Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja okoli 20. vsakega meseea.
Cena 3 Din.
Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telefon 2675.	Ček.	rač.	št.	12.036.
Štev. 7.
Ljubljana, dne 29. julija 1933,
Leto III.
Podeljevanje koncesij
Naše organizacije so že neštetokrat predložile na merodajna mesta prošnje in različne predloge v posebnih spomenicah in resolucijah, da se
naj za določeno dobo ustavi nadalj-no podeljevanje gostilniških koncesij. Dravska banovina je že tako pre-nasičena z gostilniškimi podjetji, da je vsaka stvarna utemeljitev krajevne potrebe popolnoma izključena. Človek bi mislil, da mora biti presoja krajevne potrebe edino merodajno pravilo pri izdaji novih koncesij. Na žalost ni temu tako. Podeljevanje gostilniške koncesije je v resnici vezano na prosto presojo obrtne oblasti glede krajevne potrebe in so vprašanja na združenja in občine zgolj for-melnega značaja. Z eno besedo obrtna oblast lahko izda koncesijo, čeprav sta proti temu združenje in občinska uprava. Razumemo dobro, da si nobena oblast ne pusti pri svojih odločbah vezati rok, ker bi bila s tem okrnjena njena moč in vpliv, vendar se je v praksi vedno oziralo na mnenje združenja in občine, ki je služilo zgolj za pripomoček pri objektivni presoji glede opravičenosti prošnje. Tako je postopala obrtna oblast po starem obrtnem zakonu, čegar zadevna določila so bila skoraj nespremenjeno sprejeta v naš novi obrtni zakon. Danes ne moremo govoriti o tehtni presoji, ker je gostilniška koncesija postala zgolj sredstvo, da se zadosti tej ali oni politični osebi, da se utrdi politično prijateljstvo; z eno besedo: gostilniška koncesija je postala ravno tako kakor trošarinsko vprašanje več ali manj posrečeno agitacijsko sredstvo. Zanimivo je slediti prosilcu, kakšnih pripomočkov in trikov se posluži, da pride do svojega cilja. Predno vloži prošnjo, natančno prelista ves svoje prijatelje, pretehta njihovo veljavo, preišče njihove politične obisti, iztrebi odnosno očisti one, ki ne pridejo danes še v poštev in jih dene zaenkrat v rezervo, pre-grunta vsa njihova prijateljstva, sorodstva in družinske vezi. Ko je zbral ves materijal, napravi načrt, ki mora obsegati vez med njegovo osebo pa do Ljubljane, kjer se koncesije podeljujejo in odklanjajo. Naravno, da je taka posredna pot precej dolgotrajna
in potrebuje več pisarjenja, več potovanj in je tudi vezana z večjimi stroški. Dragi, malo bolj veljavnejši si zberejo krajšo pot. Spomnijo se, da so poslanci delaželjni ljudje, ki so bili izvoljeni radi dela. Vedo pa tudi, da so poslanci ljudje tako kot vsak dingi in da radi pokažejo svojim voiil-cem svoj vpliv in pa svojo moč v 'Lfe&lrts e. Ta pot je veliko bolj ko-modna in tudi brezdvomno najbolj uspešna. Vidite, pokazali smo način, po katerem se najlažje pride do cilja.
Ali je potem čudno, če se tak prosilec postavi sredi vasi, napne svoj telovnik in obrne na vse štiri strani sveta ter zakliče na ves glas, da se lahko postavita združenje in pa občina na glavo, koncesija bo vseeno dobljena. Ali ni dovolj žalostno za današnje razmere, da se delajo radi ene osebe politične kupčije, napravlja pa se škoda vsemu stanu. Kakšno zaupanje naj gojimo, če se	d j iz
političnih vidikov in 1 iz osebnega političnega priiatelistva oremotri-vajo prošnje za podelitev nove gostilniške koncesije. Ali so določila obrtnega zakona uporabljiva samo za gotove slučaje in ali so mnenja stanovskih organizacij samo radi tega potrebna, da služijo kot pesek v oči?
Ne bi bili vestni kronisti, če bi trdili, da se izdajajo dovolila zgolj na
politični podlagi. Imamo namreč pri izdaji pooblastil za vinotoče pod vejo — ki niso v bistvu nič drugega kot gotilna — tudi take slučaje, ko so se izkoristile družinske vezi, že pozabljena in na novo pogreta sorodstva, prijateljstva iz prejšnjih starih zlatih dni itd. V okolici Maribora mrgoli namreč vse polno takih vinotočev, ki ne bi smeli po določilih banske na-redbe biti nikdar otvorjeni. Če pa pogledamo, kdo so njihovi lastniki, potem nam je seveda nemudoma jasno, kako so prišli do teh vinotočev, kakšne vezi so porabili in kdo jim je zaščitnik. Če pogledamo ta imena, potem tudi vemo, da je gospodarska osamosvojitev našega življa ob se-, verni meji samo puhla fraza onih oseb, ki bi lahko pomagale, pa ne morejo, ker so preveč vezane na različna tujerodna prijateljstva.
To postopanje napram našemu sloju, kateremu se je prizadjalo najhujše udarce v cbliki novih trošarinskih predpisov, nam dokazuje, da smo le sredstvo, potom katerega nastajajo nekatere veličine, ki ne vidijo na svetu nikogar razen samega sebe. Bridko so te ugotovitve, toda menda pride le
čas, ko se bo napravil končno red
Ta način postopanje proti nam vzbuja posebno ogorčenje pri onih naših možeh, ki nosijo na svojih plečah vso težino javnega dela in jim ne moremo zameriti, če so sklenili, da bodo v znak protesta položili vsa svoja mesta, ker nikakor ni v skladu z njihovim položajem v naših organizacijah, da delajo tlako ljudem, ki jih poznajo le za dobre, agilne in požrtvovalne delavce, ki pa jim takrat, ko hočejo uveljaviti stanovske pravice, mečejo polena pod noge..
Občni zbori
j Združenje Šmarje pri Jelšah. Dne
1 25. marca t. 1. se je vršil v gostilni g. Gradta v Šmarju redni letni občni zbor. Zboru sta prisostvovala tudi g. Žagar kot zastopnik Zbornice TO! in g. Bernardi kot zastopnik Zveze združenj gostiln, obrti Dravske banovine. Občnemu zboru je predsedoval načelnik g. Gradt Maks, kateri je pozdravil došle delegate, kakor tudi vse navzoče članstvo. Spomnil se je smrti najstarejšega tovariša g. škoberneta Ivana, katerega spomin so navzoči počastili s trikratnim »Slava!«. Za overovatelja zapisnika sta bila imenovana po g. načelniku g. Habjan Ivan in e. Gajšek Ivan. Zapisnik zadnjega občnega zbora se Je prečital in brez ugovora sprejel. Iz poročila g. predsednika posnemamo, da je imela zadruga koncem leta 60 članov in članic ter 2 kavotočilki. Med letom sta od'ož'la svoio obrt 2 člana. Pomočnikov in pomočnic je bilo 63, vajencev in vajenk pa 16. V lanskem letu se je vršil tudi običajni občni zbor in 6 odborovih sej. Gosp. načelnik poroča, da člani jako slabo plačujejo odmerjeno članarino, 5 članov pa sploh ni plačalo do občnega zbora članarine za leto 1932. Prosi navzoče, da naj vplivajo na svoje tovariše, da plačajo svojo članarino, da bo manj stroškov. Poročilo načelnika se je vzelo z odobravanjem na znanje. Nato povzame besedo g. Žagar, ki poroča o gospodarski krizi, ki se je začela prav za prav pri kmetih, ki ne morejo svojih pridelkov spraviti v denar. Če kmet nima denarja, ga tudi obrtniki nimajo. Poroča nadalje o zakonu o zaščiti kmetov, ki je v ško-
j do obrtnikom. Nadalje poroča tudi o zgrešeni trošarinski politiki, o previsokem davku in rigoroznem izterjanju istih. G. načelnik se v imenu
navzočih zahvali zastopniku Zbornice za njegova izčrpna poročila in se Zbornici zahvali za njeno uspešno delovanje. Nato so se prečitala nova od Zbornice TOI potrjena pravila, ki so bila soglasno sprejeta.
Iz obračuna vidimo, da je imela zadruga v letu 1932. 5891 Din dohodkov, izdatkov pa 5703.96 Din. Zadruga je imela koncem leta 1932. 2134 Din 4 p premoženja. G. Gajšek Ivan in gosp. Zdolšek Jakob predlagata kot pregledovalca računov načelniku in odboru razrešnico, katera je bila soglasno sprejeta. G. načelnik prebere nato dopis Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru glede likvidacije iste. K temu dopisu pojasni g. Bernardi Drago pomen skupne Zveze združenj gostiln. obrti Dravske banovine v Ljub" ljani, ki je na sedežu merodajnih oblasti, in priporoča zboru, da stori sklep, da se tudi ta zadruga priključi k tej zvevi, ker je le v slogi moč. Tud' zastopnik Zbornice pojasni pomen te | zveze in priporoča pristop. G. Gajšek Florjan se priključuje predgovornikom ter predlaga, da se združenje priključi novi banovinski zvezi in naj se mariborska zveza likvidira. Predlog je bil soglasno sprejet, vsied česar se j je g. Bernardi zahvalil g,,predlagatelju, kakor tudi vsem ostalim, ki so se izrekli za pristop k skupni banovinski gostiln, zvezi.
Pri volitvi je bil izvoljen sledeči upravni odbor: Predsednik: dosedanji mnogoletni zaslužni predsednik g. Gradt Maks, podpredsednik gosp. Habjan Ivan, za odbornike pa eg.: Smeh Josip, Detiček Franc, žličar Franc, Narat Anton, Gajšek Florjan, Šket Karl.
Namestniki se gg.: Damše Franc, Zdolšek Jakob in Zdolšek Martin mL
V nadzorni odbor gg.: Gajšek Ivan kot predsednik, Grasselli Emanuel kot član in Strašek Konrad kot član.
Namestniki se gg.: Goleš Jakob In Verk Matevž.
V častni odbor gg.: Gradt Maks, Gajšek Florjan, Habjan Ivan, Detiček Franc in Narat Anton. Vsi navzoči so sprejeli svojo izvolitev.
Iz proračuna je razvidno, da znašajo predvideni izdatki za leto 1933. 5.600 Din, dohodki pa so predvideni s 1.187 Din. Nastali primanjkljaj znaša torej 4.413 Din, ki se mora kriti s članarino. Gosp. načelnik predlaga vsled tega, da se lanska članarina zniža vsled znižane zvezne pristojbine za 15 Din v vseh kategorijah, tako da znaša v I. kategoriji 120 Din, v II. 85, v III. 65 v IV. 50 Din. Točil-kam kave pa se radi slabega obratovanja določi članarina na 10 Din. Predlog g. načelnika glede članarine je bil soglasno sprejet. Na koncu se je sprejela obširna resolucija sledeče vsebine:
Obrtniki, člani Združenja gostilni-kih podjetij v Šmarju pri Jelšah, zbrani na redni letni skupščini dne 25. marca 1933. ugotavljajo:
1. Sedanji davčni sistem je za sred-! njega in malega obrtnika veliko bre-i me in krivičen. Uvede se naj eksistenčni minimum 12.000 Din letno. Od tega zneska dalje šele naj se uvede davek na pridobnino, ki pa naj bo po stopnji sorazmerno čistemu donosu.
2. Zgradarina za podeželske obrtnike v trgih in malih mestih naj se odpravi.
3. Krivičen je sistem nalaganja avtonomnih doklad po enakih odstotkih na vse osnovne davke. Avtonomne doklade naj se porazdeljujejo v odstotke sorazmerno visokosti osnovnih davkov tako, da bo za pridobnino, ki je najvišji osnovni davek določil najnižji odstotek.
4.	Da se trošarinski zakon v toliko revidira, da se vinogradnikom ne dovoli več maloprodaja vina lastnega pridelka od 5 litrov odnosno od 10 litrov naprej, ker s tem gostilničarji trpijo veliko gmotno škodo, ker ne morejo več eksistirati, še manj pa tako visoke davke plačevati, ki se jim kljub tej hudi krizi predpisujejo. Tudi država trpi na tem veliko gmotno škodo, ker se vino prodaja po producentih, katerim ni treba plačevati nobene trošarine, ne državi kakor ne banovini in kakor tudi ne občini.
Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, katere delovanje v prid gostilničarstva zbor v polni meri priznava in katere neokrnjeni obstoj mora tudi v bodoče zajamčiti plodo-nosno delo za gostilničarstvo, se naroča in naproša, da izrečene postavke v tej resoluciji iznese na pristojnih mestih, jih podpre in nadalje utemeljuje.
Načelnik izroči krasne diplome za 35-1 etno izvrševanje gostiln, obrti tovarišem Gobcn Josipa v Završaku, Škoberne Neži v Dobrini in Senčar Mariji v Volčji jami. Načelnik se nato še enkrat zahvali gg. Žagarju in Ber-nardiju za poročila in pojasnila, kakor tudi tajniku za njegovo marljivo delovanje. G. Gajšek Florjan pa izreče zahvalo v imenu navzočih gg. načelniku iri tajniku.
Ob zaključku se je g. načelnik spominjal tudi presvitlega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in njegovega doma, nakar so navzoči zaklicali trikratni »Živio«. S tem je bilo zborovanje enega izmed najbolj marljivih združenj zaključeno.
Združenje Gor. Radgona. Združenje v Gornji Radgoni je imelo dne 14. julija 1933. pod predsedstvom g. Janka Čiriča svoj letni občni zbor, katerega j se je udeležil tudi kot delegat Zbornice g. Anton Peteln, ravnatelj Zveze združenj gostiln, obrti Dravske banovine, katerega je g. predsednik iskreno pozdravil. Iz predsedniškega poročila posnemamo, da je načelstvo sprejelo v tekočem letu 51 prošenj za točenje vina po 5 litrov in več ter 15 prošenj za vinotoče pod vejo. Tako je torej vseh točilnic več, kakor v celem okraju koncesijoniranih gostiln. Lahko pa se trdi z vso. gotovostjo, da jih je še enkrat toliko število, kjer se toči brez vsake vednosti obrtnih oblasti. Še bolj žalostno je dejstvo, ki je nastalo vsled tega novega »dobrodelnega trošarinskega zakona«, da gl gospodar povabi ljudi, jim določi takso 20 Din po osebi, ker se za to vsoto pije in pleše celo noč. To so zgolj dejstva, katera so vsak teden na pozorišču, in je naravno, da gledajo gostilničarji z največjim strahom v bodočnost, kaj bo z njimi in z njihovimi družinami, ako se ta uničevalni zakon ne ukine, kateri tvori pravo prokletstvo podeželskega gostilničarstva. Gostilničarji po deželi so danes v tako obupnem stanju, da je boljše, da vržejo svojo obrt v kot, saj je vendar znano, da ne prodajo celi mesec niti 20 1 vina, njegov sosed pa, ki je vinogradnik, pa je iztočil po več polovnjakov brez vsakih izdatkov za občino, banovino in državo.
Iz poročila računskih pregledovalcev gg. A. Pnherja in Slogoviča posnemamo, da je bilo poslovanje v najlepšem redu in da izkazuje obračun pri dohodkih 7.743 Din, pri izdatkih pa 5.700 Din, tako da ostane 2.043 Din prihranka. Nato poda g. načelnik zborničnemu delegatu g. Petelnu besedo, ki obširno poroča, o težavnih razmerah obrtnika, posebno pa še obrtnika-gostilničarja po deželi ter
vzpodbuja navzoče, da naj vztrajajo obrti. Iz poročila je razvidno, da je nadalje v boju za svoje pravice in da j imela zadružna uprava mogo posla,
naj vse nerednosti prijavljajo pristojnim oblastim. Pojasnjeval je nadalje vzroke, ki so privedli do zedinjenja vsega gostilničarskega stanu v dravski banovini, ker le tako zedinjeni gostilničarji v svojih banovinskih zvezali lahko osnujejo centralno organizacijo, ki nam je neobhodno potrebna. Pojasnil je tudi, da so dose-daj pristopila vsa združenja bivše mariborske zveze skupni banovinski zvezi in da se je edino eno združenje iz netehtnih in popolnoma osebnih vzrokov izreklo proti. Gostilničarji v Sloveniji so dali vsem svojim tovarišem v kraljevini leo primer, kakšno naj bo solidarno delovanje po naših stanovskih organizacijah. Na predlog enega izmed navzočih članov, da se tudi združenje v Gornji Radgoni priključi banovinski zvezi, se je soglasno sklenilo, da se združenje priključi, za kar se je g. Peteln iskreno zahvalil.
Pri slučajnostih so se oglašali posamezni govorniki, ki so opisovali nevzdržne razmere v njihovih okoliših. Tako n. pr. je izdal negovski občinski predstojnik na svojo roko do-voljenje prekoračenja policijske ure, da so lahko po privatnih hišah celo noč popivali in plesali. Negovska graščina n. pr. prodaja celo leto vino in so naravno vse gostilne prazne, ker gredo vsi v graščino pit. Omenjali so se še drugi nedostatki, kateri se bodo vzeli v postopanje in prijavili na pristojna mesta.
Ob zaključku se je zahvalil g. načelnik g. Petelnu za njegovo poročilo, kakor vsem navzočim tovarišem z nado, da mogoče le pridejo drugi časi za vse stanove. S tem je bil občni zbor zaključen.
Združenje v Ljubljani. Dne 28. julija t. 1. se je vršil v veliki dvorani Gostilničarskega doma na Privozu št. 11 z obširnim dnevnim redom ob navzočnosti 84 članov XLII. letni občni zbor tega združenja pod predsedstvom dolgoletnega in velezasluž-nega g. predsednika Fr. Kavčiča. Zborovanju so prisostvovali: za mestno občino ravnatelj magistratmh uradov g. Jančigaj, šef zadružne blagajne g. dr. Rus, zastopnik Zbornice TOI g. dr. Koce, zastopnik občinskega sveta g. Šterk in zastopnik Zveze za tujski promet ravnatelj g. Pinter. G. predsednik ugotovi sklepčnost, pozdravi navzoče odposlance kakor tudi članstvo, ter imenuje za overovatelja zapisnika g. šterka in g. Tonejca. iz poročila g. predsednika, ki je bilo jako obširno, izhaja, da je gradbena akrija Gostilničarskega doma zapustila močen odmev v zadnjem poslovnem letu. Zagotavlja, da ne bo opustil brigo za dosego različnih subvencij in da bo še nadalje poskušal priti do različnih subvencij, ker le na ta način se bo mogoče rešiti nevšeč-nih prilik, ki jih je ustvaril sedanji težki položaj. Vkljub kritiki pa drži eno, da je uspeh dela tu, da stoji ponosna stavba Gostilničarskega doma, ki ima namen nuditi mladeži bodočega gostilničarskega naraščaja pouk in ki je obenem tudi ponos beli Ljubljani ter v čast napredku gospodarstva Slovenije. Gradbena akcija je stala mnogo žrtev in bo še treba mnogo truda, predno se bo rešilo vprašanje, kako fundirati trajno amortizacijo dolga Resnica pa je obenem, da bi do takega doma ne mogli priti ob sedanjih težkih gospodarskih prilikah še tudi 10 let ne, če ga ne bi sedaj zgradili. Nato se prečita zapisnik zadnjega občnega zbora z dne 6. oktobra 1932., kateri se je po kratki debati odobril. Obširno tajniško poročilo, katerega je podal tajnik gosp. Bežek, tvori izčrpen pregled o zadružnem poslovanju v zadnjem upravnem letu. Iz tega poročila posnemamo, da se je v preteklem letu dovršila grad-ba Gostiln, doma, katerega vrednost bo moglo članstvo oceniti pravilno šele po 10 letih. Opisujejo se nadalje tudi vzroki, ki gospodarsko uničujejo gostilničarski stan. Gosp. Kavčič kot član Zbornice TOI je vsako priliko porabil, da je iznašal v obliki samostojnih predlogov različne naše tež-kočo v javnost in opozarjal na kričeče krivice, ki se dogajajo gostilničarski
saj je imela 1161 številk. Zadružna uprava je sprejela za zgradbo doma tudi velike subvencije, tako n. pr. je darovala pivovarna »Union« 40.000 Din, šolski fond banske uprave je dal
35.000 Din, Zbornica TOI je dala
10.000 Din, ministrstvo trgovine in industrije 50.000 Din, razen tega pa
130.000 Din brezobrestnega posojila, ki ga pa še do danes ni prejela. Mestno načelstvo se je opozarjalo na pre-širokogrudno izdajo koncesij različnim vinotočem, ki kvarijo naravno naše najboljše obrate, ki so neobhodno potrebni za tujski promet in v katere so posamezniki investirali ogromna imetja. Zadružna uprava je napravila tudi več vlog na mestno načelstvo radi šušmarjenja. Protesti-
i ralo je tudi proti poslovanju železniške nabavljalne zadruge, ki prodaja vino nečlanom. V letu 1933 je bilo izdanih 21 novih dovolil. Gostilniški obrati v območju združenja so razvrščeni sledeče: Hotelov, gostiln, kavarn 217, vmotočev 61, penzijon 1, ljudskih kuhinj 3, mlekarn 5, vegetarijanskih kuhinj, zdravljakov 3, brezalkoholni bufet 1, skupaj torej 292 podjetij. Skupščina je sprejela tudi predlog, da se naj združenje zavaruje z najostrejšimi in najrigoroznej-šimi postopki proti izdaji novih dovolil, da začasno ne priporoča nobenega novega dovolila. Za pravilno oceno in presojo pri podeljevanju novih dovolil naj tvori predvsem mnenje strokovne organizacije, ki pozna najbolj revne prilike in potrebe. Tajniško poročilo se je po daljši debati sprejelo.
Iz blagajniškega poročila je posneti, j da je bila bilanca 31 decembra 1932. 1 že napravljena po oblastvenem revi- ( zorju in je premoženjso stanje slede- ! če: Aktiva znašajo 2,003.172.10 Din, j pasiva pa 1,083.432.50 Din, tako tla ; znaša čisto zadružno premoženje j 979.739.60 Din. S 27 proti 21 glasovi i se je odobrilo dosedanje poslovanje ! združenja in se je odklonil predlog i za sklicanje izrednega občnega zbora.
Proračun izkazuje 200.000 Din do- ! hodkov in 250.000 Din izdatkov ter se i bo primanjkljaj 50.000 D n pokril | s članarino, ki se bo pobirala od čla- j nov po iztočenju vina. Po daljši debati v pogledu uvedenega davka na prenočišče se sklene, da zadruga vloži na mestno občino prošnjo, da naj | v bodočem računskem letu sploh ne vnaša v proračun hotelski davek in dav&lc na potrošnjo. Za kritje primanjkljaja se je povišala inkorpora-cijska pristojbina za posamezna podjetja za 100%. Taksa za usposoblie-nostna spričevala bo znašala 100 Din, vpisnina za vajence se je zvišala na 25 Din, oprostnina pa 50 Din. Nato je sledil predlog za" uravnoteženj e dolga gradbene akcije. Celokupni dolg znaša 1,053.000 Din ter je v proračunu preskrbljeno le za obresti Mestne hranilnice, dočim ni preskrbljeno za plačilo ostalih neplačanih računov in za amortizacijo posojila pri Mestni hranilnici. Vsled tega se je z 20 proti 6 glasovi sklenilo najeti 180.000 Din posojila. Amortizacijska doba naj znaša 20 let in se lahko pričakuje, da bo ostalo iz davka na potrošnjo toliko v letošnjem letu, da se bodo krile tudi obresti od posojila 180.000 Din. Nato se je podalo poročilo šolskega kuratorija, ki ga je izdelal šolski upravitelj g. Marolt. Iz tega poročila izhaja, da bi bili učni uspehi učencev lahko mnogo boljši nego so, če bi učni gospodarji pošiljali vajence redno k pouku. Učni gospodarji kažejo tedaj za napredek in izobrazbo premalo zanimanja. Povprečen obisk šole je bil 86.33%' od 46 rednih učencev, med katerimi je bilo 7 učenk. Od skupnega števila zamujenih ur je 1058 upravičenih in 681 neupravičenih. Računski zaključek za šolsko leto znaša 33.048.25 Din, ter se bo proračun znižal na okroglo 30.000 Din. Nadzorstvo nad poukom je vršil direktor g. dr. Bohm, ki se je zelo pohvalno izrazil
o	upraviteljstvu in ostalem učiteljstvu. Občni zbor je sprejel soglasno j tudi pravilnik šolskega kuratorija. i Končno se ]e reš4a ugodno še proš- j nja za otvoritev novega buffeta na
Aleksandrovi cesti št. 5. Ker se je izjavil zastopnik Zbornice, da nima ni-kakega ugovora proti izdaji privolil-nega mnenja, se je sklenilo priporočan otvotiev novega bi.ff-*ta. Končno se je sprejel še predlog, da naj združenje objavi v dnevnih časopisih, da je združenje sklenilo na svojem občnem zboru, da ne bo priporočalo ustanovitev nlkakih nov h tofiin c ali buf-fetov, ker ni za to podana prav ni-kaka potreba. Vsi interesenti se naj s tem vnaprej opozorijo, da se tako ubranijo morebitnih stroškov a ap” taci j ali katerihkoli obvez pridobiva-lokalov.
Ker se je stari nadzorni odbor odrekel svojim funkcijam, so bili izvoljeni sledeči gg.: Jelenič Jernej, Zupan Julij in Lončar Josip. Namestnikom pa Vospernik Ulrik in Francot Viktor. S tem je bil občni zbor ljubljanskega združenja zaključen.
Občni zbor maribarska Tujsko prometne zveze
Dne 4. julija 1933 se je vršil v pro štorih hotela »Orei« VII. redni občni zbor mariborske Tujsko prometne zveze. Proti dosedanjemu upravnemu odboru je nastopila močna opozicija, ki ie s svojimi prizadevanji tudi v polni meri uspela, tako da je vodstvo zveze s tem občnim zborom prešlo povsem v druge roke. Občni zbor je vodu banski inšpektor g. dr Ratej kot dosedanji predsednik. Navzoči so b>li tudi odposlanci za bansko upravo, za Zbornico TOI, za mariborsko in celjsko obf.no, kakor tudi drugi zastopniki skoro vseh v zvezi včlanjenih organizacij. Že takoj pri poročilu predsednika se ie opazilo, da je na zborovanju ozračie p ecej elektrizirano. Po uvo inh pozdiavmh besedah je prešel predsedn k na ne rednosti, ki so se dog ljale v minulem letu. Glavno krivdo te pripisoval ne strokovnemu vods vu pisarne, ki |e šio tako daleč, da ni r.^di poman|kl|ivega knj govodstva mogoče piedložti občne mu zboru b lance, temveč ie ob'čaino društveno blagainiško poročilo. V delu Zveze v minulem letu se je poznalo pomanjkanie agdne moči, ki bi bila organizirala vso propagando in reklamno delovanje na enotni podlag' ter ustvar-jala tesnejšo zvezo med posameznimi kraievmmi činitelji. Iz poslovnega poročila g Končana posnemamo, da je Zveza delala v 3 smereh: v propagandni, reklamni in notian|e organizacijski, zveza je izdala v m nulem letu več brošur, prospektov in tudi pokra|inske razgledn ce v lastni nakladi ter pod pirala tudi privatno inri|ativo. Zveza šteje 52 članov in 6 ustanov ih <* I a i ov. Pisarna je imela lam 3 979.187 Din prometa. Premožen te z eze pa znaša 432 157 D n. Poročilo nadzorstvenega odbora konstatira, da je b'i pod pre.-šmim vodstvom pisar ie v knoKovod stvu absoiuten kaos. M n,k >j kn iue za celo vrsto mesecev. Na.Uor^tvo ie
o	tej napaki pravočasni ob-estdo upravni oJbor, ki pa nas-e^nv m »ah tev ni upoštevat m ni	-•! stro
kovne moči, ki b' vodna - sc oo trgovsk h principih Rad' t»-^a n mo».io nadzorstvo odobriti b l->nce a i. 1932 Poročilo nadzorstva ie bilo u ou ostro toda stvarno krfiko. V travnem se je očiialo upravnemu robom zve?e premalo upoštevaje tui^ko prometn h potreb vsega področja. Zveza b morala podpirati Z v-errn sredstvi vs;.ko incijativo, zlasti pa še /asrboo ker ie ta nam je porok za pr» ilen m re> -časom koraka oč raz/o T i|s»:o prome -ne družbe Debata se ,e z pozne nočne ure Pn volit...h nato sledile |e b i izvolim za predsednika I državni pr,
Jmčlč, ortbor pa	I	o u
Šlajmer, Oiuro Val ak	D	<;o
magistratni r-r nitei> § o,
'nž. D trh iz R g^-e	S
Patma, dočnn so on vol eni g«r.:	Q lotih A
Kravos. Nadzoru < Ob SeStav 1.	b-r,. 'H / i.
'avnatei'a RoUoSka n '
Losa. Po izvrSemh hvalil k. lavnatrli SoD	’
besedah do-^ed-m emn t dr. Rdieiu za niego o i l , lahko, ker ie zad .ie 1- ’ stalno bival v Liubiian n p da ni mogel vodni sam po sedst> a.
• :	o
k i so .,o ve a •k d>-. : Inž
R t. C la
B o-
'Tl Z
Naredba o pobijanju tuberkuloze
V	poslednjem času se opaža, da nekatere kraje dravske banovine — zlasti so to kraji z večjim tujskim prometom — posečajo tuberkulozni bolniki. Ker bi ta pojav neglede na neugodne posledice, ki bi nastale za tujski promet vobče, utegnil dati povod za razširjenje tuberkuloze ter s tem ogrožati zdravje širših plasti naroda, opozarjam vsa občinska oblast-va, predvsem pa ona, v kojih območju so večja tujska prometna središča, odnosno letovišča ali pa zavodi za zdravljenje tuberkuloze, da po-j svečajo posebno skrb izvajanju ! predpisov lokalne sanitetne policije.
] Sreska načelstva bodo po svojih sa-| nitetnih referentih nadzorovala ob-! čine glede izvrševanja predpisov, ki se nanašajo na razširjevanje nalezljivih bolezni in bodo v konkretnih primerih dajala tudi vsa potrebna strokovna navodila.
Tuberkulozni bolniki prihajajo radi zdravljenja predvsem v kraje s subalpinsko klimo. To se jim sicer ne sme in ne more preprečiti, poskrbeti pa je treba, da se izključi vsaka možnost razširjenja bolezni tako na domačine, kakor tudi na druge letoviščarje.
Da se ta nevarnost pravočasno prepreči, izdajam na osnovi § 1. zakona z dne 30. aprila 1870., drž. zale. št. 68, ter §§ 64. in 67. zakona o notranji upravi naslednjo
N A R E D B O :
l
1. Zdravniki in stanodajalci so dolžni, da vsak primer odprte tuber-
; kuloze, odnosno sum, prijavijo ob-I činskemu uradu kot lokalnemu sa-! nitetnemu policijskemu oblastvu in ; sreskemu načelstvu.
2. Občinski urad, ki polem zdrav-j niške prijave dezna za odprlo tuber-i kulozo, mora poskrbeti za to, da se | dotični bolnik obdrži v potrebni evi-i denci. Stanodajalcu, pri katerem stanuj e tak bolnik, se mora prepove-
| dati, da 1:3. v isti sobi nastanil še kakega dragega tujca.
!	3. V splošnem je vse stanovanjske
j prostore, ki se oddajajo tujcem, ka-
i	kor tudi vse javne lokale opremiti s | pljuvalniki, ki morajo biti približno do četrtine napolnjeni z razkuževal-nim sredstvom (n. pr. 5% sanitol ly-soform). V javnih lokalih morajo bi-j ti pljuvalr.iki odprti, v privatnih pa : opremljeni s pokrovom. Poskrbeti je,
] da se pljuvalniki dnevno razkužijo.
Sobe, v katerih so bolniki,’ dalje stopnjišča, hodniki in javni lokali se morajo pred pometanjem obrisati z mokro cunjo, ki se naj po uporabi prekuha v vreli vodi in s tem razkuži. Izprašenje preprog, rjuh in slično skozi okna in na hodnikih vobče ni dovoljeno.
4. Perilo tuberkuloznih se mora pred pranjem razkužiti in prati posebej ter se nikakor ne sme pomešati z ostalim perilom. Istotako se mora jedilni pribor, ki ga uporabljajo bolniki, posebej in z vso pazljivostjo snažiti v 20% raztopini gode v topli vodi. Vsak letoviščar mora imeti svojo posebno šervijeto.
5. Odhod vsakega bolnika morajo stanodajalci naznaniti tekom 24 ur občinskemu uradu, ki odredi, da se stanovanje, oprema in perilo, preden se odda drugemu, temeljito razkuži. Pvazkuženje naj izvrši po zadevnih strokovnih navodilih sreski desin-fektor ali kak drugi od občine v ta
namen postavljeni organ po navodi-
s ...v cr->"s<«*t:'''?SS»6.Pas399S^
I AUGUST AGNOLA
%	LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 13
3»
i
„9
i
i
ZALOGA RAZVOVRSTN EGA NAMIZ[A ZA GOSTILNE, HOTELE IM KAVARNE
lih banovinskega (občinskega) zdravnika.
6. Bolnikom mora streči vedno samo ena oseba, ki pa ne sme prihajati v dotiko z drugimi tujci. Dotično osebo naj banovinski (občinski) zdravnik opozori na nevarnost oku-ženja ter jo ponči, kako se je mogoče tej nevarnosti izogniti.
7. Stanodajalci, ki obrtema sprejemajo letoviščarje na stanovanja, morajo strežniško osobje prijaviti občinskemu uradu, le-ta pa pristojnemu banovinskemu (občinskemu) zdravniku ali pa sreskemu sanitetnemu referentu, ki osobje preišče, da-li ne boluje za tuberkulozo. Strežniško osobje, pri katerem se ugotovi, da je inficirano s tuberkulozo, se pod nobenim pogojem ne sme pripuščati h gostom.
8. Družine, katerih člani bolujejo za tuberkulozo ali kjer že stanuje tuberkulozni, smejo sprejemati zdrave tujce le izjemoma, 'in sicer samo s predhodnim dovoljenjem občinskega zdravnika, ki izdaja dovoljenja le na podlagi izjave občinskega zdravnika. Kadar izda občinski urad tako dovoljenje, mora hlcratu odrediti vse potrebno, da se dotični družinski član izolira.
9. Ordinirajoči zdravnik mora bolnika poučiti o prenosljivosti njegove bolezni ter mu dati povsem točna in podrobna navodila, kako naj se ravna, da okolica, v kateri se-kreta, ne bo izpostavljena okuženju.
10. Bolniku, ki se ne ravna po navodilih zdravnika ter izpostavlja svojo okolico nevarnosti okuženja, sme občina zabraniti nadaljno bivanje v njenem okolišu.
11. Krajevno sanitetno policijsko oblastvo (občina) mora posvečati posebno pažnjo čistoči kraja, skrbeti za dobro pitno vodo ter za primeren odvoz smeti in fekalij. Ceste se morajo škropiti, da se ohranijo čimbolj brez prahu. Istotako se mora strogo nadzirati promet z živili ter se morajo ugotovljeni nedostatki nemudoma odpraviti.
12. Lastniki javnili lokalov, zasebni stanodajalci in zdravniki, ki se pregrešijo zoper določila te naredbe. se kaznujejo z denarno globo od 10 do 1000 dinarjev, v primeru neizterljivosti pa z zaporom. 1 do 20 dni.
Denarne kazni se izrekajo v korist državne blagajne.
13. Ta naredba stopi v veljavo ■osem dni po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
V LJUBLJANI, dne 18. maja 1933.
Ban: dr. Marušič s. r.
%
Novi grobovi
Izpolnujoč žalostno dolžnost sporočamo smrt uglednega našega člana g. Zemljiča Štefana iz Beltinec.
Dne 29. julija t. 1. se je peljal z motornim kolesom v Mursko Soboto. Med potjo mu je postalo slabo in ni bil več v stanju obvladati vozila, ki ga je treščilo v obcestni jarek, kjer je obležal v nezavesti s prebito glavo. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna ter je ob 1. uri podlegel zadobljenim ranam, komaj 27 let star.
Pokojni g. Zemljič je bil odličen gospodar. Stremel je za povzdigo gospodarstva ne samo v svojem ožjem kraju, ampak tudi za ves srez. Radi tega je izguba tako zavednega našega člana hud udarec ne samo za Združenje, ampak tudi za mnoga kulturna društva, katerim je bil vedno na razpolago z nasveti in z materijalno pomočjo.
Lahka naj mu bo zemljica 1
Gospe Drčar Mariji, gostilničarki v Mariboru je nenadno umrl njen soprog.
O. Karlu Trafeniku, gostilničarju v Mariboru je umrla hčerkica-edinka.
G. Jožica Fabjan, gostilničarka v Mariboru pa je izgubila svojega očeta.
V Ljubljani pa sta umrla gg. Kmet Ivan, gostilničar, Gosposvetska cesta in g. Tratnik Mirko, Rimska c. 4.
Vsem preostalim naše iskreno sožalje.
PREDME f i ';
Pttm ©
ILU5TE?. CENIK ZAST0N3
Poučno potovanje
Ker se je že ponovno izrekla od raznih strani želja, da bi nadaljevali s poučnimi potovanji radi skupnega o-gleda tujsko-prometnih naprav, podeželskih gostiln in hotelov v državah, ki nam služijo lahko za vzgled, raz-pisujo uprava Gostilničarskega Vestnika iz navedenih vzrokov tudi letos tako potovanje in sicer po sledečem potovalnem načrtu :
2. sept. odhod iz Ljubljane ob 8.28
prihod v Badgastein 14.00 (ogled kopališča, hotelov in gostiln).
3. sept. 14.05 odhod Badgastein pr.
Schwar2ach—St. Veit
16.25 prihod v Zeli am See
4. sept. predpoldne izlet z žično že-
leznico na Schmitthohe (o-gled gorskega hotela).
16.28 odhod Zeli am See,
17.23 prihod St. Johann in Tirol.
5. sept. predpoldne vožnja z avto-
busom v Kitzbuchel, ogled mesta, ki je poznano zim-sko-sportno središče, ogled Schwarzsee, vrnitev v St. Johann (ogled gost. in hot.). Popoldne vožnja z avtobusom okoli KaiSergebirge.
6. sept. Predpoldne v St. Johann in
Tirol prost.
17.23 odhod St. Johann, 19.15 prihod v Innsbruck.
7. sept. Predpoldne ogled mesta,
popoldne vožnja z avtobusi na Hungerburg in odtod z žično železnico na Hafeleckar.
8. sept. Predpoldne izlet v Stubaital
ali vožnja z avtobusi okoli Mittelgebirge— Innsbruck — Igels—Schloss A ■n ras—Innsbruck. 18.15 od n. iz Innsbrucka. 19.03 prihod v Jenn-bach, večerja in nočevanje.
9. sept. 9.04 odhod iz Jennbacha.
10.23 prihod v Mayerhofen (ogled gostiln, hotelov in izlet v okolico).
10.^sept. 8.28 odhod iz Mayerhofna. 9.44 prihod v Jennbach.
9.50 odhod iz Jennbacha.
14.25 prihod v Salzburg. Popoldne ogled zanimivosti.
11. sept. Predpoldne izlet v Berchtes-
gaden in Konigssee (Nem). Kosilo ob ca. 13. v Salzburgu. 17.26 odhod iz Salzburga. 20 04 prih. v lschl.
12. sept. Ogled Ischla. 12.42 odhod
iz Ischla. 13.35 prihod v Bad Aussee.
13. sept. Prihod v Jugoslavijo.
Potni stroški inkl. prehrana, prenočevanje, napitnina, vožnja po železnici, z avtobusi in žičnimi železnicami, ogled znamenitosti 1950 Din za osebo. Prijava v svrho kritja režijskih stroškov 50 Din. Prehrana se prične s kosilom dne 2. sept v Badgasteinu in se konča s kosilom dne 12. septembra v Bad Aussee. Potne liste mora imeti vsak priglašencc v redu, za Nemčijo niso potrebni potni vizumi. Prijave sprejemamo do 20. avgusta. Izlet se vrši samo tedaj, če se prijavi najmanj 20 udeležencev.
Car®
Itlaribor
^\. Prvovrsten, osvežujoč in zdrav brizganec^1
v vročih poletnih dneh napravite, če vinu, pomešanem z
Radensko zdravilno vodo
pridenete košček ledu
2. Stara, težka in rdeča vina
se najbolje mešajo z
Radensko Gizelino vodo
Radenska Gizelina voda
n e spremeni barve vinu, mu n e vzame naravnega okusa ter ustvari res prijetno, okusno in zdravo pijačo
3. Kot namizno vodo hvalijo sladokusci najbolj Radensko kraljevo vodo
ki je v vročih poletnih dneh najcenejše in obenem tudi najboljše okrepčilo in osvežilo
Ali morajo plačati gostilničarji-v*no-tjradniki občinsko trošarino od vina za lastno uporabo?
Ker so nekaterim gostilničarjem, ki so obenem tudi vinogradniki, še
neiasna določila slede oi-^evani« o", činske trošarine od vina lastnega pridelka, ki ga rabijo za hišno uporabo, dajemo naslednja pojasnila:
Pri gostilni,čarjih-vinogradnikih je upoštevati 2 svojstvi in sicer: svoj-stvo gostilničarja kot točilca alkoholnih pijač na drobno in pa svojstvo vinogradnika. Gostilničar, čeprav je vinogradnik, mora prijaviti in plačati občinsko trošarino občinski upravi ali pa finančni kontroli in sicer takoj pri vkletenju vso ono količino vina, ki jo rabi za nadrobno razprodajo v gostilniškem obratovanju.
Gostilničar, ki je obenem vinogradnik, pa je oproščen glasom trošarm-ske novele in na tej podlagi izdanih odredb kr. banske uprave II No. 14919/1 z dne 2. avgusta 1932. in II No. 10463/8 z dne 11. maja 1933. plačevanja občinske trošarine od onega vina lastnega pridelka, katerega potroši v isti občini za svoj dom. Iz tega izhaja, da plača gostilničar-vinogradnik kot gostilničar občinsko trošarino le od onega vina, katerega prodaja v svoj-stvu gostilničarja, dočim je oproščen <>d občinske trn^nnp /a -•» '-n i količino, ki jo porabi za svojo družino.
Razno
Le sloga rodi uspeh
Mariborski kavarnarji in restavraciji, ki so imeli v svo]ih lokalih staino godbo so se s 1. marcem t 1. zavezali, da bodo ukinili godbo v lokalih, dokler jim mestna občina v Maribo u ne zniža koncertno takso, ki ie znašala od večera 100 D n. Ker občina ni hotela spočetka ugoditi niihovim upravičenim prošnjam, so kavarnarii enostavno odpustili godbenike in vztrajali pri svoji zahtevi toliko časa. dokler jim ni sedaj občinski svet sploh opustil koncertni takso Naravno, da je ta odločen nastop maribnrsk h to varišev nudil njihovemu načelniku g Valjaku in pa g. Osetu Andreiu, ki sta vodila borbo kot občinska svet nika, pri občini krepko podporo Veseli nas, da lahko ooiavliamo to vest vsemu našemu gostdničarstvu k>>t svetel primer, kako je treba vo j ti borbo za svoje pravice in da je le v slogi in tovariškem podpiraniu mogoča rešitev v današnjem obupnem položaju.
Pred velikim obrtniškim zborovanjem. Okrožni odbori obrtniških združenj v Dravski banovini pripravljajo	v	mesecu avgustu veliko	obrt-
niško zborovanje, ki bo dne 15. avgusta v dnth	Mariborskega	tedna v	veliki
Umonski dvorani v Mariboru.
Nazadovanje Izvoza vina v Avstrijo. Po podatkih iz Avstrije je padel izvoz vina	iz	Jugoslavije v	Avstrijo	zadnje
čase	od	150 vagonov	mesečno	na 30
vagonov mesečno.
Ali morajo plačati pavšalno takso po tar. post. 34 tudi oni točllcl, ki prodajajo pi;ače pod šotori? V nekem konkretnem slučaju je ministrstvo izdalo rešeme, da se mora tar. post. 34 ( rik^a na računske listke) plačati vsepovsod, kier se toči 'n konzumira jed in piiača, pa najsi bo to tudi pod šotori na se m h, ki se vrše v mestih z n»d 2000 prebivalci.
Zbornica TOI v Ljubljani se ne bo ločila. Minister za trgovino in industrijo je izdal na podstavi poročila Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v L.ubljani z dne 17 marca odnosno 20. maia t. I. Štev. 4470 o izidu glasovanja o b •' t n i § k s h organizacij proti delitvi zbornice in o skiepu obrtnega odseka imenovane zbormce od;, čbo, da ostane Zbornica za trgov mo, obrt in industrijo Ljubljani skup:'a, ker za ločitev oDrtnega odseka iz navedene zbornice niso dam pogoji.
K j naj služi kot osnova pri plačilu skupnega da ka rsa poslovni promet od vtria, katerega se nabavi v drugi občini, kak r se ga prodaja? Na podlagi nekega konkretnega .slučaja ih izdalo finančno ministrstvo sledeče pojasnilo: Kot osnova ;ia plačilo skupnega da«ka na poslovni promet na vmo se ima v/eti c^-na vma na veliko v kraiu, k|er se plačuje skupni davek na poslovni promet in državna trošarina.
Nekoliko p d« kov o trvovini s hrneltem. Površin?: zasajena s hmeljem s- r* o.l leta 193:-!. napram 1. 1931. z m n šala od 50 809 h* na 41804 ha. N-, bolj e ie .-m ajšala površina v Č-^koslovaški. V Vojvodini se le v tej ..n /manjšala povirna od 1000 na 600 hi v Sloveniji od 1300 na i 200 Ha. S et->vna nrodi.kciia )e znašala v leto 1930. 1 205 400 q, v letu 1931. 512 dOO n v it-tu 1932. 838 700 q
mi '-um hmelja na '-vetu se ceni na 968 710 q in odpade p-ea sem na A KirAkn 216 400 na Ameriko 200000 n m neničiio 154 000 q
Koroška cesfa 19
  —   ™
Pivovarna in žganjarne
los. TscheSi
c. 2 - TeiiLfl 2335 I
pri poroča sv» <>	>
PIVO NAJBOuSs K V A 1 I T i T E
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere t. t. d
Stran 4.
Gostilničarski vestnik
Štev. 7. 29. VII. 1933.
Produkcija piva je padla v naši državi v letu 1932. napram l. 1931. od
540.000	hi na 319.000 hi. Produkcija piva v Ameriki bo to leto predvidoma narasla od 25,000.000 na 35,000.000 hi.
V	letošnjem letu je v Vojvodini zasajene 1600 ha površine, tedaj več kot v Sloveniji. Vsled zanimanja v Nemčiji so cene hmelju narasle do 50 Din. Vojvodina bo letošnje leto lahko izvozila okoli 5000 q. Trgovina s hmeljem miruje. Za stare letine hmelja se ne kaže prav nikakega zanimanja. V predprodaji se plačuje za novi hmelj 30 do 35 Din za kg. Ker pa računajo hmeljarji z višjimi cenami, je mnogo zaključkov, ki so bili v predprodaji izvršeni, storniranih.
Pridelek vina v Avstriji v letu 1932. Leta 1932 se je v Avstriji pridelalo 1,077.750 hi napram 1,365.279 hi vina v letu 1933.
Trošarina na žganje. Finančni minister je izdal odlok, da se za žganje morajo smatrati samo tisti destilati sadja, vina in grozdja, ki nimajo več kot 35° alkohola. Destilati, ki nimajo več kot 35° alkohola, plačajo državno trošarino kakor za špirit.
Noveliranje obrtnega zakona. Do-znali smo, da se namerava novelirati obrtni zakon in so baje v to svrho pozvane že neke stanovske organizacije, da stavijo svoje predloge.
Listnica uredništva.
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali del gradiva odložiti. Objavili ga bomo v prihodnji številki.
Naročajte tiskovine v Zvezni tiskarni
v Celju
KRISTAL D. D.
tovarna ogledal in brušenega stekla Maribor
Koroška c. 32 Telefon 21-32 Izdeluje
vse vrste ogledal in brušena stekla
SIR - SALAME
I V A M L. U H L E R
Najcenejši izvor za nakup sira, salam, kakor ostalega provijanta za turiste, izletnike itd. Gostilničarji engros cene.
L. UHLER, trgovina z delikatesami Maribor, Glavni trg 14 (Rotovška hiša)
Pipe za sode — jedilno orodje papirne servijete — zobotrebce košarice za kruh držala za časopise — galanterija pletenine — papir itd.
Drago Rosina, Maribor
Vetrinjska ulica 26.
DRAVA
gospodarska zavarovalna zadruga r. z. z o. z.
v Maribora, Kralja Petra trg 6
Telefon 25-06
Zavaruje:
1. za slučaj smrti ali doživetja osebe od 21. do 80. leta starosti ;	2.	doto otrokom;
3.	sredstva za gospodarsko osamosvojitev ;
4.	kolesa proti tatvini po najugodnejših pogojih
Zahtevajte prospekte! Sprejemajo se zastopniki v vseh občinah!
Splošna nabavljalna zadruga
Maribor, Glavni trg 1
nudi svojim članom po najnižji ceni špecerijsko blago. Novi člani se sprejemajo ob vsakem času.
CENTRALNA VINARNA
LJUBLJANA ♦ FRANKOPANSKA UL. 11 ♦ ŠIŠKA
PRIPOROČA SVOJA PRVOVRSTNA, ZAJAMČENO PRISTNA VINA
ZMERNE CENE! TOČNA POSTREŽBA
Kdor ne pozna kletarstva, ne razume vinskega zakona I
IscSla. je težko pričakovana, že davno nujno potrebna, prekoristna knjiga „ Vinski zakon in kletarski vedež1
z najvažnejšimi, točnimi navodili za pravilno vinsko gospodarstvo s kletarstvom.
XII + 176 strani. Trdo vezana s poštnino vred 50 O in.
Za slovenščine nevešče interesente v nemškem prevodu brošura (62 strani): „Dsi,s jugoslavische Weingesetz“
Preis — einschlieBlich Postporto — 16 Din.
Oboje v samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, Maribor, Gosposka ulica 50. Položnice — čekovni račun št. 16.086 — so na razpolago.
Nabava se poplača stotero v najkrajšem času, zato z njo ne odlašaj
Ljubljana, Iraško in Maribor :
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in ,;BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna „IINI0N“
== Ljubljana, Laško in Maribor
Za uredništvo: Karol Perc, Celje. — Za lastnika: »Zveza združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani: Drago Bernardi, Celje.
Za Zvezno tiskarno v Celju: Milan Cetina, Celje.