St. 44 Ntiai i HtiiM Koli arah n li w&) V Trstu, v srtdo 21. februarja 1923. Posamezna številka 20 cent Letnik XLVIII Izhaja, izvsemii pondeljck. vsak daa zjutnj. Uredniitvo: ulica SV. Pi—fiBii ij se podajo uredništvu. Ncrankiraaa ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni ur^f »Je <-' i isi tiskarne Edino«* N- L 32.— in tj/c ; Asiškega St 20. L nadstropje, pisma se ne sprejemajo, rokopisi znaša za mese: L 7.—, 3 mesece ! Za inozemstvo mesečno 4 lire v< Jo* uredništva ^ .; ^ EDI NOS Posamezne Številke v Trstu In okolld po 20 cent — Oglasi se raCunaJo v Hrokostt ene kolone (72 nun.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina ln reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprava 11-57. Republikanci, socialisti in komunisti o Jusoslauili Hermann. Wendel je priobčil svoj 7. članek o volilnem gibanju in strankah v Jugoslaviji. Slovenci, Hrvatje in Srbi v habsburški monarhiji so imeli vedino otpraviti z vladarsko hišo, ki jim je bila tuja po plemenu in jeziku. Srbe v prejšnji kneževini in poznejši kraljevini pa sta vladali dve rodbini, ki sta se še le pred stoletjem povzdignili iz kmetske mase, ki nista imeli čara «vladalcev po milosti božji» ter sta se vrhu tega zamenjavali revolucionarnim potom. Zato ni imel dinastični čut v prsih jugoslovenskega človeka tako globokega korena, kakor na pr. pri Nemcih, ki jih je zgodovina vzgojila za sluge «rojenih potentatovv. (Isto velja tudi za tisto nekaaj toli opevano in hvaljeno vdanost našega ljudstva napram «hiši» Habsbur-govcev. Bilo je umetno in nasilno privzgojeno, ne pa samoniklo iz duše. Prip. uredništva < Edinosti».) Ravno zato pa in vsled: ustavne vzdržnosti kraljev Petra in Aleksandra ni možno tu delati političnih kupčij edino le z republikansko ideologijo. Sicer se je po volitvah v ustavodajni zbor Jugoslovenska republikanska stranka radostila, da je parlament — vštevši socialne dierriokrate in Radićeve pristaše — imel med 419 poslanci 120 republikancev. Toda v pozabljali so, da rečene stranke niso pridobile volilstva, v prvi vrsti radi njih republikanske izpovedi ter da je republikanska stranka s svojimi 18.136 glasovi in tremi sedeži žalostno padla pod mizo. Poizkusi, da bi se zasnovali stiki s hrvatsko kmetsko republikansko stranko, so se izjaloivli vsled zakrknjenega separatizma gosp. Radića. Kajti republikanska stranka stremi po jugoslovenski enotni republiki. Na nekem nedavnem volilnem shodu je priporočal profesor Bogdianovič, naj se pritegnejo tudi Bolgari k republikanski stranki, četudi je imel on sam iz vojne dve bolgarski krogi ji v prsih. Čeprav je republikancem — ki jim je Saša Prodanović idealistično vznesen voditelj — pri dijaških odborniških volitvah v Bel gradu vsekdar pripadel znaten del akademične omladine, in četudi sedaj z velikimi nadami sipljejo v deželo nauk, da je najslabša republika boljša, nego najboljša monarhija, vendar niso njeni izgledi mnogo boljši, nego oni «Narodne socialne stranke* v Sloveniji pod vodstvom Brandnerja, ki je imela v ustavodajnem zboru dva zastopnika in ki tudi podčrtuje svoje republikanstvo in napoveduje boj buržoaziji, a brezuspešno kliče po enotni delavski fronti. Na industriji uboga Jugoslavija tvori itak že kamenita tla za razvoj socialne demokracije. Vrthfu' tega pa ji je komunistična poplava odnesla koče že poprej, nego so ločene socialistične organizacije Slovenije, Hrvatske - Slavonije, Dalmacije in Vojvodine v letu 1919. izvršile svojo združitev s srbsko socialno demokracijo. Navzkrižje med pristaši diktature in onimi demokracije je bila nesreča za delavsko gibanje in se je tu dovojevalo do noža. Pri tem je imela Moskva lažje delo vsled nerazvitosti proletarskih mas. Pri volitvah v ustavodajni zbor so vrgli komunisti na mizo 198.736 glasov, dočim so socialni demokratje s 46.792 glasovi in desetimi poslanci ostali m-očno v ozadju. Toda glavna torišča komunističnih zmag niso bila gospodarski najbolj napredna ozemlja Slovenije z njih zapadno izšolanim industrijskim delavstvom, temveč v najbolj zaostalih delih dežele. Siromašni kmetje Črne gore in kozji pastirji Makedonije, ki imajo še srednjeveško mišljenje o svetu, ki niso še nikdiar videli kakega tovarniškega dimnika in ki niso še nikdar volili v kak parlament: ti so se kar naenkrat izpreme. nili v «razredno - zavedne* navduševalce za «sovjetsko misel*, tako, da so poslali v skupščino dvaindvajset komunistov. Vsled te spojitve med analfa)betštvon»* in marksizmom je zmagovita stranka čudno skakala sem in tja med oportunizmom, ki so ga neprijetno občutili v Moskvi, in prevratništvom, ki je v Belgradu vzbujalo pomisleke. Ko je vlada v letu 1920. (z razglasom o «Obznani*) postavila komuniste pred izjemno pravico, so sledili izbruhi osebne akcije, bičaj bombe na princa - prestolonasladnika in umorstvo prejšnjega ministra Draškovića. To je privedlo zopet dio» uničenja komunističnih mandatov in z zakonom v varstvo dfžave do najstrožjih zatiralnih odredb. Četudi niso na podlagi tega zakona sledile stotine usmrčenj, kakor so trdili inozemski listi, marveč le eno samo na morilcu mmistra, vendar je to škodljivo delovalo in je bilo brezkoristno, ker je s silo zadušilo gibanje, ki je bilo itak že v razkrajanju samo po sebi Že daivno bi se bile vse pamietne glave in večina poštenih src odvrnila od stranke, ki se jim je morala zdeti kot nekaka zmes norcev, štreberjev in zločincev. Kar se je po udušenju v letu 1922. skušalo zbirati na Dunaju, se je skoro razkrojilo v običajnih emigrantskih prepirih in je — smrdelo. Na zadnjem kongresu moskovske interaacio-nale se je glede jugoslavenske stranke izrekla diagnoza za neko bolezen, ki že razjeda nje jediro. Spričo sedanjih volitev pa je prejšnji poslanec Triša Kaclerovič — da bi se izognili preganjanju — svoje pristaše zbral v ^Nezavisno radničko partijo Jugoslavije*, ki jo je začelo redarstvo pritiskati še prej, nego mu je bil znan njen program. Ta program pa molči o — diktaturi. Vreme in sapa ji torej ne bosta ugodna. Zato so prišli socialni d,emokra«tje do spoznanja, da trenutek nujno zahteva združitev Jugoslovenske socialistične stranke v Sloveniji in «Socialistične delavske stranke v Jugoslaviji* v Srbiji in Bosn*. Do formalnega ujedinjenja je prišlo dne 18. decembra 1921. v Belgradu. Ali doslej obstoječa socialistična stranka Jugoslavije ni nikaka enotna tvorba. Načelne razlike med hrvatskimi «ministerialisti* pod vodstvom Bukšega in Korača — ki sta sedela v prvih kabinetih Jugoslavije — in komunisti, ki pripadajo k dunajski internacionali — so morda poravnana. Toda kakor skozi državo, tako se vleče tudi skozi socialno dtemokracijo nasprotstvo med centralizmom in avtonomdzmom. Dcčim so Srbi za strogo centralistično organizacijo, so pa slovenski socialni demokratje odločno proti, ker so razmerno najbolje organizirani in nočejo s svojimi prispevki krmiti slabotno gibanje v drugih delih dežele. Pa tudi v Sloveniji nima stranka rdečih lic in živčne moči. Njen dnevnik «Naprej» ima le 1884 naročnikov. Med njenimi pristaši v Ljubljani in Mariboru obstojajo navzkrižja in tudi «Socialistična stranka delavnega ljudstva« z avtonotmističnim mišljenjem ima pristašev med proletarskimi volilci.* Vendar se nadejajo optimisti, da zbere stranka dfne 18. marca do 100.000 glasov in da dobi 20 mandatov. Italija General De Bono za javno moralo RIM, 20. Glavni ravnatelj javne varnosti, general De Bono je poslal vsem prefektom okrožnico, v kateri jih poživlja, naj strogo izvršujejo določbe zakona za javno varnost f,n kazenskega zakona, katere prepovedujejo izložbe slik, ki so proti javni morali, ter trgovino s takimi slikami in čtivom. Odreja takojšnjo zaplembo tak;h risb. slik in knjig.__ Jugoslaviia Volilni sporazum med NNS in JDS LJUBLJANA, 20. Včeraj so se nadaljevala pogajanja med JDS in NNS radi dosege volilnega kompromisa za skupšč-nske volitve v Ljubljani. Prišlo je do sporazuma o enotnem nastopu obeh strank, ki vložita kot Napredni blok skupno kandidatno listo. O doseženem sporazumu je bilo objavljeno včeraj sledeče poročilo: Danes zvečer ob pol 5. so se sestali v mal? dvorani Kazine delegati Narodno-napredne in Jugoslovenske demokratske stranke h konferenci, na kateri so sklenili sporazum glede skupnega nastopa pri volitvah v narodno skupščino v ljubljanskem mestnem okrožju. O tem sporazumu so podpisali pogodbo, katere 1. in 2. točka se glasita tako-le: «Uvažuje izredno važnost in nujnost povoljne rešitve vprašanja državnih nameščencev in priznavajoč intenzivno delovanje dosedanjega ljubljanskega poslanca g. profesorja Josipa Reisnerja v tej zadevi, irvažuje končno važnost vsaj začasne kontinuitete tega dedovanja tudi v novi narodni skupščini se določa za skupnega kandidata g. Josip Reisner, profesor v Ljubljani, za njegovega namestnika pa se določa g. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. Lista Naprednega bloka se vloži danes dopoldne. Demokratski glavni odbor proti rnfflcem discipline BELGRAD, 20. Danes dopoldne bo imel demokratski. glavni odbor važno se jot na kateri se bo razpravljalo o tem, da se izključijo iz stranke vsi oni, ki so predložili posebne liste proti -oficijelni demokratski listi. Glavni odbor je vsem tem nos ićem list dial rok 3 do 5 dni, *cDa se umaknejo in da obvestijo svoje volilce, naj v interesu stranke glasujejo za oficielno listo stranke. Ako se ne bodo pokorili, je glavni odbor odločen jih proglasiti za uskoke ter izobčiti iz stranke. Po došlih poročilih bodo demokrati imeli dtvojne liste v okrožjih Pirot in Užice . Stranka najemnikov BELGRAD, 20. V Belgradu se je osnovala stranka hišnih najemnikov, ki je predložila sodišču posebno kandidatno listo. Nosilec .liste je odvetnik Svetozar Gre-•benac. Svoje kandidature za mesto - Beograd priglasijo tudi liberalni naprednjak! Neodvisna delavska stranka Jugoslavije BELGRAD, 20. Včeraj je »Neodvisna (Delavska stranka Jugoslavije* predložla kandidatno listo za mesto Belgrad. Nosilec liste je Mihajlo Todorovič. Prepovedan komunistični shod BELGRAD, 19. Včeraj je izšla prva številka komunistične «Radničke Zore*, ki je bila konfiscirana. Krajevna komunistična organizacija je sklicala sinoči shod delavcev v dvorani restavracije «Zrinjski», policija pa je zaprlla vse vhode. Ker se je vkljub temu nabralo v dvorani nekaj občinstva je policija' dvorano izpraznila. Prepo- vedana je bila tudi večerna delavska zabava, Snoči je bil v vlaku Skopi je - Veleš aretiran komunistični agitator Lazar Bogda-novič. ki je v vlaku od vagona do vagona delil komunistične brošure in liste. Pri preiskavi se je našlo pri njem pismo z Dunaja, v katerem so navodila za komunistično akcijo v južni Srbiji in ki kompromitira nekatere osebe, ki so že dosedaj bile sumljive radi zvez z inozemstvom. Macedonski Tat Id ne bodo volili? BELGRAD, 20. «PSravda* poroča iz Skoplja, da se tam trdi, .dia se dtžeraitet (turška stranka) sploh ne bo udeležil volitev v narodno skupščino. Konference v Narodni banki BELGRAD, 20. Upravni odbor je imel pred včeranjim sejo, kateri je prisostvoval tuidi minister financ dr. Stojadinovič. Generalni ravnatelj banke Novakovič je poročal o uspehih svojega potovanja v Ljubljano, kjer se je obravnavalo vprašanje kako odpomoči pomanjkanju denarja. Generalni ravnatelj je potrdil, da v Sloveniji v resnici vlada kriza glede gotovega denarja. Obravnavalo se je dalje vprašanje deflacije. Sklenjeno je, da banka ne dovoljuje več novih kreditov. Končno je upravni odbor obravnaval katastrofalni kanke-rot tržaške bančne tvrdke Hacker & Kraus. Kakor znano, so pri tem polomu zelo udeležene nekatere zagrebške banke in zagrebški valutni špekulanti. Minister financ bo zahteval, d!a se zagrebške banke zelo strogo kaznujejo. Razun izgub bodo te banke kaznovane z velikimi globami od strani države. Proslava Matije Gabca t Zagreba ZAGREB. 19. Včeraj dopoldne je bila impozantna proslava 350-letnice Matije Gub ca na Markovem trgu. Pred mestno hišo na mestu, kjer je bil Matija Gubec kronan, so bili slavnostni govori zastopnikov kulturnih in drugih organizacij. Odkrita- je bila spominska plošča z napisom: Narodnemu mučeniku Matiji Giibcu 15. februarja 1573. Bolgarska Bolgarska ne podpira kemalistov SOFIA, 20. Bolgarska brzojavna agentura zan ka vest inozemskega tiska, da je bolgarski konzul v Drmopolju Markov podpiral vlado v Angori. Ravnotako je brez vsake podlage vest grškega izvora, ča. sta Kemalova častnika Fued beg in Abdul Rezak organizirala čete komitaiev na bolgarskem ozemlju za operacije v vzhodni Traciji. Omenjena častnika nista nikoli stopila na bolgarska tla. Poljska Razočarana Poljska VARŠAVA, 20. Poljska glasila zbornične desnice komentirajo sklep potslaniške kon. ference o vprašanju Memela, ne prikrivajoč pri tem razočaranja, ki ga je ta sklep povzročil v javnem mnenju Poljske. Otvoritev poljskega astronomskega zborovaaja VARŠAVA. 20. V Terunu, rojstnem mestu Kopernika, je bilo etvorjeno prvo poljsko astronomsko zborovanje. Predsednika republike je zastopal minister za presveto Lopuszanski. Iz inozemstva, posebno iz Italije, je došlo mnogo pozdravnih brzojavk. Na rojstni hiši velikega astronoma je bila odkrita spominska plošča. Vest o vpadu Poljakov na litevsko ozemlje ni potrjeaa PARIZ, 20. Iz Litve ni došlo nikako poročilo, da bi poljske čete po zasedbi nevtralne cone vdrle na litevsko ozemlje ter napadle tu neko poveljništvo. Franc**- Poincarćjevo poročilo c žaju v Ruhru — Nove in belgijskih čet — z Load< PARIZ, 20. Včeraj p..____ ,e sestala, zbornična komisija za v nanje stvari Ministrski predsednik Poincare je podrobno poročal o pogajanjih glede memelskega vprašanja in glede sklepa poslaniške konference, da se mesto Memel da Litvi, ki mora dati irtesiu ajvtcnonffjo in gotove garancije za tranzitni promet. Ministrski predsednik je poročal o zadnjih dogodkih v tem mestu in je prečital brzojavko francoskega poslanika v Kovnem, da Litva ni zadovoljna s sklepom poslaniška konference in da se gibanje nadaljuje v Kovnem, kjer gotovi elementi kažejo očitno vojno razpoloženje. Po vesteh, ki jih je dobilo vnanje ministrstvo popoldine od francoskega poslanika v Varšavi, ni prišlo do izbruha sovražnosti med Poljsko in Litvo, toda nekatere brzojavke govore o gibanju vojske in o grmenju topov. Ministrski predsednik je nato poročal o dogodkih v ruhfski kotlini Izjavil je, da so Franooeci in Belgijci zasedli v ruhrski kotlini 2.800 km2 ozemlja in da je še 500 km1 nezasedenih. Na zasedenem ozemlju se proizvaja letno 90 miljonov ton premoga, aa nezasedenem pa 8 miljonov Na državne rudnike odpade le peti del celokupne produkcije. Od 14.500 plav zev jih je zasedenih 14.200, ki lahko dobavljajo 80.000 ton na dan. Vkupno število prebivalstva v ruhrski kotlini znaša 3 milj one in pol; 3 miljoni se nahajajo na zasedenem ozemlju. Od 500.000 rudarjev, ki delajo v ruhrski kotlini, jih je^ 450.000 na zasedenem ozemlju. Po večini so Nemci, med njimi pa je tudi kakih 80.000 Poljakov. Število upravnega osebja v rudnikih znaša kakih 1200 oseb. Francozi in Belgijci imajo pod svojo kontrolo kakih devet desetin produkcije. Poincare je nato hvalil generala Degout-teja in je izjavil, da se ni nikoli mislilo in se tudi sedaj ne misli na njegovo nado^-mestitev. Mi ne nameravamo — je nadaljeval Poincare — direktno upravljati rufansko kotlino. Naša misija ima samo kontrolni značaj in je poverjena 60, po večini francoskim inženirjem. Pričakuje se tudi nekoliko prostovoljnih angleških inženirjev. V odgovor na sabotažo smo izgnali 283 visokih funkcionarjev iz ruhrske kotline in 55 iz Porenja. Njihove posle bodo prevzeli funkcionarji nižje stopnje, ker jih ne smemo nadomestiti s francoskimi funkcionarji. Pred našo okupa.cijo je bilo vsak dan v prometu 585 esebnih in 680 tovornih vlakov, toda vsled zmešnjave, ki je nastala zaradi ukazov iz Berlina, je sedaj v dnevnem prometu samo 60 vlakov. Položaj se je od začetka okupacije sem izboljšal in se predvideva, da se bo v kratkem še bolj izboljšal. Prej je bilo v ruhrski kotlini 40.000 železničarjev, v Porenju pa 120.000. Francija je poslala tjakaj samo 9640 železničarjev. Francoskih železniških vozov na zasedenem ozemlju ni. Okupacijska obla-stva so poslala doslej v Francijo in Belgijo 1.026 vagonov premoga. Poincare bo nadaljeval svoje poročilo v eni prihodnjih sej. Listi javljajo medtem iz Mainca* da so francoska oblastva zaplenila 11, miljonov mark, namenjenih za stavkajoče delavce. V Dtisseldorfu je bil odprt urad za nameščanje delavstva. Javilo se je kakih 1000 brezposelnih delavcev. Kakih 60 železničarjev je bilo takoj sprejetih. Belgijske čete so medtem zasedle mesta na Lippi pri Dorstenu in Herves - Dorsten in Hol-stershausen ter tako dldbile v sveje roke kontrolo nad progo Haltern - Wesel. Francozi so s svoje strani zaseidli del proge Gelisenkirchen - Bismarck. Obe progi sta zelo važni za promet z Nizozemsko. Zdi se, da se Francija in Belgija pripravljata na nove zasedbe in ukrepe, ki naj končno prisilijo Nemčijo na popustitev. Vsakodnevne ministrske seje na Quai d'Orsayju sta se včeraj udeležila tudi predsednik medzavezniške komisije v Porenju ter g. Schweisgut, predsednik Fnančne komisije za zasedeno ozemlje. Poročala sta o položaju v Ruhru in Porenju. Listi javljajo medtem, da je francoska vlada izrazila angleškemu poslaniku v Parizu svoje zadoščenje nad angleškim odgovorom glede rabe proge v Duerenu za prevažanje premoga iz ruhrske kotline. Francoski poslanik v Londonu Desaintaulaire je obiskal včeraj angleškega ministra vna-njih stvari. Razgovarjala sta se o spornih vprašanjih mjed obema državama in sta si pojasnila svoje misli o poročilih zavezniških poverjenikov v Carigradu glede njunega pogovora z Izmet pašo. Kakor javlja londonski «Daily Mail», da je bil dovoljen Francozom premet ne samo po progi Dueren - Trier temveč tudi delni promet po progi, ki križa angleško zono od severa proti jugu. Anglija Angleška dolnji zbornica odklonila predlog Asqnithijevcev in Lloyd Georgijevcev za posredovanje med Nemčijo in Francijo Izjave ministrskega predsednika LONDON, 20. Dolnja zbornica i* nila s w ^ m s tem eventualno podlago za posredovanje v ruhrskem vprašanju. Bivši minister Fischer je izjavil, da je sicer pristaš politike Bonar Lavva, da pa ne more odobravati zasedbe ruhrske kotline« ker je ista nevarna. Vendar je govornik priznal potrebo dobrih odnošajev med Anglijo in Francijo in hvalil cdlične lastnosti Poincareja, ki je od francoskega javnega mnenja in slabih gospodarskih razmer v porušenih pokrajinah prisiljen, da vodi politiko aventur. Čeravno je bila zasedba izvršena z vso obzirnostjo napram prebivalstvu, je vendar z oziram na gospodarsko škodo upavičljivo odporno razpoloženje tega prebivalstva. Lord Robert Cecil je nato ostro nastopil proti tej izjavi, poudarjajoč, da bi v teh težkih okoliščinah nesporatzumljenja med zavezniki lahko dovedla do razkola v velikem sporazumu. Po njegovem mnenju je danes bolj kot kedaj potrebna tesna zveza s Francijo in predlaga, da se prosi Ze*di-njene države za posredovanje. Lloyd George je pri tozadevni razpravi obrazložil svoj predlog. Poudarjal je, da je pristaš reparacij, kajti država, ki je opustošila kako deželo jo mora obnoviti; nasprotno stališče bi pomenilo vzpodbujati vpadnike in ustvarjati najhujši militarizem. Bivši ministrski predsedbik je ponovil svoje prejšnje napade proti Franciji, kateri pripisuje namene, ki nimajo z odškodnino nič opraviti Lloyd George je trdil, dk je fran- cosko javno mnenje nasprotno zasedbi ruhrske kotline in je opisal v črnih barvah uspeh francoskega podjetja, poudarjajoč, da sta pri njeml v isti meri prizadeta ponos Francije in Nemčije. Francija ne more nazaj, naredila pa je veliko psiho-logično napako. Lloyd George je nadalje poudarjal, da je za to, da se Francija zavaruje potem Anglije in Društva naroidov. Prosil je Bonar Lavva naj otiplje tla v Zcdinjenih državah in v Franciji, da se tako težkoče poravnajo. Govorili so nato razni govorniki, končno pa je povzel besedo ministrski predsednik Bonar Law. Čeravno ni angleška vladia pristala na zasedbo Ruhra — je izjavil Bonar Law — vendar smatra, da bi tekmovalno stali, šče nasproti Franciji ne koristilo ne angleškim interesom ne interesom splošnega miru. Ne smatra, da bi temeljna misel L!oyda Georgea, ki bi se hotel upreti Franciji, mogla izboljšati položaj. Francija ni hotela pristati na posredovanje Društva narodov, preden je začela svoje podjetje J in bi ne hotela slišati o tem niti sedaj. Angleška vlada je gotova, d'a bi smatrala Francija vsak penizkus posredovanja za sovražno razpoloženje. Vlada je tudi prepričana, če bi se hoteli ukreniti izdatni ukrepi, da se naredi iz Društva narodov močan organizem, dJa bi takoj zadela ob odpor Francije, Italije in Belgije proti Društvu narodov. Kaj bi potem postalo iz tega organizma? Bonar Law je spomnil Lloyda Georgca, ki tolika poudarja nezakonitost sedanje zasedbe Ruhra, da je pred dvema letoma sam predlagal, naj se pošlje Nemčiji ultimatum in naj se zasede Ruhr. To ravna — je poudarjal govornik — delajo Francozi danes. Ministrski predsednik je nadalje poudarjal, dla se Anglija ni pridružila Franciji, ker je prepričana, da se obveze, katerih izvršitev se zahteva, ne bodo mogle izpolniti. Francija že 4 leta ni dobila odškodnin, do katerih je imela pravico, je že sita čakanja in je prisiljena naredili temu stanju konec, kajti še noben zastopnik amerikanske vlade ni še doslej dal razumeti, da bi bila njegova vlada pripravljena posredovati v evropskih vprašanjih.- Bomar Law je nadaljeval: Ne bili bi mogli storiti ničesar, kar bi bilo moglo preprečiti korak Francije. Imeli smo izbero med odločitvijo, ali naj se ta korak dovoli ali ne, to je, da ostanemo prijatelji, ali postanemo sovražniki. Izbrali smo prvo, ker odgovarja to našemu stališču. Glede angleške vojske v Porenju je govornik izjavil, da je potrebno v interesu Evrope in enteaite, da ostane tam, dokler bo mogoče. Rekel sem zadnjič, morda nekoliko pretirana — je vzkliknil Bonar Law — d!a bi umik angleške vojske iz Porenja pomenil konec entente. To je nuoje mnenje. Govornik je končno opozor i zbornico na dejstvo, da je francoska zbornica skoraj soglasno dobrila postopanje francoske vlade. Posredovanje pri Društvu narodov bi ne inrela drugega uspeha nego razburjenje med zavezniki. Turilja Izmet paša pred angorsko narodno skupščino ANGORA, 20. Za te dni je napovedana konferenca ljudskih komisarjev. Izmet paša bo razložil sedanji položaj, o zadržanju turške delegacije na konferenci v Lausarini in diplomatski pogovorih, ki jih je imel z raznimi državniki tekem svojega potovanja iz Londona v Angoro. .V sredo bo govoril Izmet paša na tajni seji nar^— skupščine. ___> kamen proti fašistu, ko je bil vendar ves čas z menoj. Tassini: Jaz sem gotbv, da je bil «KrauČič» oni, ki je vrgel kamen proti meni: poznam ga po postavi; njegov obraz mi je ostal dobro v spominu. Nato je predsednik prečital zapisnik, ki vsebuje opis ran in položaja, v katerem so bili najdeni ubiti fašisti. Zennaro: Jaz bi rad vedel, če je prišel To-škan v navskrižje s Kermacem «Peverinom>> radi «Peverinove» sestričine. Toškan: Ne, Jaz sem bii vedno prijazen z «Peverinovo» sestričino. Predsednik pcikiiče 18 letnega Josipa Kermaca, ki je bil včeraj zaslišan kot priča, ter mu reče: Ti, Kermac boš povedal sedaj to kar si povedal včeraj; namreč, da si videl Babiča «Amerikana», Kermaca «Peverina» in Bilico, kako so metali kamenje proti fašistu Giacchiniju. Sedaj govorimo o Bilici. Si ga videl metati kamene proti« fašistom; da ali ne? Kermac: Da, videl sem ga! — Bilica: Vse io ni res! Ne zanikam, da nisem bil v družbi Babiča «Amertkanar> in Kermaca «Peverina» pri fašistu Giacchiniju, toda nanj nisem metal kamenja, kakor pravi Kermac Josip. Kamenje je metal «Amerikan». Predsednik pokliče pred sebe komisarja Kozloviča. — Vi Kozlovič mi boste povedali, če ste videli napisano na raznih hišah v Marezigah naslednfe: «Abbasso i sciavi, abbasso i cro-ati» itd. Kozlovič: (po daljšem molku). Ne .. Da .. Pravzaprav nisem posvečal nikake pozornosti tem napisom, kajti vsa stvar me ni prav nič zanimala. Eden izmed porotnikov: Dozdeva se mi, gospod predsednik, da ve Bilica malo preje imenoval Kermaca — «Peverina», češ kakor da bi bil ta tibil Giachinija. Preds.: Potemtakem sem preslišal to podrobnost. Tedaj se je oglasil Bilica: — Kermac «Pe-verin« mi je rekel sinoči v zaporu, da je ubil fašista «Amerikan». Nadalje mi je še rekel, da bo on («Peverin») povedal «kako stoji ves položaja šele potem ko bo videl, kako se bo zasukal ves proces. Preds.: Da je «Amerikan» ubil fašista, je že stara 6tvar. Sedaj mi pa povejte, kaj ima pravzaprav «Peverin» pri vsej stvari, ki se nSega prav nič ne tiče? Bilica: Pri vsej tej stvari Je udeležen v toliko, da je bil tudi on z «Amerik a nem >. V tistem hipu j© vstal Kermac *Peverin;> ter dejal: — Bilica skuša mene potlačiti, seda; bom pa jaz njega z resnico. Eno: Videl sem Bilico, kako je dvakrat udaril fašista Giacchinija s kamenem po glavi. Bilica: Vse to ni res; vse to je sama laž! Dokažem vam s tremi pričami, da nisem tepel fašista. Zennaro: Prosim, da bi bile jutri one tri priče zaslišane, da bi se ne delala Bilici krivica. Preds.: Da, preskrbeli bomo, da bodo še jutri one tri priče zaslišane. Na tej točki se je obravnava zaključila ter se bo nadaljevala danes zjutraj. (Bilica je v svojo obrambo predlagal zaslišanje sledečih prič: Ane Babič, Ane Strukel in Matevža Kermac). Borzna eoroiiSa, Tečaji: Trst, 20. februarja 1923. Jađfinslr« bank« .............. 95 Cosnlkb ...•••••«.••.•.... 338 i almitia • 374 GefoHmlch ................132^ Libera Trlestlaa *«•»«.•• t •••«, • 400 Llojd . 1406 Lcsslno 630 Martinoltch...........................126 Occanla 120 Premuda 34* Tripcovicb 274 Ampelea . 526 Cement Dalmatia •••••••••••••• 34" Cement Spjlato ...............2bn Valuta na tržaškem frtfn. Trst, 20. februarja 1923. ogrske krone ........... 0.70.— 0.80 avstrijske kron- ........ 0.0290 0.0310 češkoslovaške krone....... d i.75.— 62.25 dinarji............. 1».» K— 20.10 lejl . b ••••••••*• # • • JV25.— 9 75 marke...................0.0850 0.0950 dolarji........... • . 20.80.- 20.90 1 rancoskl franki ........ . 125 50.—126.— Švicarsld franki......... 391.—.—894.— angleški funti papirnati ...... 98.—.— 98.25 Hali ©glasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, plača polovično ccno. BABICA sprejema noseče. Tajnost zajamčena. Madonnina 10/11 255 VRTNICE, močne sadike (grmičje) najboljših vrst, po L 5.— komad prodaja cvetličar Santo Peteani, Gorica, Via Ltinga (vhod pod št. 57. ' 251 SOBA lepa, snažna se odda solidnemu gospodu, trgovcu ali uradniku, pri mirni družini brez otrok. Eventuelno tudi hrana. Com-merciale 44, I. n., vrata 5. 252 GOSPODIČNA vešča slovenščine in italijan-ščenine fišče službe v katerisibodi Irgovini. Naslov pri upravnišivu. 254 PRODAJALNA 6X7, na trgu Ponterosso, sc proda Nizka najemnina. Ponudbe do 15. marca na upravništvo pod *50.000<. 253 SOBNI SLIKARJI pozor! Naznanjam, da senu prevzel zastopstvo znane češke tovarne za šablone Kari Kohn. Na izbero imam v zalegi veliko množino vzorccv za slikanje sob. Za naročila pridem na dom. E. Bertoni. Trst, Via Paolo Diacono 2. 25'/ ŠIVALNI STROJ «Singer > zajamčen, se proda na obroke. Coroneo 1. 2Vj POZOR! Krone, korale, ziato, platin ?n zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madcnnina 10, I. 32 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, iniluenci. Lekarna v II. Bistrici. 78't JIMSi iliMljiMi mi. I Tržtfkn Mlnics I in Himen i registrovana zadruga z omejenim poroštvom U i uraduje v svoji lastni hiši -f ; ulica Torrebianca štev. 19, I. n. | 1 Sprejema navadne hranilne vloge na H | knjižice, vloge na tekoči račun in vloge 3 ] za čekovni promet, ter jih obrestuje | | večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjfce, za- 1 stave in osebne kredite. — Obrestna | mera po dogovoru. ■! Uradne ure za sironke ofl 9 do 13. | j Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt I Št. telef. 25-67. | Velika zaloga vina, žganja In likerjev im©B PEHH&U€ ustanovljena leta 1878 Trst, vJa S. T. Xyd2as St« 6, tsfafon 2»SS. VeeSfiO v ZuiOgi in po cenah izven vsake konkurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevcc in kranjski slivovec. Lssfirel 3z