Leto IX.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1933*	štev. 7«
riJMiimiurniriij ;ijiu!ii[jtji(jiiuiii;jn!ibii!ubifi if iMt:i jnEinusijitiiiiiifiTitniiis tiiTFUMniriiHrjiiiititijjHiJujiiiiiTiiiEiHUititsiiiiJ^UiCTiHHiuTiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitJuiTiidMsiJHfi
Dve strahotni eksploziji
Eksplozija ogromnega gazometra v Nemčiji
Jubilej vrlega narodnega delavca
V Mariboru je slavil 60 - letnico svojega življenja ugledni zobozdravnik in predsednik »Posojilnice« v Narod, domu g. dr. Viktor Kac. Ob istem Času slavi tudi 25-letnlco odkar Je v vodstvu Posojilnice.
Jubilant se je rodil 12. februarja 1873 v Šmartnem pri Slo-venjgradcu, kjer Je dovršil domačo ljudsko šolo, nato pa gimnazijo v Mariboru, kjer je maturlral leta 1892. Medicino ie študiral v Gradcu.
Od L 1899 do 1900 je bil okrožni zdravnik v Velenju, nato je odšel v Celovec, kjer se je skušal ustaliti, kar pa se mu ni posrečilo. Odšel Je na Dunaj, kjer se je na kliniki usposabljal za zobozdravništvo 4 se nato naselil v Mariboru.
Kot narodnjak se je udejstvoval v Gradcu v Družbi s« Cirila ln Metoda, ki se je močno razvila baš pod njegovi^ predsednikovanjem, pozneje v Velenju, kjer Je bil lzvoljej na narodnem programu v občinski svet in okrajni zastoj* Tudi v Mariboru se je in se še vedno udejstvuje v vseh na rodnih organizacijah, med katerimi moramo zlasti v povoju dobi poudariti humanitarne ln med temi še prav posebni Dijaško kuhinjo, kateri predseduje jubilant že od leta 192S Velike zasluge ima ttldl za »Dijaški domc.
Po prevratu je bil član občinskega in okrajnega sosvet« potem predsednik socialnopolitičnega in gradbenega odseka danes pa vodi mestno kopališče ln pogrebni zavod. Publici stičn<j, je deloval pri »Slovenskem Narodu«, »Domovini« U »Taboru«.
Večino svojih sli Je Jubilant posvetil Posojilnici, kjer bil od 1908 do 1909 v nadzorstvu, nato pa v odboru, čij predsednik Je od 1928 dalje. Razen v Posojilincl se je gospa darsko udejstvoval pri ustanovitvi in razvoju opekarne i Račah ln do svetovne vojne v lastni tovarni za strojila i Celovcu. Dr. Viktor Kac je med najstarejšimi sedanjimi M riborčanl, ki so v narodnem ln gospodarskem delu preživa vso težo mariborskega narodnega boja za ohranitev in razv slovenstva.
Jubilej uglednega podjetnika
Valentin Accetto Je splošno znani ljubljanski meščan in podjetnik. Kdo bi mu prisodil sedem ln pol križev, ko ga vidi v poletnem času, kako mladeniško se vozi na kolesu od doma na delo, od dela na svoj dom v Trnovskem pristanu. In vendar je zagledal naš jubilant luč sveta 8. febr. 1858. na Brdu za Rožnikom, če pri komu, se pri njemu uresničujejo besede: Iz malega raste veliko. Iz preprostega pastirčka na očetovem domu se Je povzpel do uglednega ljubljanskega meščana in priznanega stavb, podjetnika. Poštenost in so- _
lidnost je geslo v vsem
njegovem življenju. S svojo poštenostjo in pridnostjo ter i svojim velikim rodoljubjem in s svojo narodno zavednostjo d je pridbil velik ugled, niso mu pa bile prihranjene tudi mnog« bridkosti v življenju. Tako n. pr. so mu na posledicah vojn« umrli vsi trije sinovi. Ob jubileju se mnogoštevilnim njegovim prijateljem pridružujemo tudi mi s željo, da bi mu bil« naklonjenih še mnogo srečnih let.
S^k^rl'1!^ tvornica Renault je bila prošle dni prizorišče mogočne katastrofe. Eksplodiral je kotel v električni centrali in močno poškodoval poslopje. Nekaj delavcev je bilo ubitih, nad sto pa ranjenih.
Napredek tehnike nI prinesel človeštvu samo velikih koristi, temveč tudi ogromno nesrečo To dokazuje tudi straSna katastrofa, ki se Je pripetila pretekli petek zvečer v industrijskem mestu Neukirchen v Posaarju, kjer Je eksplodirala ogromna plinska shramba (gazometer) tamkajšnje mestne plinarne, v katerem je bilo nad stotisoč kubičnih metrov svetilnega plina. Eksplozija je bila tako silna, da je porušila velik del mesta in jo je bilo slišati 85 km daleč. V okrožju 20 km so popokale vse šipe. Mesto samo Je v takšnem stanju kakor, da bi ga bil obstreljeval sovražnik s težkimi topovi. Ulice so dobesedno nastlane s kosi zidovja in traverz, z deli oken in vrat Na mnogih krajih leže na cestah celi kupi raznega pohištva, ki ga Je vrgla eksplozija iz porušenih hiš. Posebno hudo Je prizadeta delavska kolonija, ki je bila v bližini plinarne. Zračni pritisk Je odnesel hiše z ljudmi vred, da ni danes niti sledu o njih. Nesreča je nastala, kakor kaže tako, da se je vnel v bližini plinske shrambe bencol ki so ga tamkaj pretakali. Požar se je naglo širil in je zajel gzometer, še preden so mogli izpustiti plin. Računajo, da je katastrofa zahtevala čez tristo smrtnih žrtev ln prav toliko smrtno ranjenih, dočim je število lažje ranjenih še mnogo večje. Mimo teh žrtev so hudo prizadexi delavci, saj je izgubilo kruh preko tisoč delavcev. Vste otej katastrofi je žalostno jeknila po vsem svetu, ki hiti z darovi lajšati nesrečnikom
Renaultova tvornica po eksploziji
Brezposelnost — šiba sveta
Pohod brezposelnih v Londonu
Bgoraj: Shod angleških brezposelnih v Hydenparku pri Londonu. Zborovanja se Je Udeležilo 150.000 ljudi, govoril Jim Je vodja delavske stranke Lansbury. — Spodaj: Obhod demonstrantov po londonskih ulicah. Posebno pozornost Je zbujala skupina brezposelnih, ki so Jahali na konjih.
Učenjak, ki razbija atome
Sam se je sodil
Llnski vampir Franc Leit-g&b, ki je bil lani 24. novembra zaradi sedmih roparskih umorov obsojen na dosmrtno Ječo, je včeraj zjutraj v ječi podlegel vnetju trebušne mrene. V samomorilnem namenu Je bil pogoltnil zobno ščetko ln posledica je bila vnetje trebušne mrene. Zločinca so sicer takoj operirali, pa ni nič pomagalo. Dobil je zadnjo popotnico, potem je pa ležal brezbrižno, dokler ni izdihnil.
LeitgOb je bil star 53 let. Po obsodbi je dobil krvno bolezen in v ječi se je večkrat onesvestil. Takoj po obsodbi st Je prvič poskusil končati življenje. Ko ga je hotel paznik odvesti nazaj v celico, se mu je nenadoma iztrgal iz rok, razbil z glavo šipo na oknu ln skočil na cesto. Padel je pa tako nesrečno, da se Je samo nekoliko opraskal. Brž se je pobral in zdirjal na vso moč proti Dunavu, da bi skočil v vodo, pa je pritekel naravost v roke stražniku, ki ga Je spravil nazaj v zapor.
Mož je bil menda obračunal s svojim življenjem, kajti misel na samomor m uni šla več iz glave. Bil je sicer strogo za-Btražen, pa se mu je vendar posrečilo dobiti zobno ščetko ln Jo pogoltniti. Med obravnavo je napravil Leitgob vtis posebno zakrknjenega in krvoločnega zločinca. Vseh sedem svojih žrtev je naslikal kot razuzdake in na občinstvo je vplivalo njegovo zakrknjeno srce tako, da je bila z velikim »adoščenjem sprejeta kazen, ki se ji Je pa zločinec zdaj Izognil.
Spomenik pesniku — potepuhu
V Parizu bodo v kratkem odkrili spomenik originalnemu francoskemu pesniku balad Francoisu Villonu, ki Je bil za svojega življenja bolj znan kot potepuh in dovtipen pustolovec, danes pa slovi kot pesnik.
Zanimivi poizkusi ruskega učenjaka prof. Kapice na angleški univerzi
Na univerzi v Cambridgeu v Angliji je bil te dni svečano otvorjen nov kemični laboratorij, ki v njem deluje ruski učenjak Peter Kapica iz Pe-trograda. Laboratorij je dobil po njem tudi ime. Opremljen je bil nalašč za njegove poizkuse in veljal je okrog 15.000 funtov šterlingov. Stroške Je krilo Angleško kraljevsko kemično društvo. Prof. Kapica ja delal zanimive kemične poskuse že do leta 1921. v Petrogradu, a ko so ga poslali na kongres kemikov v Anglijo, se v Rusijo ni hotel več vrniti. Učenjak si prizadeva razbiti atom in praktično izkoristiti ta uspeh. Atom Je najmanjši doslej nedeljiv delec vseh snovi. Opazovanja so pa dognala, ia Je tudi sestavljen iz Jedra in okrog njega krožečih delcev, elektronov Imenovanih. Ce se bo razbijanje posrečilo v veliki meri, bodo zadostovale že male količine snovi (recimo vode), da bodo nastale ogromne množine proste sile. Mnogi učenjaki hočejo doseči razbitje atomov s pomočjo izredno močnega električnega toka, prof. Kapica se je pa odločil za drugačno metodo. On rabi magnetične sile ob izredno nizki temperaturi 270 stopinj C pod ničlo. Ruski učenjak pa ne dela poskusov samo z razbijanjem, temveč tudi s spajanjem atomov. Zanimivo Je, da so ponudili ruskemu učenjaku angleško državljanstvo, pa ga Je odklonil. Delati hoče v Angliji, ostane pa vedno ruski učenjak. Tudi na univerzi čita svoja predavanja v ruščini in slušatelji morajo imeti tolmača, da jih razumejo.
Slika nam kaže učenjaka in njegov stroj za razbijanje tomov.
Železničarska stavka ita Irskem
Pogreb kot agitacijsko sredstvo
Na Irskem ln v Ulstru je Izbruhnil zadnje dni železničarskl Strajk. Stavka približno 10 000 železničarjev. Oblasti so morale zastražiti proge z vojaštvom, da. obvarujejo teleznižke naprave sabotažnih činov. Na sliki vidimo veliki kolodvor v Dublinu,
kjer je promet znatno skrčen.
Irska policija kroti nemirne elemente
Ikiinuie oni se je uaeiezii pugieua ue±v<_faa pi^au-..™ Jeve stranke v Berlinu tudi bivSi nemški prestolonaslednik, ki Je porabil to priliko, da Je pokazal javno svoje simpatije u Hitlerjevo politično gibanje. Na sliki ga vidimo v trenutku, ko stiska roko Hitlerjevemu namestniku.
V južnem delu Japonske obirajo zdaj čaj. Listi čajne rastline »e morajo pred uporabo
dobro prekvasiti in posušiti
Slika desno;
Stavkajoči železničarji so povzročili več nerednostl. Nemirneže pokori policija %
oklopnimi avtomobili.
Polet iz Anglije v Brazilijo
Angleški letalec
Mollison Je preletel progo ta Londona v Na-tal v 82 urah ln postavil nov svetovni rekord. Slika je bila posneta pred njegovim naletom.
Obiranje čaja na Japonskem
Letalo treščilo na jezero
Angleški mornariški letalec Rodd se je prošle dni ponesrečil • sopotnikom Schaerjem. Njuno letalo Je treščilo na led
jezera.
Pokopališče za podmornice
Na cornwalskem nabrežju v bližini Falmoutha Btojl »pokopališče« angleške mornarica. Tam ostavljajo nerabne podmornice njih usodi.
Sovraštvo sega preko morja
V Filadelfiji so antifaJSIstl porušili hišo ondotnega privrženca Musaolinijeve politične stranke advokata Silvestrija. Vrgli so v hišo bombo, ki je raztrgala poslopje, ubila Silvestrijevo ženo ter hudo ranila štiri otroke fašističnega eksponenta. Silvestri j«
le po naključju ušel smrti.
šankajvan po japonskem bombardementu
Sankajvan je južni vhod v Džehol, zato so se tukaj bili srditi boji med Kitajci in Japonci, ki so si izsilili prehod h kitajskemu zidu.
Upor na križarki
Komunizem med barvastim moštvom holandske ladje
Prešnjo soboto se je po-bunilo drugo-polto moštvo na holandskl križarki »Ze-ven Provlnoien« (Sedem provinc), odstavilo poveljnika ladje in vse častnike ter naperilo žrela topov proti zasledovalcem, ki jih je poslala ho-lanska vlada za uporniki.
Ladja je ob uporu zapustila pristanišče Oehle. Čeprav jI Je takoj sledila ladja »Aldo. baran«, Je bilo vse prizadevanje zaman. Poziv upornikom, naj se podajo, ni zalegel nič. 150 drugopoltnih mornarjev je zmagalo nad belokožci in vstaši so celo namerili topove na zasledovalce tako, da je morala ladja »Aldebaran« izginiti kolikor mogoče hitro z vidika, da je ne bi začeli obstreljevati.
Pozneje pa so uporniki obvestili holandskega ministra za kolonije, da bodo pristali v luki Surabaji, kjer bodo zapustili ladjo. Holandska vlada je dala nato svojemu vzhodno-indij-skemu brodovju nalog, naj skuša izlepa dobiti križarko »Sedem provinc« v svojo oblast in naj nastopi z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Po hudem Ijoju se Je posrečilo vladlnim ladjam ugnati upornike in jih poloviti. Zadnjo besedo bo govorilo vojno sodišče.
Pri tem uporu so imeli prste vmes komunistični agitatorji ln propagandisti. Uporniki so se namreč uprli zaradi znižanja mezd ln so poslali listom brzojavko, v kateri pojasnju-jeo svoje početje. Vstajo so vprizorill zaradi skrčenja mezd in zaradi postopanja proti neposlušnim mornarjem, g katerimi se ne strinjajo.
Slika desno: Poveljnik holand-ske mornarice v Vzhodni Indiji vioeadmiral J. F. Osten je uvedel zaradi upora na križarki »Zeven Provlncies« strogo preiskavo ln odkril komunistične vplive.
Kemal paša reformira islam
Carigrajski muezi-ni (duhovniki) so demonstrirali te dni proti odredbi vlade, da morajo pridigo-vati in moliti samo v novoturščinl. Mohamed anska cerkev se mora namreč sploh podrediti novim strogim odredbam turške vlade, nanašajočim se med drugim tudi na obleko duhovščine. Turški duhovniki bodo morali odslej nositi črne ali temne halje, ki jim zakrivajo noge vsaj 15 cm pod koleni. Duhovnikom je v smislu njihovega dostojanstva strogo prepovedano nositi vreče na hrbtu ali pločevinaste škatle od bencina, ki jih rabijo v Turčiji kot vedra, ali pa košare v rokah. Sploh se s svojim vedenjem ne smejo izpostavljati zbadanju in posmehovanju.
Vlada je na novo ocenila mošeje in jih razdelila v tri skupine. Mošeje, kamor hodi malo vernikov, bodo zaprte. Mošeje zgodovinskega pomena bodo proglašene za narodno last in bodo tudi zaprte za službo božjo tako, da bodo imeli verniki na razpolago le omejeno števil omošej. Prvič v zgodovini Turčije hočejo napraviti tudi poskus s spojitvijo krščanske in mohamedanske toelogije. Bogoslovska fakulteta univerze v Carigradu se preosnuje in pri tem bo ustanovljena stolica za primerjalno cerkveno zgodovino in za nelslamsko filozofijo. Med praznovanjem ramadana so bili letos državni uradniki v mošejah pri pridigi v turščini, da bt nadzirali, č« duhovniki niso kršili vladne odredbe. Doslej je bil namreč v islamu v rabi arabski jezik. Duhovščina se je poskusila tem novotarijam upreti, toda Kemal paša je izjavil, da ne bo trpel vmešavanja cerkve v politiko.