Leto XX., St. 14 Pottnlna platana w gotovini V Ljubljani, 25. julija 1933. V organizaciji je mot, kolikor moti - toliko pravico. Pregledujemo stanovanje za stanovanjem!. Povsod ista slika. Mlada žena ima na prsihl dojenčka. Z ročičkamd se oprijemi j e prsi. Mati ga gleda in pravi: — Odkod^ boš izsesal mleka, revček? — Zapustili smo kolonijo, neprijazno, kakor so jih mogli graditi le v preteklem stoletju. V težkih skrbeh. 2. Med dcputacijo brezposelnih je bil družinski oče. ki nam je dejal: — Vsega imam: še par kilogra-^ mov koruzne moke pri hiši. Sinoči mi je žena porodila. Tri male otročičke imam, in ta je četrti. Že dolgo smo brez' denarja. Vse mi bo pomrlo. — In glas mu je zastal v pridušenem joku. Delali smo obiske ob kosilu. Dolgi široki hodniki, ob njihi pa nanizana mala stanovanja. Včasih je stanovanje kar sama kuhinja. V neznosni vročini stoje tu postelje ob štedilniku. Včasih je poleg kuhinje še ena soba. Zopet drugje so postavili v eno večjo kuhinjo štiri štedilnike. Od tod pa vodijo štiri vrata v štiri večje kabinete. Tu stanujejo štiri rodbine. Vstopimo v prvo sobo in vprašamo: — Kaj bo danes za obed? — V zibelki leži otročiček, bled kakor vosek. — Nisem jaz od tukaj, nam odgovarja žena. — Soseda je skočila v trgovino. Kaj bo za obed? Polento so skuhali! Na sami vodi, ker je zabele zmanjkalo! — Poleg polente 5 e bila pripravljena velika skleda salate. Na vsaki postelji je spal še po en otročiček. — Kako je z mlekom? — V celi hiši ga nimamo — je odgovorila soseda. — Denarja na roko skoro nikdar ne dobimo. Jaz sem' še jemala po en četrt litra mleka, a zdaj mi ga mlekarica ne da več na upanje. Neprijazna kolonija. Našo pozornost je pritegnila nase prijaznejša, na samem! stoječa hišica, z brajdo in senco pred vhodom!. Skoro oddahnili smo si in rekli: Vam gre pa bolje! Imate čedno in prijazno stanovanje, pa še senco pred hišico! — V trenutku sta bili zbrani okrog nas dve družini. — Kaj stanovanje, ko pa drugega ni! — Prinesli so nam mezdni listek1, iz katerega je bilo razvidno, da j< zaslužil mož v zadnji 14 dnevni pla ! čilni periodi za 5 šihtov, a 38.50 Ali gremo nocoj lačni spat? Mimo je prišel znanec rudar. — Ali bo tolažba in Blažev žegeri? — Ne vem.. Opisali bomo. kolikor mogoče verno, kar smo videli. Mi moremo samo to, a to obljubljamo'. Prekoračenje delov- nega časa. Z ozirom na prlfto2be delavskih organizacij, da sc po industrijah In obrtlh izvršujejo nadure, pa de nadzorna oblast ne ukrene ničesar, ter da po listil izhajajo vesti o teh nepravilnostih, je minister socialne politike Izdal dne 28. m. m. pojasnilo, da se nahajajo v zakonu o zaščiti delavcev glede delovnega časa popolnoma jasne določbe, po katerih se morajo ravnati delodajalci In delojemalci. V kolikor se te doloibe prekoračijo, je vsakdo opravilen prekršbo prijaviti In s prliaml istega podjetja dokazati. Oblasti imajo nalog, da v vsakem konkretnem sluiaju postopajo proti krivcu. Otroci naša nada. Prijatelj rudar, ki nas je vodil, je dejal: Med javnimi deli, ki se predlagajo, se navajajo samo ceste. Potrebno je zato, da vidite, kako težke so pri nas stanovanjske razmere. Sicer boste rekli, da za popravila stanovanj danes ni denarja, Izhaja 10. In 25. dne v meseca. Dopisi moralo biti frankiranl in podpisani ter opremljeni s Itamplljko dot. organizacije. Uredništvo In nprarat Ljubljana, poštni predal 290, •Stane posamezna številka Ohi 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane Izvod Din 1.—. Oglasi po ceniku. Rokopisi se ne vračajo. Čekovni račun štev. 13.562. Teleion Intcrurban štev. 3478. Vtisi iz trboveljskih revirjev. Zbirali smo podatke in računali: V vseh revirjih Trboveljske družbe je bilo v juniju blizu 2000 rodbin, ki so zaslužile cel mesec od: 200—600 Din, v povprečju okrog 400 Din. Poleg tega je bilo v revirjih in njih najbližji okolici okrog 800 rodbin, ki so bile brez vsakega premoženja in zaslužka. Najprevidnejše sestavljen račun nam je kazal, da bi bilo treba za ta mesec dohodke teh rodbin za 800.000 Din povečati, da bi bila njih prehrana osigurana. Kakor bi se človeku tudi zdelo, da povedo te številke minogo, vendar smo si rekli, potemi ko smo si ogledali položaj na licu mesta: Suhe številke ne govore! One ne miorejo izraziti obupne borbe za življenje, ki jo bijejo gospodinje in matere po rudarskih kolonijah! Ne morejo izraziti težke skrbi očetov, ki nosijo ob plačilnih dneh domov prazne mezdne listke. skupaj 192.77 Din. Odbitki: davek 2.10 Din, proviziijska blagajna 55.25 Din, bolniška blagajna 41.— Din, Delavska zbornica 3.— Din, Kon-zum: živila 43.20 Din, uporaba krušne peči 1.50 Din, uporaba inventarja 0.30 Din, razsvetljava 4.40 Din, Zadruga 2.—, skupaj 152.77 D. Ostane čiste plače 40.— Din. — Jaz semi rekla možu: — Še te pare vam! borni razdelila, pa kupite zanje kar veste in znate. Jaz vam s tem1 ne morem kuhati! — Vendar je napravila mati zadnje in skrajne napore, da bi našla rešitev, ki je bila na videz nemogoča. Pri Konzumu in pri obratovod-stvu imajo naročilo, da ne smejo dovoljevati ne predujmov, ne kreditov. Žene pa pridejo vendar do predujmov in kreditov. Druga se je spustila v jok. — Pravijo: Tebi še ne gre tako hudo, ker imaš samo tri otroke! Pa tudi trije morajo jesti! Včeraj nismo imeli ničesar za večerjo. Punčke so mie spraševale: Ali gremo nocoj lačni spat? Zjutraj' sem jih pustila do devetih v postelji, da bi bilo prej opoldne, ker smo za opoldne kuhali. Blede punčke so se držale materi za krilo in nas plašno gledale. Nabrali so zelenjave za kosilo. Rudarske rodbine, ki bi morale trošiti najmanj po 8000 litrov mleka na dan, so skoro brez mleka, kmečke rodbine pa mleka ne morejo prodati! ko ga še za kruh ni. Toda: v zalogah naše družbe leže ogromine količine opeke, apna, cementa, rmed našimi delavci so profesionisti vseh vrst, — cele stanovanjske palače, 54 stanovanj je v njih, stoje v našem revirju' napol dograjene, prazne. V 97 ugotovljenih slučajih stanujejo bolniki z odprto tuberkulozo v stanovanjih, kakor ste jih že videli in kakor vami jihi bom še pokazal. Povzpeli smo se po strmem, raz-oranem pobočju do slovite Sibirije, kakor imenujejo v Trbovljah! v vojni zgrajene barake v bližini dnevnega kopa Dober na. Poli ure hoda, ob žgočem solncu. Prehitela sta nas dva fantka s hlebčki kruhia v rokah). Vprašamo ju, kje sta bila? — V Trbovljah, v šolski kuhinji pri obedu. — Zbrala se je cela četa žen in otrok, Ko so zvedele za naš prihod. — Srečen je, kdor pride v šolsko kuhinjo! A veliko rodbin je, od koder niso nobenega vzeli! Poglejte, naš fantek je na pljučih bolan, pregledali so ga v dispanzerju, pa nič ne dobiva! — Stopili smo v barako. Čeprav stoje te barake na strmi rebri, še nisem videl nikdar zatohlejše in vlažnejše kleti, kakor so ta baračna stanovanja. Kuhinjska sopara se meša z vlago in potom preštevilnih! stanovalcev. Kdor vsemu temu ni vajen, bi mislil, da se v teh prostorih ne da prebiti niti pol ure, kaj šele celo noč. Pozneje smo videli v lepi stanovanjski koloniji Senovo, ki je v vsem živ kontrast starim stanovanjskim kolonijami, lepo stanovanjsko zgradbo s 13 stanovanji, popolnoma prazino. Vsi ti kontrasti nastajajo zbog štednje. Ali ne bi kazalo, da se ta štednja ponovno prouči, ko prihaja štedenje že do absurda, ko postaja neizbežno, da bomo morali začeti vsaj za produktivna dela zopet trošiti. Ali ne bi bila boljša stanovanja vsaj za rodbine, v katcrihi se nahajajo bolniki z odprto tuberkulozo, \ zelo koristna investicija? V drugem revirju smo to sliko še izpopolnili. Na ruldniškemi svetu so dali rudarju! prostor, da si zgradi na njem barako. Zgradil si je kočo brez okna. Vrata so obenem tudi okno. V enem kotu je štedilnik, v drugem postelja. — Koliko vas tu spi? — Sedem. — Kako je to mogoče? — V postelji spita mož in mati, jaz in otroci spimo na tleh! — , Ako jih položiš enega poleg drugega, zavzamejo ravno prostor med posteljo in štedilnikom!. Če pride še en novorojenček, kam1 z njimi?« Šli smo pogledat še eno stanovanje. — Tu stanuje deset oseb, večinoma odraslih —, nami je pojasnjeval zaupnik. Čedno stanovanje s kuhinjo in eno sobico. Tu so imeli danes dobro kosilo. Hčerka, ki služi v mestu, jim je poslala del svojega zaslužka. — Včasih pa je trda — je pojas- I njeval gospodar. Dve uri primieš za kramp, pa se ti začne delati kar neka megla pred očmi. Brezposelnost stanovanjske bede v revirjih ni omiilila. Nasprotno. Do-raščajoči svet, ki se je odtekal prej na vse strani, se duši sedaj v preozkih stanovanjskih prostorih. 5. V samskem domu smo videli edino pošteno kosilo. Juho, meso, pražen krompir in sala,to. Kuharica nami je tarnala, da pljuskajo valovi slabih časov sicer bolj in bolj tudi ob varne zidove samskega doma in da bo treba poslabšati hrano. Vendar bodo naprami drugimi samici še vedno gospodje. Vkljub temu pa v revirjih samcev skoro ni več. Volja do življenja je tu velika. Filip Uratnik. — Koliko vas stanuje tu? — Šest otročičkov imamo! — V sobi stojita dve postelji. V eni spita oba odrasla z najmlajšimi otročičkom. V drugi štirje otroci. Pol metra oddaljena stoji večji zib el j k i podobna posteljica. — Tu spi Franček. Sestra od dispanzerja je naročila, da mora posebej spati, ker je na pljučih bolan. Fantiček. Na drugi strani stojita dve ponosni, napol dograjeni, prazni stanovanjski palači — kakor so nam pravili — s 54 stanovanji. Ustaviti so morali radi štednje dela na njih dograditvi. Naš apel. Strokovna komisija je na svoji seji dne 21. junija t. 1. sklenila, da na težak položaj delavstva opozori vse merodajne faktorje in izdela sledeči APEL Delavske strokovne organizacije, priključene Strokovni komisiji za Slovenijo v Ljubljani kot oblastnemu odboru Ujedi njenega Radničkega Sindikalnega Saveza Jugoslavije, se obračajo na predstavnike našega javnega življenja in vso našo javnost z naslednjimi ugotovitvami in naslednjim apelom: Predvsem ugotavlja mio, da je postalo nuijnio in neodložljivo, da pod-vzamejo država in vse javne korporacije izredne ukrepe za poživitev gospodarstva in omiljenja brezposelnosti in socialne bedie. V zvezi s temi mislimo, da miorajo država, banovina in občine s politiko stalnega reduciranja svojih budžetov prenehati. Štednja, katere druga stran jeobičajno reduciranje delavcev in nameščencev, je sila, ki odpira pred nami, enako kot ob časul inflacije tiskanje denarja, vedno globje brezdno, kateremu ni videti dna. Tul miora piriti rešitev le od tod, da se obrnemo za ceno najviečjih žrtev v drugo smer. Vse javne korporacije, z državo na čelu, morajo najti poguimi, da iščejo ravnoteižija svojih izdatkov v zvišanju dohodkov in v večjem obdavčenju tistih, ki imajo premoženje in polno zaposlitev. Izredne razmere zahtevajo, da prenaša vsak izredne žrtve in da se ne nalaga vsa teža časov na rame naj šibkejših. Mi trdimo, da so mtogoča enako, kakor po drugod, tuidi pri nas velika notranja posojila za javna dela. Seveda pod pogojem, da bi omogočili, da se plačajo ta posojila z neizrabljenimi zalogami žita in živil, s propadajočimi zalogamli premoga, z opeko, apnom, gramozom, betonomi in drugimi izdelki tovarn in obratov, ki danes stoje, a bi se dale pognati z velikopotezno organiziranimi javnimi deli v pogon. Skrajni čas je, da se naša gospodarska politika v teh pravcih radikalno spremeni. Iz vseh krajev našega področja prihajajo obupna poročila. Naša premogovna industrija, državna kot privatna, je na tleh. Stotine delavskih rodbin po naših revirjih gladuje. V naših! revirjih jle dlanes težje, nego je bilo v vojni, četudi smo preživljali takrat krizo pomanj- ' kanja, danes pa preživljamo krizo izobilja. Ta razlika je le tako razumh ljiva, da vrše danes javne korporacije svojo izravnavajočo nalogo slabo. In tako te javne korporacije same večajo bedo. Mesece in miesece ostajajo rudarjem državni rudniki na dolgu njihove rudarske zaslužke, ki znašajo že itak komaj po par sto dinarjev na mesec. Stotisoče in milijone si je izposodila od bratovske skladnice, katero je s tem za vršenje njenih socialnih funkcij onesposobila. Tudi v drugih gospodarskih področjih ni bolje. Desorganizacija denarnega trga povzroča, da se zapirajo še one tovarne, ki bi lahko našle odjemalcev. Tudi tovarne, ki še obratujejo, se prebijajo le z nadčloveškimi napori preko vedno novihi ovir. Vprašanje mesecev in morda tednov je, ali bo mogla marsikatera izmied njih nadalje obratovati. Sredi poletja in delovne sezone smio, a sezonska zaposlitev se komaj pozna. Vse socialne institucije z Javno borzo dela in Bratovsko skladnico na čelu so izčrpale svoja pičla sredstva in toliko kakor zaprle svoje blagajne. Kar še dajejo, je le kapljica v morje. Vse to ima za posledico nepopisno bedo mied širokimi delavskimi sloji. Posledica vsega tega je, da delajo delavci za vsako mezdo, ki se nudi, — brez ozira na to, ali zadostuje ta mezda za življenje; da delajo delavci pod vsakimi pogoji, ki se zahtevajo, brez ozira na predpise o zaščiti dela; da delajo na zahtevo ob času najtežje brezposelnosti za navadno dnevno mezdo tudi po 15 ur na dan, večajoč s temi brezposelnost. Inšpekcija dela pa nima ne zakonske možnosti, ne denarnih sredstev, često pa tudi ne potrebne moralne zaslombe, da bi miogla proti temin1 nastopiti. Mi gledamo vse to in ne moremo najti dovolj ostre obsodbe za fri-volno govorjenje, da pri nas socialna beda in brezposelnost nista taka, da bi zahtevala izdatnejših1 ukrepov in večje pažnje državne oblasti. Posledica takega gledanja na stvari in položaj je, da naletavajo še tisti ukrepi, ki so jih za ublaženje socialne bede samoupravne, instance storile, na neke nepremagljive ovire! Tako je sklenil banovinski svet Dravske banovine soglasno, da se ima začeti zbirati velik fond za banovinska javna dela. Toda medtem', ko nas delavstvo dlani na dan sprašuje, kdaj se bodo ta javna dela začela, mu moramo odgovarjati, da fond od nadzorne oblasti še ni odobren, V zavesti, da tako ne more iti več dalje; smo se odločili, da naslovimo na vse in vsakogar poziv, da zastavi svoje sile v naslednjih- pravcih: 1. Da se z nadaljnjimi redukcijami vseh budžetov preneha in da se iščejo ravnotežja v novih sredstvih. 2. Da se razpiše veliko notranje posojilo za zasilna dela na ta način, da se bo moglo plačati to posojilo z danes propadajočimi zalogami žita, premoga in izdelki tovarn, ki danes stoje, a bi se mogle spraviti z zasilnimi deli v pogon. 3. Da se odobre veliki državni krediti za zasilna dela, in po trd e vsi krediti, ki so jih občine in samoupravna oblastva za zasilna dela že odredile. 4. Da se poravnajo dolgovi, ki jih dolguje država na delavskih mezdah in prispevkih socialnim zavodom'. 5. Da se vpostavi redno funkcijoniranje denarne organizacije z državno intervencijo. 6. Da se pojača delavska zaščita predvsem v cilju preprečenja nepotrebnih obnstavitev dela, prekočasnega dela in znižanja delavskih plač brez ozira na eksistenčni minimum. Ta apel je bil poslan vsemi gg. ministrom, ministrstvom!, senatorjem, poslancem, srezkimi načelstvom, občinami, delavskimi zbornicam, UDSSJ priključenim organizacijam ter uredništvom raznih listov. Sodrug Josip Kopai sedemdesetletnik. vem mestu. Obiskoval je ljudsko Solo, dva razreda gimnazije in en letnik učiteljišča. že leta 1882. pa je moral t službo. Vstopil je pri južni železnici. Leta 1886. je bil pozvan v vojake, pri-šedši od vojakov je zopet nastopil železniško službo v Divači na Krasti (1887). Že kot dijak je pristopil (1882.) izobraževalnemu druStvu v Ljubljani. Bil je druitveni knjižničar. V tem društvu je sodrug Kopač zajel svoje prepričanje. Po vojaSki službi se je pričel udejstvovati tudi politično, zaradi tega ga je železniška uprava premestila v Lienz na Tirolsko, kjer je 15. maja 1888 vstopil v avstrijsko socialnodemokratič* no stranko. Kopač je že takoj izpočetka pokazal izredne agitatorske sposobnosti. Pridobil si je socialističnega znanja, spretnosti v agitaciji in poleg tega ima Kopač dar ognjevitega in navduSujočega govora, kar je prvovrstna vTlina dobrega organizatorja. Že leta 1892. se je vrnil v Ljubljano. Tu je s pokojnim sodrugom Jožetom Zavrtnikom ustanovil Strokovno druStvo železničarjev, ki je dejansko matica železničarske organizacije v naSih pokrajinah. Kopač ie bil v organizaciji knjižničar. Direkciji južne železnice delovanje Kopačevo seveda ni bilo vSeč, zato ga je 1895 zopet premestila v Lienz in še istega leta odpustila iz službe. Od te dobe služi Kopač zgolj delavskemu gibanju. Zaradi njegove izredne sposobnosti je Kopača povabila železničarska centrala in ga nastavila kot organizatorja na Dunaju za vse tostranske avstrijske dežele. Ob istem času je izdajal tudi prvega »Delavca« na Dunaju (trikrat na mesec) in »Svobodo« (enkrat na mesec). Leta 1897. se je preselil sporazumno z železničarsko organizacijo z Dunaja v Trst. V Trstu je izdajal z Zavrtnikom in Etbinom Kristanom dalje »Delavca« in »Svobodo«. Leta 1898. (februarja) pa je ustanovil prvo ljudsko kuhinjo in Se v teku leta x imenovanima sodrugoma tednik »Rdeči Prapor«, kateremu je bil po odhodu sodruga E. Kristana tudi urednik. Ali ga poznaš? Glej, ta je sodrug Josip Kopač, ki praznuje dne 30. julija 1933 svoj sedemdeseti rojstni dan. Lažem, praviš, saj je tako čil, zdrav, veder in kar prijetna družabnost se te loti, če ga srečaš in pokramljaš z njim o delavskem gibanju, o organizacijah, o trpljenju in bedi delavstva, o socializmu itd. Mladeniški ogenj se odraža v njem pri vseh takih razgovorih, kakor bi hotel vsa ta vprašanja z mahom svoje pesti in z odločnostjo svoje besede rešiti v prid delavskega razreda, kateremu je posvetil svoje življenje in ga posveča še danes. Sodrug Josip Kopač je Dolenjec. Prava dolenjska korenina je. Rojen je bil 30. julija 1863 tam v Kandiji pij No- 25 julija 1933 »DELAVEC« Stran 3 Kopač je bil obenem glavni zaupnik socialnodemokratične stranke ter organizator strokovnih organizacij po naših krajih. Leta 1905. je postal tajnik železničarske organizacije za slovenske pokrajine in Dalmacijo. Od L 1908. do L 1918. je urejeval strokovno glasilo »Železničarja«. Po prevratu se je preselil iz Trsta v Ljubljano. Leta 1920. je bil zastopnik primorskih delavcev v beograjski skupščini. Kopač je odličen poznavalec delavskih razmer ter je vršil svojo nalogo kot tajnik železničarske organizacije in kot sodelavec v drugih strokovnih organizacijah z občudovanja vredno spretnostjo in taktom zlasti za bivanja v Trstu. V delavskem gibanju, ob stavkah, ob mezdnih gibanjih in preganjanju delavcev je njegova beseda, njegovo posredovanje vedno zaleglo. Kopač porazov ni poznal; vsaj del zmage je odnesel povsod. Sodrug Jože Kopač je žrtvoval vse za delavsko gibanje. Tudi svoje majhno imetje mu je žrtvoval. Imel je pogosto-ma težke borbe z nasprotniki, ki so vi-•deli v Kopaču žilavo silo delavskega gibanja. Po prevratu je v Ljubljani takoj pričel aktivirati delovanje železničarske organizacije, ki se je jako naglo razvijala. Toda tuji agitatorji so mu delali preglavico, dokler se je odrekel tajništvu te organizacije. Z bolestjo se Je Kopač takrat ločil od svoje organizacije, ki jo je negoval skoraj trideset let. Ob istem času se je ustanovila Delavska zbornica v Ljubljani. Že po dobrem letu obstoja Delavske zbornice fe Kopač prevzel 1922 tajniške in upravna posle Delavske zbornice, dokler se je razvila v današnji zavod, ki reprezen-tira močno postojanko v boju za delavske interese. Pozneje je bil imenovan pisarniškim ravnateljem Delavske zbornice ter še danes posveča svoje moči predvsem sporom med delodajalci in delavskim strokovnim gibanjem. Delavstvo vseh strok ga pozna; povsod je storil za delavstvo, kar je mogel in z veseljem stori še danes kar more in kamor ga delavstvo kliče, ali pošlje Delavska zbornica kot svojega zastopnika. Kopač se je udeleževal z isto vnemo tudi delavskega političnega gibanja ter je opravljal v političnem gibanju vedno važnejše funkcije. Bil je tudi član ustavotvorne skupščine po prevratu in pozneje poslanec redne narodne skupščine. Sedaj je predvsem zaposlen z delavskimi zadevami, ki prihajajo pred delavsko zbornico, v katerih potrebujejo delavci posredovanja ali zaščite. Tu vrši svojo dolžnost z obzir- nostjo toda točnostjo delavskega zaupnika. V vsej njegovi borbi ga je moralno podpirala tudi njegova žena, ki dobro umeva naloge delavskega gibanja. Nemogoče je opisati v kratkem članku vse delovanje sodruga Kopača. Nemogoče! Vsi pa, ki poznamo delavske strokovne in politične borbe prejšnjih let, vemo, da je bil so-drug Kopač neumorno delaven tako v strokovno-organizacijskem kakor političnem delavskem gibanju. Delavsko gibanje, ki je že imelo svoje početke ob vstopu s. Kopača v ljubljansko izobraževalno društvo, je raslo z njim, se razvijalo in Kopač je v tem razvoju izpolnjeval eno najvažnejših vlog. Tak je bil in je sodrug Kopač tudi danes, ko obhaja čez par dni svoj 70. rojstni dan. Vse organizirano delavstvo se pridružuje ob tej priliki čestitkam svojemu soborcu, tudi v teh najtežjih časih. Vse delavstvo želi, da ostane še zdrav, ker je prepričano, da bo tudi v bodoče služil z isto nesebično vestnostjo delavstvu, kakor je služil doslej. Vse delavstvo ve ceniti njegovo veliko in dolgotrajno delovanje za proletarijat in mu daje vsaj moralno zadoščenje s tem, da se ga spominja s temi vrsticami ob njegovem jubileju. Sodrug Kopač, ostani zdrav in med nami! Tudi mi hočemo ostati zvesti načelom, ki vodijo proletarijat v boljšo dobo! Družnost in še mnogo let med nami; to je naša želja te dni, ko slaviš svojo sedemdesetletnico rojstva! Vsled obolelosti urednika je išla ta številka našega lista nekoliko pozneje, kakor običajno. Prosimo, da se to uvažuje. Pristopajte k Cankarjevi družbi! Delavski zaupniki in akcija delavskih mas. Kadar pri podjetju, ki zaposluje večje število delavstva, delavstvo spozna krivice, ki se mu godijo in ki bi jih bilo lahko odpraviti, ne da bi podjetje utrpelo škodo, tedaj pride navadno do spontanega nastopa, bodisi delavcev samih, ali pa tudi onih, kateri so odvisni od zaslužka in eksistence delavcev. Tam, kjer so delavci zavedni, to se pravi, kjer se delavci zavedajo, da so ljudje in opazujejo življenje okrog sebe, se učijo od izkustev v preteklosti, mislijo na sedanjost in prihodnost, ter skušajo doseči svoje pravice potom strokovne organizacije, če to ne zadostuje in če podjetje vzlic intervencijam delavskih zaupnikov trdovratno vztraja pri svojih metodah, tedaj pride tudi do spontanega nastopa prizadetih. Pri spontanih nastopih je začetek navadno lahek, konec pa učinkovit ali pa tudi tragičen. Sedaj nastane vprašanje, kako naj delavski zaupnik nastopa pri akciji delavskih mas. Oblastva in podjetja navadno zahtevajo od delavskega zaupnika, da naj pomirjevalno upliva na nastopajoče mase. Ali mase največkrat pri spontanih nastopih ne poslušajo delavskih zaupnikov, ampak jih še celo po krivici sumničijo, da so s poslodavci v zvezi. Zakon o zaščiti delavcev in pravila Rudarske zadruge II. skupine sicer določajo delokrog delavskega zaupnika, vendar pa pride nešteto momentov, kjer delavski zaupnik v resnici ne ve, kako bi nastopal v kočljivih primerih. Zato mislim, da je koristno, če navedem nekaj mojih nazorov in nasvetov: 1. Nikdar ne sme delavski zaupnik pozabiti, da je delavski zaupnik, da ni za to delavski zaupnik, da bi pomagal podjetniku, da se onemogočijo delavstvu upravičene borbe za eksistenco. 2. Delavski zaupnik ne sme biti nikdar pod vplivom mase in mora vse zahteve in odklonitve mase kritično presojati. Dolžnost njegova je, da maso takoj opozori, če mu je to mogoče, da-li so njihove akcije koristne za splošno dobrobit delavstva ali ne. 3. Delavski zaupnik mora z akcijo pridobljene uspehe pustiti pri podjetju protokolirati, da je na ta način podjetje prisiljeno, dane obljube izpolnjevati. 4. Delavski zaupnik mora biti ves čas akcij delavskih mas strogo objektiven opazovalec in svetovalec. Ne sme nobene prilike zamuditi, da bi ne služil delavstvu. 5. Delavski zaupnik mora odločno zagovarjati upravičene zahteve delavstva. Na nemogoče zahteve mora opozarjati, ker se s tem stvari škoduje in krati ugled nastopajočih delavskih mas. 6. Takoj po končanih akcijah delavskih mas, mora delavski zaupnik sklicati delavstvo na posvete, na katerih mora kritično predočiti delavstvu vse njihove vrline pri nastopih, ki so koristile delavstvu, kakor tudi grajati vse nedostatke oziroma nepravilnosti nastopajočih mas. Vse strogo kritično in objektivno. 7. Vsako skrivanje delavskega zaupnika pred nastopajočim delavstvom je nečastno. Delavski zaupnik mora ob takih prilikah pokazati, da je vreden zaupanja delavstva, kakor tudi upoštevanja in spoštovanja s strani podjetja. 8. Delavski zaupnik je dolžan, da nastopajoči masi pove, da so akcije mas kakor medicina, če se je vzame premalo ne koristi, če se je vzame preveč pa škoduje. Zato je treba vedeti, kdaj začeti in kdaj nehati, da je delavstvu v korist in da ne doživi delavstvo razočaranja in še večjega ponižanja. Franc Pliberšek, načelnik II. skupine. Brezposelnost in gospodarska kriza. V »Tehničnem) listu« je objavil inž. A. Štebi zanimivo |ra,zpravO', kako odpraviti brezposelnost. Povdarja, da je vse podpiranje brezposelnih brezplodno in da je rešitev le v trdni odločnosti, da se delavstvo za vsako ceno zaposli. S smotrnim načrtnim gospodarstvom je treba odpraviti brezposelnost, kakor se je v nekaterih državah to že zgodilo. Inž. Štebi navaja te primere: »Združene Države Ameriške se resno bavijo s takojšnjo izvršitvijo gospodarskega preokreta, katerega očrtuje H. H. Lehman, guverner države Newyork, s sledečimi Mnijamii: Zaposlenje brezposelnih za velika javna dela; državna im internacijo-nalna ureditev odnosno organizacija produkcije surovin (olja, premoga, bakra, železa, žita itd.). Avstrija se pripravlja na realizacijo načrtov poslanca Neustatter-Stiimerja, ki zahteva: ukinitev vseh brezposelnih podpor; takojšnjo zaposlitev 80.000 brezposelnih v velikih javnih delih, kar bi radi progresivnosti gospodarskih učinkov pripomoglo v dveh-treh letih k zaposlenju vseh delavnih sili in ozdravljenju gospodarstva na normalni standard; reformo deniarnega gospodarstva in živi jenskega in stanovanjskega problema. Rusija nam je s svojo plansko gospodarsko politiko dokazala v glavnem pravilnost tega nauka im proučava nadaljne načrte sledečih petletk, osnovanih na plan-sko-gospodarskih razgibih.« In na podlagi teh primerov predlaga inž. Štebi to-le: »S sredstvi, namenjenimi danes za podpore osiromašenih množic in z večjim zneskom državnih investicij, naj se v najkrajšem času prične z velikopoteznimi javnimi deli, ki bi takoj ali vsaj v teku pol leta zaposlila najmanj 20.000 delavcev. Zaposlitev teh 20.000 delavcev bi imela za posledico, da bi v najkrajšem času po pričetku teh del oživela produkcija vseh industrijskih izdelkov, oživelo bi trgovstvo in obrtništvo, da bi se za naše poljedelske pridelke našlo dovolj kupnih virov in kupne sile in da bi s tem oživljenjem bilo v teku enega ali najkasneje dveh let zapo-seno vse ostalo brezposelno delavstvo, katero cenim preko 100.000, akoravno naše pomanjkljive statistike navajajo mnogo manjše število. Država, odnosno pozneje predlagani odbor, naj najkasneje do jeseni napravi točeni načrt gotovih javnih del, za katera naj bi se za dobo prihodnjih 5 let porabilo vsaj 2 milijardi Din; torej vsako leto približno 400 milijonov Din. Ti 2 milijardi bi pomenili cirkulacijo v našem gospodarstvu od najmanj 5 milijard v dobi dograditve teh javnih deL Ako računamo, da odpade na eno posamezno delovno silo bodisi ma-nuelno ali umsko povprečno računano 25 tisoč Din letno, v kateri vsoti so uraču-nani že vsi zneski, ki odpadejo na fiskalne stroške, na blago, na rento itd., potem kaže ta račun, da bi miogli zaposliti skozi 5 let vsaj 200.000 delavcev, ki bi ustvarjali ponovno nove temelje kapitalu in delu, ustvarjali nove energetične sile. To znači, da bi s temi javnimi deli bili sami v stanu napraviti podlago poboljšanju konjunkture, ako že ne bi dosegli ponovni val dobre konjunkture. Odpravili pa bi s temi javnimi deli z enimi mahom brezposelnost in s tern najhujše izrastke današnje gospodarske krize. In kar je največje važnosti: odstranili bi brezposelnost obenem pri industrijskem in kmetskem delavstvu, torej v skupnosti vseh gospodarskih panog. Velika javna dela, za katera bi se odločili, morajo biti take obširnosti in take gospodarske strukture, da bodo ona osnova bodočega razmaha industrije in poljedelstva. Posebno važen je torej odgovor na vprašanje, katera dela naj izvršimo in katerih se naj najprej lotimo.« In nato odgovarja inž. Štebi, da bi morali gledati na to, da dobimo racionalne vire za delavno energijo. V drugi vrsti bi morali skrbeti tza dobra prometna sredstva in da pomagamo tam, kjer je pasivnost naj večja. Dosledno tem načelomi predlaga inž. Štebi: »Za prve 4 letne etape predlagam sledeča javna dela: a) Izgraditev hidroelektrične velecen-trale Tara-Morača s 100.000 k. s. za preskrbo Zetske in Primorske banovine in izkoriščanje te energije v pretežnem delu v velikih tovarnah za aluminij, nitrate in klorate v bližini morja (Bar), ker imamo baš V teh krajih neizčrpne zaloge potrebnih surovin. Projekt datira še iz predvojne dobe in je popolnoma gotov in že koncesijo-niran. Izgradba bi zahtevala 3—4 leta iti Din 700 do 800 milijonov. b) Osušenje gotovih delov Primorske banovine (Mostarsko blato, Popovsko blato etc.) in ekonomsko namakanje radi stalne suše danes docela neproduktivnih ostalih delov te banovine v zvezi z elektrifikacijo teh krajev. To namakanje in osušenje odnosno odvodnjavanje bi podesetori-lo plodnost te danes pasivne pokrajine in jo namah pretvorilo v zelo produktivno zemljo. Tudi ti načrti so gotovi in čakajo realizacije. Delavna doba 2 leti, potrebni kapital bi znašal ca. 200 mil. dinarjev. c) Izgraditev velike električne centrale 60.000 k. s. v bazenu Kolubare (Laza-revac) z izkoriščanjem za transport ne-pripravnega lignita, z destilacijo tega slabega premoga in pridobivanjem plina, katrana in težkih olj in v zvezi s temi (odnosno tudi z destilacijo škriljevca) pridobivanje nam toliko potrebnega bencina. Centrala bi služila elektrifikaciji severne Srbije, plin bi se dovedel v 50 km oddaljeni Beograd im vse te ogromne lignitske zaloge bi postale produktivno bogastvo. Načrti so gotovi in koncesijonirani ter ni nikakih tehničnih ovir do realizacije. Izvršitev je možna v 2 letih pri ca. Din 500 milijonov investicijskih stroškov. d) Avtomobilska cesta Ljubjana-Za-greb-Beograd-Skoplje. Ako za to delo že obstoje načrti, mi ni znano. Gotovo pa je^ da bi naprava načrtov ne zahtevala bogve koliko časa in stroškov. Za izgraditev te ceste bi se moglo računati 4 letno delo In približno 600—700 milijonov dinarjev kapitala.« Inž. Štebi je mnenija, da bi bila težava samo pri financiranju prve etape, v likvidaciji prvih 400 milijonov. Pozneje se bo denar mnogo lažje dobil, ker bodo nove investicije že povečale cirkulacijo denarja. Po mnenju dr. Štebija pa bi se tudi prvih 400 milijonov moglo dobiti na ta način: »1. Din 100 milijonov z ukinitvijo vseli brezposelnih podpor države, banovin in občin, ukinitev vseh izdatkov za dobavo ži-vežnih potrebščin v pasivnih krajih; 2. Din 100 milijonov z zmanjšanjem že določenih budžetnih sredstev vojske s tem, da se zniža službena doba in zmanjšajo izdatki za vojne potrebe. 3. Din 200 milijonov z upeljavo splošnega davka za izvedbo javnih del na vse prebivalstvo in vse^ gospodarske kroge z enkratno dajatvijo. Ce računam s 7-5.milijoni aktivnega prebivalstva, bi padlo na vsakega državljana ca. Din 30— enkratne oddaje tega davka, kar je gotovo dosegljivo, tembolj, ako se ta davek določi povprečno po premoženjskih razmerah1 posameznika. Ta davek bi bil enkratni in gotovo bi ga vsakdo rad žrtvoval, ker bi videl' v njemu osnovo za poboljšanje njegove lastne eksistence, njegovega življenskega standarda. Poznejše etape bi pa tega davka nič več ne rabile, ker bi se blagostanje vseh slojev dvignilo, ke:r bi pomnožena cirkulacija blaga in denarja redne dohodke države tako povišate, da bi država ostale etape z lahkoto financirala... Vse pa odvisi od hitre odobritve in nekolebajoče volje do realizacije! Cilj, katerega si s temi javnimi deli postavimo, je vreden, da se mu prizna neomejeno prvenstvo pred vsemii ostalimi, rednimi javnimi deli, in je tako velikanskega pomena za vse naše bodoče gospodarstvo in našo eksistenco sploh, da moramo vsi posvetiti vse naše moči im sredstva za uklonitev brezposelnosti in gospodarske krize.« STROKOVNI VESTNIK. Iz Strokovne komisije. Ce se primerja stanje tega podjetja k drugim sličnim podjetjem, potem se na prvi pogled opaža veliko razliko. Druga slična podjetja, ki so povojnega datuma, se razvijajo in prosperirajo, ker znajo obstoječo carinsko zaščito in devizno zaporo izrabljati in ker so v rokah gospodarskih in tehničnih strokovnjakov, ki znajo svojo produkcijo prilagoditi trgu in časii, dočim pa to staro podjetje propada na samih eksperimentih in nepreračunanem' gospodarstvu. Vse to bi bilo delavstvu vseeno, če se ne bi ti eksperimenti tega popolnoma nezmožnega vodstva podjetja, dobili izraz v redukcijah delavskih plač, redukciji delavstva in pa v večnih šikanah eksperi-ntentarja. Redukcije se Izvršujejo skoraj vsak mesec in če pogledamo listo reduciranih1, potem opazimo, da so bili nekateri delavci v teku enega leta skoraj že 5 krat reducirani. To se pravi 3 do 4 krat reducirani v letu in 3 do 4 krat zopet sprejeti nazaj v delo in to vedno za nižjo in ne-sramnejšo plačo. Borba za sklenitev kolektivne pogodbe se vodi že skoraj leto dni, ali gospodje take pogodbe nočejo, ker bi jih do gotove niere vezala na neki zmosljivejši red v podjetju in bi ne moglo več tako eksperimentirati kakor do sedaj — ne bi imeli več tako proste roke, bili bi vezani. Ne, oni tega nočejo in kar je najbolj žalostno, da se tudi tega ne upajo pritenati, temveč, da sklenitev pogodbe na vse mogoče načine Tajnik s. Ivan Vuk je nenadoma zbolel in leži v ljubljanski bolnici. Upamo in želimo, da kmalu ozdravi ter da se zopet vrne zdrav in nasmejan v našo sredino. Apel, katerega smo razposlali na merodajna mesta, je bil dobro sprejet, kar nam potrjujejo, dopisi, katere prejemamo od mnogih odločilnih faktorjev. Naša zbiralna akcija za pomoč rudarjem zelo lepo napreduje in pozivamo vse naše organizacije in funkcijonarje, da pošljejo denar in obračune. Kdor hitro da, dvakrat da! KOVINARJI. Ljubljana. V torek 11. julija je ljubljanska podružnica kovinarjetv sklicala zborovanje delavstva, zaposlenega v Strojnih tovarnah in livarnah. Zborovanje je bilo dobro obiskano in ga je vodil predsednik podružnice s. Joža Golmajer. Funkcijonarji podružničnega odbora so orisali položaj delavstva, zaposlenega v teh tovarnah, ki je napram drugim tovarnam gotovo najmizernejši. Da je položaj tak, ne leži krivda samo v splošni gospodarski krizi, temveč v glavnem v popolnoma nezmožnem) in nesposobnem vodstvu podjetja im delavstvu ne more biti vseeno, kam bo to nezmožno tehnično vodstvo to podjetje pripeljalo, ker je na sto in še več družinskih očetov na to podjetje s svojo eksistenco navezano. Stran 4 ►DELAVEC« 25. julija 1933 Sodruii! KUPUJTE IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ PRVE DELAVSKE PEKARNE V LJUBLJANI POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO. TELEFON 31-71. Sodražice! izigravajo, izigravajo na način, ki ni samo v škodo delavstva, skoro bi rekli, v še večjo škodo podjetja. Kar je najbolj žalostno, je to, da je vodstvu podjetja pri izigravanju delavstva in sklenitev kolektivne pogodbe na razpolago par žutih eksemplarov, ki se ne zavedajo tega, kakšno izdajniško .vlogo igrajo. No, mi vemo, da pusti narava za vsako ... svojo palico rasti in kadar ta palica udari, jo je čutiti. Zborovanje je soglasno te konstatacije potrdilo in sklenilo: 1. Napovedane redukcije delavstva se imajo preklicati in za vse enako skrajšati delovni čas. 2. Do sklenitve kolektivne pogodbe se imajo ustaviti vsa nadurna dela. 3. Da se od podjetja zahteva, da ta'koj podpiše kolektivno pogodbo. Delavski zaupniki so dobili nalog, da o teh sklepih obveste vodstvo podjetja, ali vodstvo podjetja je nato obvestilo kratko odgovorilo, da vzame sklep na znanje samo v toliko, da sklep glede nadur ne more veljati za one, ki so se izjavili, da bodo delali nadure in če se bo skušalo prepre,-čiti tem delati nadure, bo poklicalo na pomoč mestno vojaško komando, ker se dela neko važno delo za mornarico. Res je, da je podjetje našlo dva žuta, ki sta padla v hrbet ostalim, ali mi se zavedamo, da se s takimi tipi vodstvo podjetja ne bo rešilo, ker to samo dokazuje, da delitev dela ne funkcijonira in da podjetje, odnosno njega vodstvo nekoga rabi, da v 'nočnih urah, tako da vsi ne bi videli, dela razne eksperimente na velikem delu, ki ga ravno te dni prevzema komisija mornarice. Gospodom pa povemo samo še eno: Delavstvo ima čisto vest in zahteva za svoje pošteno delo samo pošteno nagrado in se vojaških komand nič ne boji in bi bili mi silno zadovoljni, če bi tudi tehnično vodstvo tega podjetja imelo tako čisto vest, kakor jo imajo delavci, naprarn vojaški komisiji in pa svojemu upravnemu svetu. Gospodje, ne grožnje in pretnje, vložite tudi vi toliko napora in truda v delo, kolikor ga vlaga delavstvo, potem ne bo treba nočnih eksperimentov, potem1 bomo delali po načrtih, izdelanih od strokovnja- ških rok, brez varilnih aparatov, »Wasser-glasa«, raznih »šraufov«, v procvit podjetja, zadovoljstvo akcijonarjev in kar je glavno: v največje zadovoljstvo delavstva. Kovinarsky. Jesenice. V petek, dne 14. "julija t. 1. sano imeli po dolgem presledku zopet enkrat generalno člansko zborovanje članov SMRJ iz Save, Javornika in Dobrave. Kako potrebno je že bilo to zborovanje, je dokazala izredno dobra udeležba. Uvodoma j« predsednik predvsem pojasnil rame intervencije v Beogradu radi carine prostega uvoza novih strojev iz Nemčije za valjarno na Javorniku, za valjanje fine pločevine izpod K m/m. Podčrtal je, da je to intervencijo izvršila delegacija, ki je obstojala iz zastopnikov KID, Centralne uprave našega Saiveza, centralnega se-kretarijata Del. zibomic in Del. zbornice v Ljubljani. Da strojev še vedno ni, so vzrok temu razne težkoče v pristojnih ministrstvih, katere pa bodo po zadnjih vesteh sikoraij odpravljene in bo »troje, po uposta-vitvi normalnega carinskega stanja z Nemčijo lahko uvoziti, kar pa se ima predvidoma izvršiti še ta mesec. Na druigi strani je pa tudi resnica, 'da imajo (gotovi ikrogi v Beogradu interes na tem, da se uvoiz strojev za KID. zavlačuje, ker je med tem že slično ,podjetje — Sartid v Smederevem — pričelo obratovati in valja fino pločevino ter postavilo že na trg in si hoče tako, kot prva domača tovarna osvojiti istega. Toraj kratko, delavstvo in njegovo zastopstvo ne nosi krivdo, ako strojev še vedno ni, zato pa tudi nobenih izpadov ali redukcij radi tega nd treba izvajati V >druigi točki je glavni .zaupnik pokazal posamezne slike iz raznih obratov, katere pa so ponovno dokazale, da tam, kjer je organizacija, se spoštuje kolektivna pogodba in sporazumi, dočim se mora delavstvo v drugih obratih, kjer je delo v akordu, vsak mesec znova boriti za pravilno plačevanje istega. Za tem je izčrpno poročal tretji referent o lokalni bratovski skladnici, opozarjal, da naj članstvo varuje svojo socialno institucijo in ravna žnjo Sledljivo, ker številke, predvsem v bolniški blagajni za prvo polovico tekočega leta izkazujejo velik deficit in 'bo s tem treba računati, tako da se brez novih poviškov uravnovesi. Dalje ije poročal o splošnem položaju v fcovfn*ki in rudarski industriji, pokazal vesel pojav v Celju, kjer »e delavstvo prebuja in organizira. Opozarja na bedo, ki jo trpijo sodrugi na Miuiti in zaprosil izanfe pomoči, slikal 'Golgoto, katero trpijo rudarji in njih sestradane žene in deca, in se jim ul čuditi, če so vstale rudarske žene in rekle, za vse dela in kruha, ker teiga strašnega počasnega umiranja mora biti konec. Navzoče članstvo je pazljivo sledilo vsem tem ,poročilom in kljiub vročini v dvorani mimo vsitrajalo skoro štiri ture trajajočemu sestanku in ko so odhajali domov, so se še dolgo razgovarjali o lepem sestanku, Sl6v£bsld Javornika V valjarni na Javorniku je radi pomanjkanja dela ustavljen na težki groibi progi en jjiht. Dela še samo na dva. Ostali delavci so zaposleni po drugih obratih, največ v oddelku za pločevino. Pa so morali iti tudi trije ali štirje tovariši naciji k 'drugim delom. Pa so se naenkrat spomnili, da se njihovo delo za narod neha pri svojem želodcu in so šli sami osebno, 'brez svojega obratnega zaupnika, da se na rudečkastega glavnega zaupnika niti spomnili niso, je samo ob sebi umevno, intervenirati za sebe. Pa jim ni uspelo. Gremo na direkcijo so rekli. Tehnični g. ravnatelj jih menda tudi ni sprejel. Pa so se obrnili še na svoje višje priprošnjike. Pa tudi ibrez mnogega uspeha. Zlodej, ali bo treba res le z glavnim zaupnikom? G. ravnatelj na Javorniku pa izjavlja, dokler imate zaupniški sistem in glavnega zaupnika, se poslužujte njega, 'jaz raizpravljam samo žnjim. Popolnoma pravilno in namenu obratnih zaupnikov ustrezajoče. Vi pa, ki ste narodni do sami sebe, skušajte doumeti in se ravnati po tem, kar vam svetuje tujerodne. Jesenice. Akcija v pomoč brezposelnim trboveljskim rudarjem. Jeseničani se prav dobro zavedajo kako 'težko je njih rudarskim sotrpinom, ki gladujejo in stradajo v črni trboveljski kotlini. Prav zaradi tega je tudi akcija v pomoč trboveljskim rudarjem naletela na Jesenicah na tako razumevanje in tako velik odiziiv. Prvii, ki je začel z akcijo, je ibil Savez metalskih radimka, ki je začel z akcio Strokovne komisije, in z njim je bila seveda tudi Zvezai delavskih žena in deklet. Takoj sc je videlo, da jeseniški sodr.ugi razumejo situacijo in doslej je 'bilo treba naročiti bloke že trikrat. Poleg tega je Savez zastavil tudi ves svoj vpliv v jeseniški Bratovski skladbici in dosegel, 'dia se je ponovno poklonilo zia brezposelne trboveljske rudarje Din 10.000.—, kakor se je že pred nekaj meseci poklonilo Din 15.000___________ Ta dar, skupno Din 25.000.— gre iz brezposelnega sklada, ki ga zbirajo' kovinarji in zasluži vse priznanje in posnemanje. Potem je začela akcijo še občina, ki je poklonila svoji akciji Dim 2000,—, kovinarski pia. še poleg tega Din 200.— in tudi druga društva, kakor Sokol, in ostali strokovni organizaciji, so začela nabirati podpore za trboveljske bednike. Kakor vse 'kaže, bodo trboveljski rudarji od svojih jeseniških sotrpinov dobili 1 eno pomoč kot znak delavske in socialistične solidarnosti in bo akcija, ki jo je začela Strokovna komisija in njej pridružene svobodne strokovne organizacije, uspela prav tako kakor v idrugih krajih izredno dobro tudi na Jesenicah. RUDARJI. Mezdno gibanje rudarjev v Libojah. Uprava rudnika Liboje je že v mesecu juniju sporočila delavsvu, da se bodo obstoječe temeljne plače in akordne postavke s 1. julijem t. 1. znižale za 10 odstotkov. Delavstvo je, v kolikor je organizirano v Zvezi rudarjev llugosfavije, takoj vložilo protest na rudarsko oblast iti prosilo za razpis uradne mezdne razprave. Ne vemo iz katerih razlogov rudarska oblast ni smatrala za potrebno, da to razpravo skliče in se je tudi sama po svojem zastopniku udeleži. Tako se je vrffr dne 26. junija samo nekak razgovor m