Za poduk in kratek čas. Naša mladina. (Konec.) Jabelko ne pade daleč od debla. rXar. pr." NaTadno praTimo: naš Tek je Tsega tega kriT, 5asi so taki! Tako sploh goTore ljudje, ki stTari bolj na tanko ne poznajo ali je nočejo preiskoTati. — Nobena doba t zgodoTini ni sama za, se, Tgaka se razTija iz poprejšne: slabo zrno, katero ge je predstoletja Tsejalo, sedaj t klasje gre. — Pojdimo tedaj za stoletja nazaj in poglejmo t kratkem njih zgodoTino in tam bomo marsikaj najdli, kar nam sedajnost malo bolj pojasnuje. Prri uzrok brezTerske odgoje se mora iskati Teliko pred nami t 15. in 16. stoletji, ker takrat se je za5ela loSeTati Teda od Tere tako, da je sedaj pregOTor postal: Teruje le tisti, kdor ni5 ne T8; Tera je tedaj le za neučene, neomikane ljudi, olikanim (?) pa je ni treba!? Velikanske premembe so se takrat godile: pot t Indijo in t noTi STet je bil najden. Ljudje, ki so se t srednjem Teku naTdušeTali za Tero, hoteli so obogateti, zelo obogateti; t kratkem času so bili njih misli in prizadeTanja le t to obrnjene, po kakošni poti bi se to ložej speljalo. Obert in trgOTstTO se je sicer niočno poTzdiguil, a STet je zabredel v m a t erialzem; tačas nastaTŠe kriTOTere so zametoTale cerkTeno TeljaTO in z zanikoTanjem Teljave rimske CerkTe so bila na stežaj siroko odprta Trata Tsem Terskim ločinani, ki so ta čas iz tal rastle, kakor gobe po jesenskem deža, nejeverstvo m bogotajgtTO, ali kakor ga nekteri imenujejo umoTergtvo (racionalizem) je bil le dosledica Lutrovih in KalTinoTih naukoT. Ta nesTeti duh dTomnjiTOSti (gkepticizma) se je zanesel tudi med KatoliJane v katoliške drža^e; iz Angleskega je prišla gola nejeTera na Francosko, samopaanost in gizdavost francoskega dvora je kužila Francosko; francoske sege in naTade, tedaj tudi slabo izrejo mladiue so pa drugi narodi, NemciinSloTani radi posnemali. Gospoda je gTOJo deco francoski izrejeTala, razuzdano življenje višjih krogoT se je tudi posnemalo v nižjib, iz mestnih palač je prišla t kmeSke kočnre, gosposko in neTersko je bilo nekaterim Tse eno. Kako ostro 80 bičali pošteni Nemci opiSarijo STojih rojakoT, ki so zametaTali stoj jezik, SToje šege in naTade in se sramovali biti Neinei; z zgoTorno begedo so dokazoTali zleg, ki se širi med ljudstvo, ko ge t izrejo otrok Tdinjajo tujci in tujke, ki ne znajo drugega kakor SToje hvaliti, pa zaničevati stare domače lepe naTade. — S staro nošo, tako se namreS trdili, so otroci odložili tudi stare pobožne naTade, — Tse tako, kakor pri nas toži stari Kranjec t znani pesmi. — Nemci so se menda naTeličali francoskih šeg in naTad, Tzlasti t NapoleonoTih 5asih, in sedaj stoj jezik, SToje naTade gotoTO Tisoko cenijo, dasijaTno še francoska nosa po STetu gospodari. — Še bolj pa kakor Nemec so8eda Vlaha, posnema pa SloTenec stojega gospoda, Nemca. Kar je nemško to je njemu tudi gosposko; omika se za5ne z nemskim jezikom: kdor tega ne ume, je neveden. Dolgo podložništTO in Tse politi5ne razmere so to misel Tteple v naa narodič. nČemu so neki šole, ako se otroci tolikanj potrebnega nemškega jezika ne bodo učili", tako modrujejo Tse učene (?) glaTe, in iz tega modroTanja pa sklepajo politikarji potrebo ponemSeTanja ljudskih in srednjih šol. NejeverstTo se je globoko Tkoreninilo med narod miselceT, kakor se Nemci ponosno imenujejo; ta duh pa tišči iz NemSije na Tse kraje, koder se čuje nemški glas, koder Nemci prebrrajo. Pred tičoč leti se je širila kršanska Tera med SloTence in t njenem imenu so zabteTali Nemci nadvlado po sloTenskih deželah, sedaj pa raTno t tem smislu sirijo brezTerki liberalizem med SloTence, njih enako misleči sloTenski tOTariši ac jim pa preponižne sluge, mahajo kakor da bi se skušali ž njimi po starih krsanakib iegah in naTadah med sloTenskim narodom, in ljudstTU jemljejo to, kar ga edino se ohranjuje in obTaruje. Njih najTe5a skrbljiTOgt je ta, da bi sloTenski narod olikali s tem, kar so že drugi narodi zdaTno kakor nepraktično in nerabljiTO za ljudsko odgojo zaTrgli. To pa Tse t imenu r8Tobode" in ,,napredkau, se Te da iz rodoljuba (!), češ, da sloTenski narod ne bo pred Časten, dokler se Tergkih predgodkoT (?) in sredoTeSne teme ne otrese! — Ko pa goTorimo o neTeri po Nem5iji, nikakor ne mialimo, da bi bili Nemci v 8Toji deželi ali tudi med nami naseljeni Nemci sami neTerci, ker jso nam raTno gedaj nemški Katoliki t izgled Ternosti in Tdanosti; goTorimo le o načelu, katero je sedaj na Nemškem in tam, koder Nemci gospodarijo, nadvlada vse drugo; tudi se nam nekako miael vriva, da je ves ta liberalizen nemskih politikarjev le vabljiva zanjka, v katero se love slovenski liberalci; žival v žertvo odbrano so stari pogani z venci okinčali., in potem pred žrtvenik peljali. (,,Uč. Tovariš.")