sezone DVA BREGOVA. Delo je napisal Anton Leskovec, ki je poleg Slavka Gruma edini slovenski ekspresionist v dramatiki. Avtor je v podnaslovu drame zapisal, da je to drama iz življenja beračev. Marjan Belina, ki je besedilo preuredil prav za Amatersko gledališče, pa je s predstavitvijo v današnji čas dal drami nove razsežnosti. Flore-jev breg je še danes velika utopija, verjetno še večja kot v času nastanka besedila, kajti naša razočaranja nad neuresničenimi idejami so lahko večja kot brezupni položaj »ljudi na dnu« v času po prvi svetovni vojni. In zakaj ne moremo živeti vsi na enem bregu? To nam brani reka, reka življenja ... Dramo DVA BREGOVA je režiral Karel Čretnik. Mentor je bil Marjan Belina, scena in kostumi Saša Kump. Glasba: Slepo črevo, vodja predstave: Jože Kolar, tehnično vodstvo Maksimi-ljan Korošec, za ton in luč pa bo poskrbel Marjan Mastnak. Igrajo: Jože Kotnik, Franc Rogan, Leon Čižmek, Miran Rih-tar, Zdenka Kodrič, Branko Dželetovič, Vinko Trinkaus, Jurij Kramar, Tibor Varga, Franja Pavlin, Marija Kolar, Majda Ga-beršek, Cveta Koprivnikar, Maksimiljan Korošec, Silva Mlinar, Božiča Jurovič, Dragica Šaronja, Tioslava Pavlovič, Martin Haj-singer. Vstopnice po 200 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju, vsak dan od 9.00 do 15.00 ter eno uro pred predstavo. Za šolsko mladino in sindikate so v veljavi posebni popusti. Z avtoštopom na Aljasko Tokrat bo kulturni večer izjemoma že danes 14. nov., ob 19.00. V knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik se bo predstavil svetovni popotnik Igor Kadunc iz Ljubljane, katerega že poznamo po njegovih predavanjih o Japonski, letos poleti na velenjskem gradu. Tokrat bo Igor Kadunc »potoval« z avtoštopom na Alajsko — med obiskom v severni Ameriki bo pokazal diapozitive, filme in zavrtel nekaj tipične country glasbe. Obeta se nam zanimiv večer. Obiska v Cankarjevem domu V soboto, 23. novembra, si bodo udeleženci koncerta od OPERETE DO MUZIKLA, ki bo ob 20.00 v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, lahko ogledali najprej-7. slovenski knjižni sejem, nato pa bodo prisostvovali koncertu Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, pod vodstvom Marija Rijavca. Solisti bodo Olga Gracelj, Majda Sepe, Ditka Haberl, Oto Pestner, New Swing (Juartet, Krunoslav Cigoj, Regina Vezonik in drugi. Program bo povezoval Jurij Souček. Na sporedu so najpopularnejši odlomki iz operet (Netopir, Paganini, Mala Floramy) in muziklov (Showbat, Oklahoma ...). V petek, 29. nov., pa bodo udeleženci obiska v Cankarjevem domu prisostvovali izvedbi opere Giuseppa Verdija: Simone Boccanegro, s katero bo v Ljubljani gostovala bratislavska opera, ČSSR. Cena 1. in 2. aranžmaja je 1.100 din. Odhod avtobusa ob 17.00 oziroma ob 17.30 izpred avtobusne postaje v Titovem Velenju. Povratek skozi Šmartno ob Paki in Šoštanj. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. URE PRAVLJIC za otroke od 4. do 7. leta so vsako sredo ob 16.00, v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje. Jure Franko Premlad sem še ...« Le kdo se ni navduševal nad dosežki Jnreta Franka in le kdo se (nepoučen) danes ne razburja zaradi njegovega domnevnega prehoda med »profesionalce«. Mnogi so zagnali vik in krik in ga postavili ob steber sramote, s podstavka narodnega junaka seveda. Zato smo za vas iz Dela prepisali njegovo pismo, ki marsikaj pojasnjuje. »Pravzaprav sem prisiljen spet pojasnjevati, čeprav smo si rekli — srečno. Bil sem hvaležen za prijazno slovo ia mislil sem, da Juretu Franku ni treba nič več pojasnjevati. Zdaj pa moram, da nekoliko razsvetlim zgodbo tudi z moje strani, največ zato, ker se počutim kot nekakšen objekt, ki v resnici nikogar ne zanima in je zanimiv samo toliko, kolikor polni časopisne strani in dviga naklado časnikom. Dejstvo je, da za vrhunske smučarske dosežke zaradi poškodbe kolka nisem več sposoben. Ponavljam, za vrhunske dosežke. S poškodbo, ti mi omejuje gibanje, bi se lahko uvrščal od dvajsetega do tridesetega mesta, kar pa Je zame in za ljubitelje smučanja nezanimivo. Tudi, študij ostaja moj interes. To pa ne pomeni, da moram hoditi s palico ob boku po svetu in se odreči slehernemu manj zahtevnemu športnemu udejstvovanju. Vse to sem povedal na tiskovni konferenci in v TV tedniku, ko sem se poslovil. In ne pomeni, da zame športa ni več. V času po tiskovni konferenci so z mano navezali stike predstavniki smučarske industrije in mi ponudili sodelovanje. Tako sem bil takorekoč povabljen in sem se tudi dodobra pozanimal o pogojih dela med »profesionalci«. Zato natančno vem, da so številke, ki so bile objavljene v tisku (nekakšnih 50.000 dolarjev za pogodbo z Rossignolom) blago rečeno izmišljene. Tudi sedaj ne vem, ali bom sodeloval na tekmah ali ne. Vsekakor pa to ne bo moja glavna naloga, če se bom odpravil v ZDA. Nekorektna so tudi namigovanja, da bi me k temu nagovorila Igor Kreačič in Tomaž Cerkovnik. Res pa je, da sta oba moja dobra prijatelja. Iz ZDA sem prejel nekaj zanimivih ponudb iz velikih smučarskih središč. Zakaj me ne bi zanimale? Sam se bom odločil, ker me zanimata življenje in svet. Star sem triindvajset lei in še voljan doživeti in videti kaj zanimivega. Ko bom čez deset let tekmoval na sindikalnih tekmah na Krvavcu ali Kaninu, upam, da mi takrat ne bo treba pojasnjevati, zakaj to počenjam. Zelo mi je žal, da sem s svojim molkom dosegel prav nasprotno od tega, kar sem želel. Predvsem nisem hotel zbujati pozornosti. Na žalost mi to ni uspelo. Hvala za razumevanje!« Jure Franko Mozirje Že 3. smučarski sejem Po dveh zelo uspešnih smučarskih sejmih so se v Mozirju letos seveda" odločili še za tretjega. Skupno ga bodo pripravili Trgovska delovna organizacija Savinja, občinska telesnokul-turna skupnost ter smučarski klub Mozirje, smučarsko skakalni klub Ljubno, šolska športna društva. Rekreacijsko turistični center Golte in Kompasova poslovalnica iz Mozirja. Sejtm bodo odprli jutri, v petek j5. novembra, in bo odprt do nedelje. Seveda pripravljajo prodajo nove in rabljene smučarske opreme, nasvete, brezplačno mojitažo na sejmu kupljene opreme, po znižanih cenah pa bodo prodajali tudi smučarske hlače in karte za smučanje na Golteh. , JApr.;. Bo v nedeljo bolje? Rudar—Kladivar 0:0 Tudi proti gostom iz Celja so domači igralci znova potrdili, da med njimi ni pravega strelca. Zanj vsekakor morajo čimpreje poskrbeti, če želijo še naprej ostati v igri za vrh lestvice. Tako so maloštevilni gledalci verjetno že naslednji dan pozabili na to resnično zelo slabo prvenstveno srečanje, neupravičeno pa so se nekateri ob koncu tekme jezili na sodnika Zalarja iz Ljubljane, saj ni bil kriv, da si napadalci skorajda niso znali pripraviti prave priložnosti za zadetek. Z metanjem drobnega kamenja na sodnike ob koncu srečanja, upamo, da to nista zapisala v zapisnik, pa seveda škodijo največ domačemu klubu. Zato zanje nasvet raje ne prihajajte na športne tribune, če ne znate brzdati navijaških strasti. Po tekmi so v naši beležki ostale zapisane le naslednje minute: v 14. minuti se je gostujoče desno krilo znašlo samo pred vratarjem Tra-sičem, ki je z odlično obrambo preprečil vodstvo gostov. Dve minuti zatem je Jalušič ušel Kladivarjevim obrambnim igralcem, ki so mislili, da je Rudarjev igralec v nedovoljenem položaju. Tokrat se je izkazal gostujoči vratar. V 29. minuti je Jalušič že premagal vratarja Kladivar-ja, vendar je žogo zaustavila stativa. V 37. minuti je moral Rudarjev kapetan Čelič, ki je pred tem že dobil rumeni karton, skupaj s kapeta-nom Kladivarja v slačilnico, zaradi medsebojnega neprijateljskega prepričevanja. Edino priliko za zadetek so imeli Velenjčani v drugem polčasu v 76. minuti, ko je hitri Tubič ušel gostujočim branilcem, ki so ga nepravilno zaustavili. Rudarjevi igralci in gledalci so pričakovali, da bo sodnik pokazal na belo točko, vendar je ta ocenil, da je bil prekršek storjen na robu kazenskega prostora. V naslednjem kolu bo v nedeljo na igrišču ob Jezeru rudarski derbi. Z igro, kot so jo pokazali proti Kladivarju, domači igralci proti Trbo-veljčanom nimajo nikakršnih možnosti. Šmartno—Steklar 5:2 Vse kaže, da so nogometaši Šmartnega končno uredili svoje vrste in prebrodili krizo, ki njihovih navijačev ni prav navduševala. V nedeljskem kolu tekmovanja v območni slovenski ligi so z borbeno, lepo in predvsem učinkovito igro zanesljivo pemagali moštvo Steklarja iz Rogaške Slatine s 5:2, polčas 4:1. S to zmago so se znova vključili v boj za višja mesta na prvenstveni razpredelnici, v zadnjem jesenskem kolu pa bodo igrali z dravograjsko Ojstrico. Zadetke so v nedeljo dosegli Kolenc vil. minuti* Korber v 12. in 39. ter Salihovič v 14. minuti, v 62. minuti pa se je med strelce vpisal tudi vratar Magrič s strelom z enajstih metrov. Brežice—Elkroj 0:7 Po nepričakovanem porazu prejšnje nedeljo z Nafto v Lendavi so se tokrat nogometaši Elkroja na gostovanju v.Brežicah veliko bolj izkazali. Zmagali so namreč kar s 7:0 in si tako še izboljšali že sicer odlično razliko v zadetkih. Povedati velja, da so si ustvarili še veliko priložnosti za zadetke in bi bil lahko rezultat še višji. Domačini se s takšnim razpletom niso mogli sprijazniti in so igrali izredno grobo, svoje pa je k vsemu prispeval še neodločni sodnik. Strelci za Elkroj so bili Hren in Božičevič po 2 ter Kopušar, Žunter in Ermenc po 1. V zadnjem jesenskem kolu bodo nogometaši Elkroja doma igrali s Pekrami, kar je seveda lepa priložnost, da potrdijo jesenski naslov. III. novoletni turnir v malem nogometu Za vse ljubitelje in ljubiteljice malega nogometa bo Rdeča dvorana iz Titovega Velenja letos že tretjič zapored organizirala »novoletni turnir«. Ta bo 29. in 30. novembra ter 1. decembra v Rdeči dvorani. Zaradi večje atraktivnosti igre se bo igralo na ograjenem igrišču (dimenzije igrišča 42 m x 24 m, vrata pa 5m x 2m). Letos pa bodo prvič organizirali posebaj tudi turnir za ženske ekipe. Vsaka nastopajoča ekipa bo dobila praktično nagrado in priznanje, na turnirju pa bo organizator izbral najboljšega strelca, igralca, vrataija, najbolj fair ekipo in najlepši gol, za kar bodo podeljene lepe nagrade. Za prve tri ekipe turnirja je poleg priznanj in pokalov Zdravilišče »TERME« Topolšica pripravilo lepe nagrade. Prijavnina za posamezno ekipo znaša 5000 dinarjev, nakazati pa jo je treba na žiro račun št. 52800-603-38589 pri SDK Titovo Velenje. Peti fotokopirani izvod položnice, na kateri mora biti tudi točen naslov ekipe, morajo te prinesti s seboj na žrebanje, ki bo v torek, 26. novembra ob 17. uri v Rdeči dvorani. O času igranja bodo ekipe obveščene kasneje. Za sodelovanje se lahko ekipe prijavijo tudi uro pred pričetkom žrebanja. Hkrati pa vsa obveščamo, da je število ekip omejeno. Podrobnejše informacije lahko dobijo vodje ekip vsak dan dopoldan po telefonu 063 855-741 in 855-646, v popoldanskem času pa na številko 063 856-723. Izkupiček novoletnega turnirja v malem nogometu za moške in ženske bo organizator namensko porabil za nakup opreme za zimski bazen. Sejem v Rdeči dvorani Smučarski klub Velenje bo od 22. 11. do 24. 11. v Rdeči dvorani v Titovem Velenju priredil smučarski sejem. Sejem bodo odprli v petek, 22. novembra, ob 15. uri in bo odprt do 19. ure. V soboto bo sejem odprt od 9. do 18. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. ure. Na sejmu bodo tudi trenerji smučarskega kluba, ki bodo z nasveti pomagali pri nakupu smu- Zamet—Velenje 19:18 Na gostovanju proti Zametu na Reki so velenjske rokometašice zlasti slabo igrale v prvem polčasu, ki so ga izgubile kar s 7:13. V nadaljevanju so zaigrale mnogo bolje predvsem v obrambi in le malo je manjkalo, da bi osvojile točko', kar bi bilo povsem zasluženo. Za gostje sta zelo dobro igrali Dobrila Golič in Mojca Kričej. Na Reki so igrale: Petek, Misaljevič 2, Zidar, S. Golič 2, Podr-zavnik 2, Kotnik, Selle, Hrast, Kričej 2, Bovha 5 in D. Golič 5. V prihodnjem kolu bodo igrale Velenjčanke doma z ekipo Dubav-ca, z zmago pa si lahko krepko pomagajo v boju za obstanek v drugi zvezni rokometni ligi. Tekma se bo začela ob 17. uri Inles—Šoštanj 21:19 V slovenski rokometni ligi so rokometaši Šoštanja na gostovanju v Ribnici proti močni ekipi Inlesa na začetku povedli s 5:3, zatem pa so prevzeli pobudo domačini in v športnem boju zasluženo zmagali. Srečanje je bilo bolj kakovostno v prvem polčasu, končal se je z 11:10 za domačine, vseeno pa so gledalci tudi v nadaljevanju uživali v zanimivi in srčni borbi. Pri domačih je bil najboljši vratar, ki je z nekaj odličnimi obrambami največ prispeval k zmagi, Soštanjčani pa so se predstavili kot odlično moštvo, predvsem s hitro in dopadljivo igro. Rokometaši Šoštanja so po 9. kolu s 13 točkami na tretjem mestu. Za vodilno ekipo Astre Jadrana zaostajajo le za točko, prav pri tej ekipi pa bodo gostovali v naslednjem kolu. V Ribnici so igrali: Gradišnik, Čater 5, Gjurin 4, Ramšak 1, Oc-virk 1, Medved 2, Žagar, Frankovič, Lesjak 1, Vrečar, Vogler 5 in Vajdl. Pionirke Velenja najboljše Prejšnji teden je bilo na Ravnah prvenstvo koroško-savinjsko-ša-leške območne rokometne zveze za starejše pionirke. Največ znanja so pokazale mlade igralke Velenja, ki so svoje vrstnice z Raven premagale z rezultatom 18:5 (7:1) in igralke Šmartnega ob Paki z 11:7 (6:3). Z zmago nad domačinkami z rezultatom 13:5 so drugo mesto zasedle rokometašice Šmartnega. Za Velenjčanke so nastopile Brišnik, Vilič, Topič, Verzolak, Časi, Memič, Comloh, D. Tanšek, J. Tanšek, Oman in Vetrih. Srečanje druge zvezne rokometne lige med Velenjem in Dubav-cem iz Karlovca bo v soboto ob 17. uri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. ruiui qr M. Klepec Ljubno—Rogoza 3:0 V nedeljskem kolu tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi so igralke Ljubnega na domačem igrišču v pičle pol ure zlahka premagale zadnjeuvrščeno ekipo Rogoze. Rezultat je bil 3:0 (3, 8, 2). V naslednjem kolu bodo Ljubenke gostovale v Kočevju. čarske opreme. Poleg vas, ki boste prodajali in kupovali rabljeno opremo, bodo s svojo ponudbo prisotne tudi delovne organizacije, ki prodajajo smučarsko opremo. Poleg opreme boste lahko kupili tudi smučarske vozovnice po cenah, kakršne so trenutno v predprodaji. Vstopnina na sejem bo veljala 100 dinarjev, za otroke do 10 let pa bo vstop brezplačen. Bo Elektra prenehala tekmovati? Načrtno delo z mladimi je temelj razvoja in uspešnosti slehernega športa. Tega dejstva se v celoti zavedajo košarkarji in vodstvo šo-štanjske Elektre. Z zares temeljitim in načrtnim delom z mladimi želijo košarki v Šaleški dolini vrniti veljavo, ki jo je imela v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko je bila šoštanj-ska košarka med vodilnimi v Sloveniji. V zadnjem obdobju so tako vzgojili vrsto mladih, obetavnih in zares dobrih košarkarjev, ki s svojo igro že dokazujejo, da vlaganja vanje niso bila zastonj, saj so obrodila bogate sadove. Dejstvo namreč je, da so pionirji, kadeti in mladinci Elektre med najboljšimi v Sloveniji. Pionirji in mladinci so se šedivtstili v t polfinale republiškega prvenstva, kadeti pa uspešno nastopajo v republiški ligi, kjer se enakovredno borijo za vrh lestvice. Prvo moštvo Elektre prav tako uspešno igra v drugi slovenski košarkarski ligi, ob tem pa velja povedati, da za prvo ekipo ob Brezniku in Cajnerju igrajo sami mladinci. Vse ekipe trenirajo domači trenerji. Mladinsko in člansko Janko Bukovič, kadete Tone Letonje in pionirje Marjan Kristan. Vsa moštva, razen pionirjev, trenirajo vsak dan, vse ekipe pa odigrajo v sezoni po približno 80 tekem. Za vse to in za izredno drago opremo so potrebna znatna sredstva, ki pa jih klub nima. Za primer samo to, da samo ena tekma na domačem igrišču klub velja približno 15.000 dinarjev. O kakšni malici ali napitku po tekmi sploh ni govora, razen seveda, če si jo tekmovalci sami kupijo. Klub se je tako znašel v izredno težkem finančnem položaju, česar si mladi in izjemno obetavni košarkarji s trenerji in vodstvom kluba zares ne zaslužijo. Denarne zadrege so doslej reševali tudi s tem, da so člani uprave s trenerji na čelu posojali denar, da so lahko plačali stroške tekem. To seveda ne gre več, pa tudi nesprejemljivo je, če upoštevamo, da se gre za razvoj mladih športnikov, ki že sedaj veliko pomenijo v slovenskem merilu. Zaradi položaja, iz katerega ne vidijo rešitve, so se pred dnevi zbrali na razširjenem sestanku upravnega odbora. Nanj so povabili tudi predstavnike Partizana in zveze telesno-kulturnih organizacij. Na tem sestanku so se dogovorili, da se sredstva za nadaljnje delo morajo zagotoviti. Prepričani smo, da bodo prizadevni člani uprave vendarle imeli srečo pri trkanju na raznora-zna vrata in da mladim košarkarjem ne bo treba reči: »Fantje, odslej naprej si kako drugače zapolnite prosti čas.« (vos) Elektra—Garant 79:69 Mlada šoštanjska ekipa tokrat ni navdušila gledalcev, ki so po dveh letih znova napolnili telovadnico Solidarnosti v Šoštanju, kljub temu pa so domačini zanesljivo zmagali. Na boljšo igro je precej vplivalo dejstvo, da je najbolj izkušen igralec Elektre Breznik že v 11. minuti napravil 4. osebno napako, mladi košarkarji pa se nikakor niso mogli sprostiti in zaigrati tako, kot znajo. V 30. minuti je Elektra vodila kar z 63:37, potem pa so igralci popustili v obrambi. Trener Cerar, ki je srečanje vodil namesto kaznovanega Bukoviča, je dal priložnost tudi igralcem, ki sicer bolj malo igrajo, med njimi paje priložnost najbolje izkoristil Sevšek. Proti Garantu so igrali: Sevšek 7, Gaberšek 4, Lipnik 11, Pečovnik, Kitak 6, Dumbuya 6, Janič 12, Cajner 11, Breznik 14, Rotovnik 8, Brešar in Plešej. J. B. Elektra—Slovan 91:111 Domači košarkarji so v nedeljo gostili v telovadnici Solidarnosti v Šoštanju vodilno ekipo na lestvici. Kadeti Elektre so napravili preveč napak v obrambi. Masti slabo pa so izvajali proste mete. V 9. minuti je Slovan vodil že z 32 koši. Tedaj so domači igralci zaigrali precej bolje in zmanj- šali visoko vodstvo. Trenutno imajo 7 točk in so skupaj s kadeti celjske Libele na drugem mestu, v vodstvu pa je Slovan. Igrali so: Vinkovič 15, Pinter 7, Oman, Merzel 31, Gojevič 4, Kremer, Ocepek 5, Vovk 22, Brešar 14. M. Letonje