Poštnina platana v gotovini Crnn 2- GLASI LO OSVOBODI L N E F RO NT t "O k' RA. J A T R. B i ■ Leto III. TRBOVLJE, 12. maja 1950 Štev. 19. Najboljše uspehe je dosegla brigada št. 217 v Kotredežu Rezultati prvomajskega tekmovanja v rudniku Zagorje V prvomajskem tekmovanju so zastor rudarji dosegli lepe uspehe Pi Acor čili so mesečni plan za 4.7% C1 ^ uljah in praznikih so nakopali l uhno 3000 ton premoga. Iz tega k lanja je izšlo 11 brigad, ki so znatno prekoračile norme, toda le malo jih je Vsaj približno doseglo napovedane tekmovalne točke. Pri tem tekmovanju je šlo v glavnem za to, katera brigada bo imela najboljšo storitev, imela najmanj črtanih in slabo polnjenih vozičkov ter najmanj neopravičenih izostankov. Iz zaključnih podatkov o rezultatu tekmovanja vidimo, da *je bila najboljša brigada brigada št. 127. v Kotre-* žu. Vodijo jo brigadirji, oziroma prvi kopači tov. Hiršelj Frane 3.. Drnovšek Atrton 19., Klartčišar Franc 8 Brigada je presegla normo za 34%, ni Imela nobenega slabo polnjenega vozit Vn imela je najmanjši odstotek či -»lin vozičkov in kar je glavno: ni ii "in nobenega neopravičenega Izostanita. Brigada šteje 9 mož ter je napravita 116 m proge v premogu s profilom, ki je znatno večji od normalnega. Nakopnino je izvažala po 280 hi dolgi prooi Posebno važnost je tekmovalna komisija posvetila delovni disciplini in sicer konkretno neopravičenim izostankom, zato za nagrado niše prišle v do-Stcv brigade, ki niso i/potnrie le .toč- ke. Za oceno končnega rezultata tekmovanja je bil odločujočega pomena tudi % črtanih vozičkov, v katerih je bil premog primešan z večjo količino jalovine. Taka zmes premoga in jalovine zelo škodljivo vpliva pa kako v ost proizvodnje, odvzema po nepotrebnem določeno število vozičkov produkciji ter obremenjuje separacijske naprave, kar terja zopet številnejša popravila. Za končni uspeh tekmovanja je bil važen tudi odstotek slabo polnjenih vozičkov. Jasno je, da slabo polnjeni vozički zvišujejo proizvodne stroške, na drugi strani pa zmanjšujejo polno izkoriščanje voznega parka v jami. kar pvzroča zopet pomanjkanje vozičkov na deloviščih. Iz številčnih podatkov prvomajskega tekmovanja sledi, da so nekatere brigade sicer visoko presegle normo, toda imele so precejšen odstotek jalo-vinastih in slabo polnjenih voz ter neopravičenih izostankov. Tako je n pr. Čretnikova brigada št. 217 v Podstrani dosegla normo s 149,9%, toda imela te 2.97% jalovinastih in 0.24% slabo polnjenih voz ter 1 neopravičen izostanek. Zaradi tega ni prišla v poštev kos kandidat za prvo mesto v tem kosanju. — Tukaj moramo omeniti tudi Štancerjevo brigado št. 143, ki se je v prejšnjih tekmovanjih zelo dobro izkazala, v prvomajskem tekmovanju je pa presegla normo komaj za 6%. ima pa razen št, J27.najmanjši % črta- nih vozičkov in sicer samo 119%, medtem ko ima največje število neopravičenih izostankov in sicer kar 5 splavih«, kar dokazuje, da je delovna disciplina v tej brigadi precej popustila. Tekmovalna komisija je vse le okol-nosti proučila in proglasila za najboljšo brigado brigado št. 127 v oDratu Ko tredei. Dobila bo nagrado v gojzerjih. Graje vredna je malomarnost obrata Kisovec, ki za časa tekmovanja ni posvetil dovolj pazljivosti točni evidenci o uspehih posameznih brigad. Tako je n. or. računska pisarna v Kisovcu dajala podatke, kakor jih je »hibi 1 a od jamskih paznikov obrata Sem-nik. Ugotovljeno je, da pazniki niso dajali ločnih podatkov o številu voz. oziroma šihtov, ki so jih imele posamezne brigade. Poslovodja bi moral te podatke pregledati in šele potem oddali v računsko pisarno Taka malomarnost vodi k napačnemu obveščanju široke javnosti, kar vpliva kvarno na ugled našega tiska. Prvmaisko tekmovanje je prispevalo k nadoknadenju podplavske produkcije za mesec januar in februar. Verjem«! bodo zagorski rudarji ves primanjkljaj pristavil že v maju, oziroma v juniju. Zagorski rudarji in udarniki so s -svojim elanom omogočili izvršitev plana ter postavili na laž vsa inform-blrojevska obrekovanja. Svečano bomo proslavili letošnji roiiini dan maršala Tita Titova štafeta .Letošnji potek Titove šla lete čez tr-bovi ijske revirje bo izveden zelo slo-vesr,o. Tudi praga se bo spremenila ter Po potekala v nasprotni smeri kakor lansko leto. Tiboveljski iizkuiturniki bodo prejeli štafetno palico v Zidanem mostu od celjskih tekačev, nakar se jim bodo v Zidanem mostu pridružile štalete iz siranskih prog Jagnenica— Radeče—Zidani most ter iz Vrhovega in Loke. Stranske proge iz sektorja Rodeč bodo potekale mimo papirnice Radeče, tniirai KOZ 1. maj do Zidanega mosta, o<1 koder bo šla proga ob Savi lin fizkuMurnega doma v Hrastniku, kjer. sr Izvrši predaja fizkultur-nikom Hrastnika, Tu se bodo priključile stranske proge iz M.arnega in Dola ter praga planincev z Mrzlice in Kala. Prako rudnika Hrastnik čez hrib in mimo dnevnega kopa Dobrna-Neža bo sprejem v Trbovljah pred rud. niško restavracijo, kjer se bodo priključile proge s Planine, iz Ceč, iz .Partizanskega doma »Mamice« m Cebfno-vega. kjer se je leta 1937 vršil ustanovni kongres KPS ter stranska proga s Kuma Proga bo šla čez hrib v Zagorje, tam bo zopet sprejem pri Grčarju s priključkom proge s postaje Zagorje Nato mimo rudnika Zagorje — KLO Loke m obrata Kisovec do Izlak na Mlinše. kjer bo na meji okraja Medija predana š'aletna palica litijskim lizkulturnikom. Da se letošnji potek Titove štafete izvede čim bolj slovesno in množično, in setavlzen štab iz vrst vseh masovnih organizacij in društev. Na predvečer Titovega rojstnega dne se bodo vršile v Zagorju. Hrastniku, Radečah in Tr-bovljuh slavnostne akademije v proslavo rojstnega dne ljubljenega maršala Tita. Proslavili smo „Dan zmage1 Peta obletnica naše osvoboditve sc je v revirjih praznovala slovesno. Kra. Jev ne Zveze borcev so organizirale •slavnostna zborovanja s sodelovanjem ttodb ria pihala. ' Trbovljah je mestna Zveza borcev priredila slovesno zborovanje na Prostem pred rudniško restavracijo. Te proslave na predvečer Dneva zma Be se je udeležilo nad 2090 ljudi. f'o odi era n ju himne je imel govor o po. merili 9. m; ja, Dneva zmage, poti prcriM. at- okrajnega odbora ZB tov. P«* r Otmfir; njegova izvajanja so bila v«- krat pretrgana z vzklikanjem Tilu. Partiji in JA. Po govoru je bil na sporedu Slo venski film »Na svoji zemlji«, ki so ga predvajali člani našega filmskega krožka na prostem. Za film. ki prikazuje borbo naših borcev, je vladalo največje zanimanje. Po naših hribih 9o goreli številni kresovi, čulo se je streljanje iz mož-rtarjev, tako da se je moral vsak človek nehote spomniti na nepozabni zgodovinski dan — 9. maj 1945, i Tudi v Zagorju in Hrastniku ter po dragih krajih Zasavja so bile podobne proslave Dneva zmage. — Deveti maj, Dan zmage je pa delovno ijud-I stvo revirjev proslavil«! z delom! na Trbovlje št. 4, ki je dosegla deseto mesto s 104 točkami, je svojo nagrado v znesku 2000 dinarjev poklonila socialnemu fondu pri okrajnem odboru OF Trbovlje. Izmed poslovalnic kmetijskih zadrug je dosegla najboljše uspet le poslovalnica KZ Dobovec s 95 točkami, pre-hodna zastava pa je bila dodeljena upravi okrajnega magazina Trbovlje, ki je dosegla najboljše rezultate ter znižala nabavno prodajne stroške za 3.40%. II. mesto je zavzela uprav« rudarskega magazina Trbovlje, ki je poleg drugih točk presegla plan bln-gov-nega prometa za 28.4%. V Zidanem mostu so spet proglasiti udarnike Delovni kolektiv apmenuc m čeme«-tarne Zidani most je v počastitev prvega maja ponovno proglasil udarnike, ki jih je bilo 3J. Med njimi je 15 mlatiincev in mladink; od teh sta diva Že drugič proglašena. Izmed teh jih je bil« 26, ki so si prvič osvojili ta čast* Taborni jv »Krajevne zveze boreev Zagiirje na Plešah« Dne 2. maja 1950. je krajevna zveza borcev N1V v Zagorju organizirala kulturnd prireditev na Plešah Prireditev je imela značaj »partizanskega taborenja«. Zborovanja se je udeležilo nad 1000 ljudi. Tov. Jevšnik Adi. major JA je imel lep značaj govor, v katera) je prikfiz.a! veličino NOB ter njene pridfibitve, katere smo dolžni braniti pred napadi politike proti naši državi in našim narodom. Tov. Jevšnik je zlasti poudaril pomen 1. maja v borbi mednarodnega proletariata proti svetovnemu kapitalizmu. Zborovanje se je po govoru razvilo v ljudsko rajanje. Namen taborenja — obuditi spomin na partizanska leta je v celoti uspel Najboljši v tekmovanju so zmagali Trgovski uslužbenci okrajnega magazina Trbovlje in rudarskih magazinov so v prvomajskem tekmovanju dosegli lepe uspehe. Tekmovali so v kulturni postrežbi, dosegi največjega prči na pomoč, iz teca razloga se je v Zagorju zbralo 30 novih tečajnikov ki sc bocU i/šo4«Ii v posebnem tečaju in razširili gasilski službo. Tečaj bo trajal 10 dni; vodil ga bo tovariš Burket e iz Vrhovec« p'i Radečah, Tov. Burkelje iv pop'k, de bo tečaj dobro -uspel kar ;e želja n= vseli. Zeto! bi seveda nadalje, da bi st taki tečni! v korist tv«« vseh še pa- o-iion-ii ■ Iz življenja v Loki pri Zidanem mostu Kako so proslavili 27. april in I. maj v Loki Letošnja 9. obletnica OF jp> bila zopet velik ljudski praznik za Loko in okolico. O tem so pričale lepo okrašene hiše, zastave in parole, a naj-lepša počastitev OF je bila proslava, ki se je vršila 26, aprila t. 1. ob 19 v Domu ljudske prosvete v Loki. O pomenu, važnosti in nalogah OF nas je seznanil na tej proslavi tovariš Zagorc ml., le malo preučen je bil, zlasti za mlajše poslušalce. Pionirji so lepo podali 5 točk: Pionir, Številke, Babica se čudi, Pogovor z vetrom ter Nekoč in danes. Bili so tako kot vedno najštevilneje zastopani pri proslavi in sporedu. Pevski zbor je lepo zapel pesmi: Naša vojska, Nov cvet in Planinska roža. Mladinski dramski odsek v režiji tov. Trohe je prav zadovoljivo podal enodejanko »Izdajalec« ter tako prikazal pošten slovenski narod v NOB a tudi — na hvalo — redke izdajalce. Mladi igralci so se zelo potrudili v igri. zlasti mladinke, mladincem pa bi svetovali, da še parkrat preberejo svojo vlogo. Med mladino in starejšimi je bilo pravo tekmovanje v deklamacijah in recitacijah. Tovarišica Miki je recitirala pesem »Prva vizija«, tovarišica Eia »Najdražjemu«, tovariš Stane je deklamiral »Smrti«, tovarišica Greta pa »Slovensko pesem«. Največ truda je vložil v podajanje tovariš Stane, najbolj uspela je pa »Slovenska pesem«. Udeležba je bila zadovoljiva. S proslavo sm odokazali, da znamo tudi v manjših krajih spodobno proslavljali zgodovinske praznike naše slavne NOB in da bi v izvajanjih in sporedih tekmovali lahko tudi z našimi centri. 1. maj v Loki pri Zidanem mostu Praznik delovnega ljudstva, 1. maj, smo spodobno proslavili tudi v Loki. Na predvečer 30. aprila smo imeli v Domu ljudske prosvete v počastitev praznika dela lep in uspel koncert pevskega odseka KUD »Ivan Cankar« iz Loke. Pred koncertom je v kratkem govoru orisal tov. Hrobat pomen praznika 1. maja ter navedel uspehe naših delovnih ljudi — delavca, kmeta in in-teligenta. Nato je podčrtal prizadevanje pevovodje in pevcev, da so uspeli v kratkem času priredili samostojni pevski koncert; med lem časom so pri proslavah že trikrat nastopili. Spored je bil skrbno pripravljen in je obsegal 20 lepili narodnih, partizanskih in umetnih pesmi, od teh 3*solo-spevi. ki jih je pel tov. Veber Polde, pri klavirju ga je spremljala tovarišica Dolčmnn Maksa. Največ zaslug za koncert ima pevovodja tov. Jenčič Ivo, ki z resno voljo in ljubeznijo vadi petje. Glavna in prva naloga zbora v prihodnje naj bo, da postane številnejši in da vključi v svoje vrste mladinke in mladince. Ti naj pokažejo reden obisk vaj, disciplino in ljubezen do slovenskih pesmi, ki so bodrile naš narod v najtežjih časih naše zgodovine, zlasti pa v NOB. Tudi zunanjost Lok je pričala, da je v deželi maj. V sredini trga v Loki so postavili visok mlaj in lep slavolok; še celo pionirji so se postavili z lepim mlajem na šolskem dvorišču. Kaj pa Račiča? — Navadno ste bili prvi v krasitvi, a tokrat vas je Loka prekosila! I’ L«/./ radi iyramo šah Sah je postal naša najijubša igra, zlasti med pionirji. Najmlajši smo priredili že 3, turnirje, dva skupna, in enega, ki je bil samo za pionirke. Zmagala je vedno pionirka 3. čete Lipovšek Jožica, 2. mesto je zasedel Le-nardo Jože, tretje pa Perdih Stanko, oba iz 3. čete. Med pionirkami so si delile prvo mesto kar 3: Jurmanova, Knezova in Hočevarjeva. Lepe uspehe smo dosegli v tekmovanju s šahovskimi krožki drugih odredov. Pionirski odred sedemletke iz Radeč smo dvakrat premagali z rezultatom 7:0 in 7:3, pionirski odred sedemletke Hrastnik pa z uspehom 7:3 v Loki. Večkrat, zlasti ob nedeljah, igramo simultanko s tov. mr. Hočevarjem iz Radeč, tov. Hrobatom iz Loke in tovarišem Bervarjem iz Brega. Tudi tu se dobro odrežemo in smo desedaj že zmagali ali igrali neodločeno: Lenda-ro, Lipovšek ml., in st. Mlinar, Gole, Zupan in drugi. Tako je postal šah v Loki množična igra, saj ga igra že nad 80 odstotkov pionirjev, a obenem povezuje v najlepši igri pionirje, mladino in starejše. Saj> šah ne pozna mej med mlajšimi in starejšimi. Želeli bi. kakor smo že priporočali okrajnemu pionirskemu štabu v Trbovljah, da bi organiziral okrajno pionirsko moštveno tekmovanje v šahu med šahovskimi krožki pionirskih odredov, vendar do danes še nismo dobili odgovora. Upamo in želimo, da ga ne bo prehitel konec leta, kajti v lem primeru bi mi prevzeli iniciativo in organizirali tekmovanje vsaj med prvaki moštev pionirskih odredov vseh 4 sektorjev, ki naj bi se vršilo konec nliija v Loki pri Zidanem mostu. U. L Masko izobraževalni tetai6 so bili uspešno zakliuten* Vaške izobraževalne tečaje, ki so se vršili v letošnjem letu v teboveljskem okraju, je obiskovalo v 13 tečajih 380 ljudi, med katerimi je bila večinoma mladina. Najbolje je uspeh tečaj v Podkumu, čeravno se je pričel pozneje. Da se tečaj ni mogel pričeti preje, je bil vzrok v pomanjkanju učnih moči na šoli v Podkumu. — S pravilno agitacijo in prepričevanjem Sc je pritegnilo v' tečaj 45 mladincev in 30 frontovcev. Tečaj se je vršil trikrat tedensko; poleg rednih predavanj je bil tudi kuharski tečaj. Poleg predmetov. ki so bili predvideni po učnem načrtu, se je na predlog tečajnikov uvedla tudi ura splošne izobrazbe. Razpravljali so o lepem vedenju, n vprašanjih kulture i,n prosvete, o radiu. kinu, gledališču ter se seznanjali s filmi in dramatskimi deli. Po tečaju pa so imeli uro fizkullure, vadila je folklorna skupina, igrali so šah in odbojko. Obisk tečaja j« bil /90—96 V«. Tečaj so uspešno zaključili zadnje dni aprila. Za zaključek so tečajniki uprizorili Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba«, ki je prav dobro uspela. Tudi sedaj se tečajniki sestajajo vsakih 14 dni, kajti kulturno umetniško društvo, ki so si ga ustanovili pred zaključkom tečaja, tudi sedaj uspešno deluje. Domenili so se, da priredijo v letošnjem letu dva skupna izleta in to ogled velesejma v Zagrebu in izlet na morje. V Podkumu je zanimanje za to vrste tečajev vsako leto večje; tako je bilo prvo leto 30 tečajnikov, drugo 50, letos pa so jih imeli že 75, kar je vsekakor lep uspeh in zasluga vodstva tečaja, ki je znalo pravilno prikazati velik pomen takih tečajev, ki so se z raznimi vmesnimi temami še poživeli. V Izlakah so pa pričeli tečaj že meseca novembra; prvotno je bilo le 14 obiskovalcev, pozneje pa Se je njih število dvignilo na 22, pri čemer je tudi ostalo. Pouk se je vršil dvakrat tedensko in redno. Med tečajniki je vladalo zanimanje za predavanje ter je zaključek pokazal lep uspeh. Tečajniki so sklenili, da se bodo tudi v prihodnje redno sestajali vsak mesec. V partizanski vasi Cemšeni.k niso 1 ill najslabši, saj je bil obisk tečaja, ki se je pričel v novembru, 85—90od-stotaji — Poleg izobraževalnega tečaja je bil tudi gospod in jsko-kuhnrski tečaj, Prvotno je bilo obiskovalcev 16 deklet in 12 fantov, pozneje pa se je vključilo še 7 tečajnikov. Pouk se je vršil redno vsak teden dvakrat po 4! Tečajniki so skupi«)" s pionirji pripri*- ure, poleg tega pa še vsako sredo gospodinjski tečaj, dve uri praktičnega dela, ono uro pa teoretičnega pouka. Veliiko zanimanje je vladalo za računstvo, — tudi biologija jih je privlačevala; saj je ravno ob tem predmetu uspelo najbolj zainteresirati' 'tečajnike, da so samostojno izražali svoje misli in mnenja. Irheii so nadalje predavanja iz gospodarstva in leposlovja. Večina obiskovalcev je končala tečaj s prav dobrim uspehom. Odlično se je pokazal ob zaključku tečaja tov. Standler Ferdo, ki je bil predlagan za nagrado. Zaključena prireditev je po. kazala, da so si tečajniki pridobiti poleg znanja v gospodarskih vprašanjih tudi znanje iz kulturno - prosvetnega področja. Na Dolu pri Hrastniku so pričeli s tečajem 15. novembra in sicer dvakrat tedensko po 4—5 ur. Tečaj je obiskovalo 39 tečajnikov, ki so v 186 urah predelali predpisano snov. Tečajniki so želeli ob zaključku, da bi se vsa ta snov predelala v jeseni še enkrat. Zaključni uspeh je bil prav dober. Poleg vseh teh predavanj so se žene in dekleta usposabljale še v gospodinjstvu, za kar so imele še posebej 78 ur. Na Dobovcu nj bilo ob pričetku posebnega zanimanja za tečaj, saj se je prijavilo le 8 tečajnikov, vendar je po dveh predavanjih število naraslo na dvajset obiskovalcev. Z ozirom na oddaljenost in raztresenost vasi na Dobovcu je bilo število tečajnikov zadovoljivo. Meri njimi je vladalo veliko zanimanj,? za računstvo in slovenščino — Poleg rednih predavanj so imeli Še skupno poslušanje radijskih oddaj, političnih, gospodarskih in glasbenih. vili lepo uspelo proslavo 27. aprila. — Vsak mesec se bodo še nadalje s.sta-jali in povezali te sestanke s predavanji. Tečaj v Loki iSidanerr e . stu je bil edini teč,sjJ, v okraju, v kat-rčga so se pritegnili člani vseh množičnih organizacij in to do najstarejših. Tečajnikov je bilo 57, Ob zakjučku tečaja os si napravili načrt, da si ogledajo sosednje KDZ, prav tako pa si bodo ogledali še našo Primorsko. Za prvi maj so skupno s člani KUD »Ivan Cankar« organizirali proslavo, ki je prav dobro uspela. Vzlic začetnim težavam so v St. Go-tardu, KLO Trojane, pričeli z rednimi predavanji 15. novembra m. 1. in so tečaj zaključili s prav. lepim uspehom. ■Predelanih je bilo 173 ur skupno z gospodinjskim poukom. Kuharski tečaj je prvotno služil za pridobivanje udeleženk tečaja, toda pozneje se je izkazalo, da obiskujejo tečaj ne zaradi kuharskega tečaja, marveč zaradi želje po izobrazbi. Tečajniki so se na splošno zanimali za vsa predavanja; posebno živahno je bilo, ko se je obravnavalo vprašanje zadružništva. Vsa pozornost se je posvetila računstvu in slovenščini. Tečajniki so se zlasti zanimali za slovenščino: t,a predmet je vzbudil pri malih tečajnikih čustvo ljubezni do lepote našega narodnega jezika in spoštovanja do kulturnih del iz naše književnosti,*— Pet in trideset tečajnikov je zaključilo tečaj tudi v Znojilah i» v Turju. Izkušnje. pridobljene na tečajih, bodo organizatorji lahko s pridom uporabili v jeseni, ko se bodo ti tečaji na vasi ponovili. Proslava devete obletnice OF v enajstem terenu Trbovelj Par dni pred 27 aprilom, devete obletnice Osvobodilne fronte, je NI. teren z AFZ-odborom pripravljal, da ta dan na najslovesnejši način proslavlja ustanovitev OF. Proslava se je vršila na predvečer 26. aprila ob 18. url. Ze pred napovedano uro so se pričeli zbirati člani in članice v čakalnici opekarne, ki je bila v to svrho slavnostno pripravljena. Malo pred 18. uro vstopijo odborniki terena v slavnostni lokal. Svidenje odbornikov in članov je bilo razveseljivo; v spremstvu nekaterih tovarišev se je tov. Tomšič Franc, zvest aktivist in borec za izgradnjo socializma kot težki invalid priključil proslavi z veselim obrazom. K njemu pristopi sekretarka tovarišica Zadobovškova, ki. mu odkaže prostor in ga -neg*%*>»; »Veseli smo, da si tudi Ti prišel!«, nakar ji ta veselo odgovori: »Mene pa ne sme nikjer manjkati!« — Vsi okrog njega pritrjujejo: »Tako je prav!« Kot prvi povzame besedo naš Franci: »Dolžnost me veže, da se priključim proslavi OF v terenu, kot član in odbornik.« — Vsi ga veselo pogledajo, ker imajo v terenu vsi veliko zaupanje vanj. Zdi se mu, da je že prepozno prišel in pravi, da bi bilo dobro pričeti. Predsednik terena tov. Potisek Ciril odpre proslavo, prebere dnevni red in poda besedo tovarišu Zarnu Tonetu, članu MIOOF, ki z vzpodbudnimi besedami podčrta zasluge KP ob ustanovitvi OF pred develirf* leti. V neizprosnem boju sta KP in OF žela velike zmage nad nadmoenim sovražnikom; tudi na političnem in ekonomskem polju, v petletnem pianu in izgradnji socializma zmagujeta KP in OF. Obrekovalci Inlormbiroja nam ne morejo škodovati pri izgradnji socializma, ker smo si svesti naših pravic, ki smo jih priborili z velikimi žrtvami. —■ Med govorom omenja tovariš predsednik tudi padle borce, navzoči pa vzklikajo: »Slava jim!« - Ko predsednik konča svoj govor, predlaga dve resoluciji, ki so se odposlale tovarišu maršalu Titu in IO OF Slovenije.1 - Pri drugi točki dnevnega reda prebere tovariš predsednik imena 23 članov. ki so bili sprejeli v OF. Tovariš Zarn jim obrazloži pomen in dolž- nost ■ vsakega člana do OF, tovariš predsednik jim pa razdeli legitimacije. Pri tretji točki prevzame besedo zopet tov. Zarn in ob razlaga.. pomen socialnega fonda OF. Nobena • oblast na svelu ne ščiti siromašnih in podpore potrebnih ljudi tako kot na^a ljudska oblast in naša organizacija OF v vsakem pogledu. Predsednik prebere imena tovarišic, ki bodo prejele podporo od SF OF. Dobro razpoloženi so se .tovariši odborniki z ženicami, ki so prejele podporo, razgovarjali. Zenice so bile zelo ganjene. Te ženice so izjavile, da nikoli v svojem življenju ni3o doživele tako lepega trenutka, da bt se jih kdo ob 4fžavpih prazpikih spomnil. Nadalje so .dejale:, »Ako nas kje potrebujete za delo, bomo pristopile in dale od sebe po naši moči, kljub temu, da smo že stare in bomo z veseljem pomagale pri izgradnji socializma. Hočemo in tudi bomo med prvimi v Trbovljah. Nič nas ne ovira in zveste bomo naši ljudski oblasti in OF.« V »Tednu cest« je bilo opravljenih 24.669 prostovoljnih ur V lčtbšhjem Tedr.u cest ori 23. do 30. aprila je se izvršilo 24.669' prostovoljnih delovnih ur. kar znaša na posameznika pri 45.000 prebivalcih po-vprečno 45 minut, — če pa računamo samo tiste, ki so zmožni za delo. je planirano število prekoračeno;1- Pri izvrševanju del je pokazal ’ najlepši uspeh kolektiv cementarne Trbovlje, ki je vzorno uredil cesto od postaje Trbovlje pa do železniških hiš. Očistili so kanale in cesto ter jo lepo-•posuli z gramozom. Uspeh zaznamuj?.1 tudi kofektiv papirnice Radeče ter člani OF. — Med KLO je dosegel najlepše rezultate KLO Kotredež. — V Tednu cest je bilo opravljenih v okraju prvi dan 2691 ur, drugi 3028. tretji 3184, četrti 3819, peti 4729 ur, šesti 3955 in sedmi dan 1168 ur, zadnji dan, 30. IV. pa 1695 ur.. Vrednost vsega opravljene gadeki1 se >«©ni»na 83H95 .dinarjev. — Poleg'Tiranskih cest-se »je1-v tem tednu v večji lheri delalo na ureditvi ceste Mihe Marinka iz Trbovelj v Zagorje. Planinsko društvo Hrastnik pred novo gradbeno sezono Na zadnjem letnem občnem zboru je planinsko društvo Hrastnik poleg ostalih nalog "Za tekoče leto sprejelo obvezo, da v letošnjem letu dokonča v svoji planinski koči na Kalu gradnjo nadaljnjih sob, da s tem omogoči v poletnih in zimskih mesecih čim večjemu številu ljubiteljev planin čim prijetnejše bivanje na tej prijazni, h rast niški planinski postojanki . Drugi važen sklep društva je bil, do si zgradi na tej planinski točki lasten vodovod, ker je. bila koča do-Sedaj navezana na uporabo deževnice al i pa na pitno vodo, ki so jo vozili ali pa donašali _iz niže ležeče gorske vasice Kal, kar seveda ni ustrezalo stalno naraščajoči potrebi, po vodi v tem planinskem domu. Da se pristopi k delu, se je 13. t. m. sklicala širša odborova seja v sami planinski postojanki. Dan je bil meglen, rosilo je, za spremembo pa so se vrstile krajše plohe. Vendar vse to pi oviralo članov odbora. Natančno ob napovedani uri je bila večina odbor-mkov zbranih. Predsednik društva je omenil na» men tega sestanka; predlagal je, da sc vsi navzoči razdele v dve grupi; da se v koči sami uredi vprašanje cenika in notranje ureditve koče ter vprašanje markacij, druga skupina pa da odide »na teren«. Po dobrih treh urah so se .»terene!« vrnili. Kljub izredno gosti megli in dežju so svojo nalogo dobro opravili Izmerili so razdaljo, izračunali višinsko razliko ter v grobem določili traso vodovoda, mesto za zbiralni rezervoar in rezervoar nad samo postojanko. Po provizoričnern-.proraŠuhU'se je ugotovilo, koliko materiala' bo treba. Po teh- iiuiiiSVdji so -pristopili k rešitvi posameznih vprašanj. Ugotovili so, da razen črpalke trenutno ni nobenega materiala na razpolago, potreben pa je cement, les, cevi, betonsko železo, pava pot za dovoz gramoza, finančna sredstva itd. Ko je navzoči tehnik — fclain društva — ostalim članom prikazal v številkah gradnjo vodovoda, so sc sicer navzoči malo spogledali, češ. kje r»aj vse to dobimo, vendar poguma to ni vzelo nikomur. Nekdo je pripomnil: »Bomo že'kako! Ce trenutno ne razpolagamo z drugim, imamo v društvu delavoljne ljudi!« Vsi so mu pritrdili. Spomnili so se, da so pred dvema letoma ob istem času, to je pred našim praznikom, 27. aprilom, Naš pohod se je bližal koncu. Cem-ženiške planine so ostale daleč za nami. Venomer dežuje, težke deževne kaplje udarjajo na kotel, ki ga nosim, — zdi se mi, da lahko po ropotu, ki ga povzročajo deževne kaplje, prešo dim vso množino vodo, ki nas neusmiljeno namaka. Slutim, da ima tudi Slavko, ki'je pred menoj, iste. občutke; zlezel je nekam, v dve gubi. Vidim samo njegov ogromen nahrbtnik. To je bil naš prvi partizanski krst, — priznam, kar nekam neprijeten. Pa če smo že začeli, je treba do kraja, Čeprav se je že nekam sumljivo omajala moja volja do partizanščine. Pogosto se mi je v duhu prikazala topla postelja, topla peč in suha obleka. Kaj češ, če drugi zdržijo, bom še jaz. Za menoj je stopal že starejši partizan; mislim, da je bil vodnik. Ze kar preveč natančno je uganil moje misli. Skoraj cele tri ure me je Venomer tolažil: »Tovariš, kmsilu bomo na mestu, še kake pol ure. Saj ni več daleč.« Njegova tolažba mi je bila kar dobrodošla. Kaj hočeš: kdor je bil v partizanih, dobro ve, kaj je parti za.nsika ura. Pol ure se je naposled spremenilo v eno itd. Ker pa je na svatu že tako, da mora biti enkrat »sega konec, .je -tudi našemu pok ret u odzvonilo... Se čez glavno cesto, in v «>svobovjenih Moravčah bomo. Pri-2i)oim pa, da, se je prej imenovani vodnik potrudil toliko1, dti mi je obrazlo- pričell brez materialnih sredstev in brez vsakih izkušenj na planoti z gradnjo koče, pa je bila koča že 15. avgusta istega leta odprta in je od tedaz stalno oskrbovana. V tej živalmi debati je tajnik društva pripomnil; »Lansko leto pred mojim odhodom pa dvomesečno vežbo smo sklepali o elektrifikacij ikoče;ko sem se vrnil, je električna luč že gorela. Letos odhaja predsednik — ko se vrne, bo voda!« Lepa in častna ob-vezaj pk} teh besedah so vsi navzoči začeli prevzemati individualne obveze in sicer: Vrhovni nadzor in tehjlično vodstvo gradnje prevzame t,QV. Bartolo Janko, dovozno pot tov. Kreže, gramoz A. O. na čelu s tovarišem Caoffžekom. Voznike organizira tov. Šinkovec itd. Nihče od rtavzočil se ni izmikal. Gospodarju društva tov. ftovaču, ki je pred kratkim prejel kot prvi v našem okraju časten naslov državnega obrtnega mojstra, je bila zaupana dograditev druge koče. Ker je tudi mnogo drugih, nenavzočih že ponudilo svojo pomoč, se je sprejel sklep, da se takoj v začetku maja skliče množični sestanek, kjer se bo članstvu pojasnil J/fiteii/ft' rudnika Zagorje so presegle prvo majske o b reze Tudi delovni kolektiv apnenic Zagorje si je za prvomajsko tekmovanje zadal določene obveze, ki jih je do SO. aprila dosegel takole:-stroške pri potrošnji materiala je znižal za 12% ter s tem presegel obvezo za 20%, pri popravilu vozičkov je prihranil 21% ter tako prekoračil obvezo za 5%, kakovost proizvodnje je zboljšal za 4% ter s tem prekoračil normo za 100%. Tridnevna obolenja za 4%, — toliko je znašala tudi obveza. Storilnost dela je zvišal za 10% in s tem prekoračil obvezo za 100%. Obvezo za prostovoljno delo je kolektiv izpolnil s 106%. Plan produkcije za april je dosežen S 101.2%. Od vseh sindikalnih pododborov v Zagorju je pododbor apnenic pravilno zajel tekmovanje s tem, da je potek kosanja v delu dnevno zasledotal ler o uspehih in izvršenih obvezah sproti obveščal upravo rudnika in upravni odbor sindikalne podružnice. Pri drugih kolektivih je bila evidenca o tekmovanju slabo organizirana, ker se žil partizanska pravila o pokretih. Ko mi je pa moj prednik zašepetal »stroga tišino«, je bilo vse moje znanje o pokretu, ki mi ga je s tako potrpežljivostjo ubijal v glavo tovariš za menoj, končano. Skoraj hvaležen sem bil Slavku za njegov opomin, ker varnost je le varnost. Vodnik za menoj pa menda ni bil istih misli; neusmiljeno me je povlekel za nahrbtnik in me opomnil, da so tudi zadaj ljudje, ki morajo vedeti za povelje, ki je prišlo od spredaj. Hočeš, nočeš, sem se moral spomniti tega, kor mi je povedal Slavko. Saj sem vedel, da je govoril o strogi tišini, Ker se mi je pa mudilo, da čimprej iznesem, kaj sem po tako čudnem telefonu prejel, sem mu samo rekel tišina; šele pozneje sem se spomnil, da je stroga tišina, tako da sem potem tudi to besedo spravil v promet. Kaj je prišlo na koncu iz mojih besed, ne vem, mislim pa, da nekaj čisto drugega. Štorkljah smo še bolj glasno; ob sleherni kamen sem se spotaknil in tudi drugače se mi ni godilo boljše. Srečo smo imeli, da Nemci niso bili preveliki ljubitelji mrzle kopeli, ker dru. gače ne vem, kako bi se nam godilo. Med pokretom me je venomer mrazilo. —*• ko pa je prišla vrsta na me, da prekoračim cesto, mi je postalo nekam sumljivo toplo; ugotovil sem, da tudi prevelika vročina ni prijetna. Ko sem se končno znašel na drugi pomen gradnje vodovoda iri nadzidka nad kletjo. Tu se bodo organizirale skupine, izbrali vodje skupin, in se takoj prvo nedeljo z lopatami in krampi lotili dela, Najprej za dosego novih Ciljev, novih zmag! Sejo je zaključil predsednik v prepričanju, da bodo dosedanje in prihodnje obveze izvršene v celoti. . Po povratku s kalških planin so se rnfegle razkadile, sonce je nasmejano pogledalo skozi oblake ter s svojimi žarki poljubljalo prelepo kotlino Ceč, kjer se je vsa vas svetila in belila v pomladnem cvetju. Razpoloženi planinci so posedli po mehki travi na robu gozda, se veselili zboljšanja vremena, še bolj pa zavesti, da so napravili nov čvrst korak za dvig društva, ustvarili nove pogoje kulturnejšega izživljanja v naših prelepih planinah ter s tem dali nov prispevek k dvigu življenjske ravni njih samih in vseh ostalih obiskovalcev Kalških planin. # Vsi poznavalci naši mračne hrastni-ške doline smo prepričani, da bo naše planinsko društvo pristopilo najresneje k izvrševanju prevzetih obvez, v svojem delu pa našlo oporo in pomoč, kot vedno doslej, pri lokalnih organih oblasti, množičnih organizacijah in pri upravah podjetij. V. D kolektivi niso obveščali o dnevnih rezultatih tekmovanja, kar je škodljivo vplivalo na elan ftekaterih delavcev. Uprava rudnika bo najboljšim delavcem dala primerno nagrado. I pionirski rudniški re-stavraciji je selo živahno Ako greš v dopoldanskih urah mimo restavracijskega vrta, ti vzbudi pozornost veselo govorjenje in smeh pionirjev ki tečejo v nekdanjo Pravdičevo gostilno. V hišo vabijo tudi lepa okna s cvetočimi primulami in prav okusne zavese. Ko stopiš v lokal, ki se je spremenil iz gostilne v otroško restav. racijo, takoj opaziš, da jo vodijo skrbne in sposobne roke. Človek še posebno rad stopi med otroke, odkar je prevzela delo V restavraciji nova upravnica. V prostoru vladala red in snaga, mizice so pokrite s čistimi prti, na katerih vidiš vedno sveže šopke cvetic. 1. maja je bilo v restaraclji še posebno živo. Malčki in pionirji so bili zelo dobro pogoščeni z različnimi dobrotami. Ves dan ni zmanjkalo dela osebju, ki streže otrokom. Naročen je bil tudi pionir Marjan, ki je zabaval strani, je vročina takoj popustila in tudi v moji notranjosti ni več tako razbijalo. Čutil sem že celo kar preveliko hrabrost, ki sem ji hotel dali duška v glasni besedi, — sunek v nahrbtnik od zadaj je mojo. namero pre. prečil. Pozabil sem namreč, da drugi tam na oni strani eesle preživljajo ravno tako vroče sekunde in imajo rnvno tako razbijanje v notranjosti, kot sem ga imel jaz malo poprej. In tako se je žalostno končal moj poskus, dokazali, da tudi meni bije neustrašeno srce. Kakšne pol ure hoda od tiste usodne ceste je vodnik dal slovo molčanju, ker smo dospeli na osvo bojeno ozemlje. Iz glasnega govorjenja smo prestopili že kar na petje ludi za menoj so se oglašati posamezni glasovi. Ugotovil sem, da je le dobro, če se človek nauči nekaj parti zanskih pesmi. Bližali smo se vasi. Tudi Slavko pred menoj se je pridružil že kar veliki armadi glasov in pel, da sem mu že skoraj zavidal. Kakšen partizan pa bi vendar bil, če bi peti ne znal! Tik pred vasjo pa sem na svojeveliko veselje le ugotovil skrivnost Slavkcitovegn petja; odpiral je namreč ušla, — ko se je pa kitica le nepričakovano hitro končala, je revež obstal še kar z odprtimi ustmi. Res je skušal io neprijetno zadevo hitro popraviti, meni pa )c ni ostala prikrita. Ko smo malo pozneje prispeli v vas, se m ga že tudi sam kar dobro posnemal. V vasi so nas prisrčno sprejeli. Kar nekam toplo mi je bilo pri srcu, teko da sem svojo dobro voljo do petja še povečal. Za ta moj trud goste s svojo harmoniko. UpravAied restavracije skrbi tudi za razvedrilo najmlajših. Trboveljčani pozdravljamo organizacijo takih restavracij in izrekamo priznanje požrtvovalnemu delu tovarišice upravnice, posebno priznanje pa gre XII. terenu AFZ, ki je vedno na razpolago za kakršno koli delo za naše najmlajše. Posebno skrb posvečajo restavraciji tov. Piki, Kajina in Zibret, ki prostovoljno pomagajo vsak dan v restavraciji. Pionirji so s postrežbo zelo zadovoljni, saj zapuščajo restavracijo vedrih in nasmejanih obrazov. Mladinski orkesler glasbene šole Trbovlje je najboljši v Sloveniji Mladinski orkester Glasbene šole Trbovlje je v tekmovanju najboljših mladinskih društev Slovenije dosegel na tekmovanju v nedeljo v Ljubljani prvo mesto med mladinskimi orkeslri. Dosega prvega mesta je zasluga pravilnega dela ter vodstva Glasbene šo. ie v Trbovljah tov. Marina in Križnika, ki sin posvečala orkestru vso pažnjo. Orkester Glasbene šole se j g s tem plasiral v finalno temkovnnjft ki bo v Beogradu, kjer so bodo pomerili najboljši orkestri vseh republik. Te-den zbiranja starega železa V dneh od H. do 21. maja bo Ljudska fronta Jugoslavije organizirala Teden zbiranja starega železa. V' n. rtu je, da bodo v tem času vse osnovne organizacije fronte izvedle v medsebojnem tekmovanju široko akcijo za zbiranje te važne surovine. Prizadevajmo si, da brano v teh dneh tudi v našem okraju izkoristili naš prosti čas in nabrali čim več starih železnih odpadkov. Za zbiranje starega železa naj se uporabijo zlasti naši pionirji, naša ljudskošolska mladina. — Odpadki železa leže povsod: po naših potokih, ob cestah in poteh, po grmovju in okrog hiš — vsepovsod. Uspešne in široko zasnovane akcije pobiranja starega železa bodo v znatni meri pripomogle, da bodo naše železarne in jeklarne prekoračile svoje proizvodno naloge. — Na delo! OBVESTI 1.0 Vpisovanje otrok, rojenili v L 1943, za prvi razred osnovne šola na Vodah - Trbovlje, bo vsak delavnik od 15. do 31. maja med 10. in pol 12. uro v šolski pisarni. Upra Vitel jstvo šole pri petju sem prejel lepo nagrado. Ravno ko smo se spravljali k počitku, se mi približa moj včerajšnji učitelj in varuh, namreč tisti vodnik, in mi z ljubeznivo kretnjo ponudi parti lansko pesmarico s pripojimo, da je škoda, da sem se rodil celih 20 let prepozno, ker bi me bili takrat neobhod-no rabil iza pevca pri nemih filmih. Tako mi je že v drugič spodletel poizkus, da bi pokazal, da sem ž« pravi partizan. Utrujen od poti in malo užaljen, sem se zvalil na slamnati) ležišče; prenočevali smo namreč v hlevu. Človek, ki je mnogo prehodil, ve, kako blaženi trenutki so takrat, ko zravnaš svojo sključeno postavo po mehki slami. Ze sem mislil poudariti svoje notranje zadovoljstvo z globokim vzdihcim, ko me neko ncusmt >jenot brundanje odvrne od tega. Spomnim se še sedaj, kako me je neki čiovi k z visokim glasom, ki je li ...kma; ntalcc preveč hreščeč, opominih da je Ut ležišče za starejše partizane, /a novince pa da je na drugi strani. Kar tako sc pa tudi nisem dal odru viti: z glasom, ki je bil kolikor mo goče uraden, sem mu odgovoril: »No, tovariš, za vse bo dovolj prostora!« Na svoje veselje som ugotovil, da je moje prizadevanje uspelo. Možakar .u je kar nekam pomiril. Na koncu sva se že kar dobro razumela Da ti dala najinemu prijateljstvu še trdnejšo e*. Sva najin pogovor zalila iz precej velike čutarice, ki je sumljivo dišal: p< žganju. Pri takšni kaplji, pravijo sta. rd ljudje, se tudi jezik razveže. In tako mi je pričel razlagati, da je žc Ivan Spitaler: Z mojih partizanskih poh vdov Fizik ti It urn in Spnrt Pričelo se je tekmovanfe v III« nacionalni ligi Slab start Rudarja M Hicioner (Skup! je) V. maj je bij za Trbovlje zgodovin skega pomena za. šport ker a' bilo otvtjjrjcn« nogometno prvenstvo lil zvezne lige. Rudar se je srečal s šport niki iz Makedonije, ki so se predstavili v sledeči postavi: Mihckmer; Bustenov, Stflizoovski. Novakov, Bačvarov, Pelrovski Ba-levstoi, Alivaoov, AnUivski. Georgi jev ski Siš- S tujčev Rudni je nastopil v oslabljeni po. stavi preit levega krila In zveze, kar st-je občutno opažalo v drugem polčasu. Rudar: Tauš, Dolinšek, liutkovee Blatnik, Kok, Vodišek. Rep. klor j« ne KoatCja, Sore). Hudaiin. Kljub izredno slabemu vrununu m Je ua stadionu zbralo latk> gledalcev Po olUdelni otvoritvi z odigran)*-iv državne himne in dviganjem zastave ic je tekma pričela po začetnem udarcu domačinov. Rudar je igrat proti vetra ter vrije temu s svojo borbe nosijo in igro za prvo žogo prevladoval na igrišču. Gonje so igrali precej raztrgano in defenzivno ter samo t re katerimi prodori ogrožali vrata do miičinirv. V a. minuti prvega polčasa je Florjane streljal 11 roetrovko, fci pn jo je vratar ubranil. Po tej izg ubije ni priložnosti je imel napad BUdatja Se nekaj ugodnih prilik za dosegi; VMŽstva, ki jih pa ni izkoristit. Oti go sto v so sc uveljavili srednji krilec in ožja obramb«. Medtem ko napad ni predstavljal nevarnega nasprotnika. Rudar je po igri prvega polčasa Kol celota zadovolji) in vse je kazalo, da Irido gostje odšli iz Trbovelj premogu ni Po odmoru s« gostje dobro pove pati svoje vrste in jim je že v četrt! taiiituti uspelo doseči zmago nosni gol. Rudar ni izgubil volje, vendar mu za. ■odi dobre obrambe gostov In netoč Beg« streljanja ni uspelo doseči izcria IH. ZVEZNA LIGA V nedeljo dne 14. maja se bo vršita prvenstvena nogometna tekma v Ljubljani sied ŽELEZNICAH ILJ.j : RUDAR (Trb.) dva tim partizan, in o njegovih bor bnii. ki Jih je sigurno slišal od dru g dl. Tako sva se pogovarjala, dokler mi ru udarita na uho prijetna melo dija njegovega smrčanja Skoraj hi sebi! razjezil, le steklenici žganja, k, Si - iti je ve- ita v prijateljstvu, sc- ima zči.ivuii'.?, 0» nisem podvzel potrebo-korake, ki naj bi ga Opomnili, da m s« is> prijatelj težke simfonične glasbe Pa tudi sam sem občuti), da se več ne n*trem resno upirati prevelikemu vplivu alkohola, ki se je naselil v m.iji glavi Zmanjkalo me je tako hi ti O, da ntli nisem opazil dežurnega, ki me je z neusmiljene roko spravi' Jz spanja. Le kdaj se bo to končalo? Moj sinočm gostitelj se je že davne prej potrudil, ds je steklenica naši: pravo pot v njegov ogromen nahrbtnik. Fantje le držimo se. Dokler se ne bo streljanja, bo še kar nekam Mo, — no kar prijeten je bil moj prvi pohoti v partizane — o zmagoviti pu-ki jva prihodnjič, samo nikar ne mi šiite, da že govoim o zmagi. Povedati vam mi3lirn samo c nekem fantu, ki ki si je nadel ta vabljiv naslov, sl cer pa ne strpim, povedal vam črni to takoj. V tisti časih je bila puška kaj Imenitna stvar Bt.-ižcr, je bil partizan, ki jo je nosi! Sleherni izmed nas je k hrepenjem ogledbMjfl to zapeljivo stvaco.. Nisem Je zral niti z njo ra v ra,ti. a mislil sem si, da se z dobro voljo 'udi to tke,**. Tako sme čakali v Moravčah no srečen dan. kedaj mi }d- bodo p rž!, tli na ramo Takrat .* Uiular 1:0 (O : O) čenja Rudar je s to igro izgubil dra-govene točke, s čimer pa še ni rečeno, da se morda ne more plasirati na eno izmed boljših mest na lestvici. Sodnik Eperl iz Zagreba je sodil dobro. Potrebne je. da opozorimo Igralce liginega in mladinskega moštva na discipliniranost - v ilustracijo sle (teči primer: ranjeni tovariš Klančišar Zvone minulo nedeljo ni mogel igrati, vendar ni čutil toliko ljubezni do mo siva, da bi pazil, da se mu noga čim-prej pozdravi, marveč je šel v sobote rii> Mrzlico in Kal. kjer je nabijal žogo in detal ju* m de v golu, kakršnih se tnalo vidi na tekmah. Mnenja smo. da je njegova gesta skrauo" neznačaj mi do njegovega drus*va in puolike Glede na tekmovanja v UL zvezn. ligi apeliramo na vse aktive m ljubi telje nogometa, na uoBjagajo društvo pri izgradnji igrišča, da bo res v ustreznem stanju kut ga teriajo •ekpie. Slovenska mladinska nogometna liga Kutiar : ŽcNznitar (.Mrh) 2:tl V nedeljo je mladinsko moštvo Ru dur ju odigralo prvenstveno nogometno igto za prvenstvo Slovenije proti Železničarju iz Maribora. Mladinci Ru da rja so zmagali t rezultatom 2:0 tn si se bolj utrdili položaj v lestvici v spomladanskem delu prvenstva mora jo mladinci Rudarja odigrati še dve tekmi, in sicer proti Odredu in Kam niku Lestvica prvenstva je sledeča Rudar 9 8 1 0 24:3 ). Kladiva/ 9 b 1 2 19:10 13 Železničar (Lj.) 8 5 2 1 23:7 12 Korotan 9 6 0 3 19:13 12 Branik 9 3 4 1 13:9 10 Odred 8 3 3 2 15:13 v Proletei (K) 8 3 1 4 6:9 . Železničar (MJ 9 2 2 5 10:13 6 Sobota e 2 2 4 6:13 *; Kamnik 9 3 0 D 9:20 6 Krim 8 0 2 b 5:16 > Slovan 9 1 0 8 4:27 l smo btit glede pušk se v precejšnji tagati, na da vam povem še to: tu m iam se je že res dobi Is kakšna »Rali janka« in če si >» obesil na rame,, ti e segala dr tal Nisem si pa mogel zamisliti, da bi bilr te puške res italijanske saj ie vendai znano da st Italijani po večini vsi tnale postave. Le kako bi jih torej mogli nositi! L te zagate sc nam pomagali Angleži Se danes se spominjam da je bil lep večer, urejevali sm«. se v kolono. — Slavko je OiJ zvito buča; uganil je, da se nekaj pripravlja Nisem mu ta koe verjel kei me je že pri prvem pohodu spravil v zadrege — saj veste zaradi petja. Njegov resen obraz me je navsepudnje le premotil, krep ko sem mu pritrjeval. Po orožje gre mo, kaj pa U misliš, draga duša, tri dni sem žt v partizanih, pa brez orožia, tudi komandantu srno se men da zasmilili. Predno srno pa odšli, sem sem Imel srečo, ker sem velik ljubitelj gneče Nedaleč od mene so se prerivali in suvali. — Za vraga, sem pomislil, le Saj imajo — če st pameten, pridruži se jim, saj ne moreš ničesai izgubiti. Samo med nje v sredino ni bilo lahko priti. Poslu žiti sem se mora) vseh mogočih sred štev. Le komolci, ki sem jih z vso vnemo uporablja), so me privedli do cilja. Pomislite: stal sem pred kotlom, in to prav istim ki je med poho dom tnko elegantno vise! na mojem hrbtu, in mi ves čas delat družbo. — Zraven sc ic blagohotno smejat kuhar: v kotlu pa, pomislite, neizmerna Pričelo se je tekmovanje sindikalnih fizkiiHurnih aktivov Kakor lansko leto se je tudi letos pričelo 5. maja prvenstveno tekmovanje sindikalnih fizkulturnili aktivov v nogometu To tekmovanje je od lanskega mno. go bolj množično in je vanj vključenih 14 fizkulturnili aktivov, ki so že dosetiaj pokazali voljo do fizkulture in športa. Vsi ti fizkulturni aktivi so se prijavili za tekmovanje v nogo metu odbojki ter v industrijskem mnogoboju. Prinašamo prve rezultate I. «n II grupe 1. kola nogometnih iger: Dobrna-Neža Trbovlje - Elektrarna Trbovlje 8:0 — 0:0. Papirnica Radeče : Cementarna Tr bovlje 3:5 — 2:5 OLG Trbovtje : Zunanji obrat Trbovlje 4:6 — 4:2 Delavski Tehniku Trbovlje: Vzhodni obrat Trbovlje 0:0 — 0:0, CRD Trbovlje : Kraj. in obrt Tr bovlje 0:0 — 0:0 Rezultate obeh grup drugega kola bomo objavili v prih. številki. Imeli smo svoj prvi obfni zbor Pred kratkim se je vršil občni zboi* : rajev nega fizkuKurneg* aktiva kra-evnt industrije In obrti. Ze dal) čaji sc opaža, da je fizkulturno življenje tega aktiva povsem zamrlo. Zato -c na pobudo fi/kulturnega referenta ov Šmita sestavili pripravljalni odam. ki je imel nalogo, da skliče občni bor Kljub nezadostni udeležbi Je zborovanje potekajo precej živahno. Razpravljale se je o vprašanjih ki jih j t treba rešiti Predvsem dela težkoče vprašanje rekvizitov ki jih nj na razpolago Vrsta drugih vprašanj, ki so uh staviii disku tanti. se je prav zadovoljive rešila. Sledile so voiitve predsednika akti-a; soglasno je bil izvoljen tov. Tomih lože. Nadalje so izvolili referente sek-ij; aktiv ima sledeče sekcije: nogomet odbojko, 'telovadbo in namizni -enis Aktiv ima namen pritegniti še nekatere člane kovinarske sindikalne •Podružnice in še druge v območju meta Trbovelj. Na koncu zborovanja Je pozdravil ibčni zbor upravnik gospodarskih pod-'etii MI.O. ki je želel novoizvoljenemu fidborti uspešno delo tn v imenu I/Ulčnik : Proletarec 0:1 zaloga kosti. Kotel se je hitro praznil ln ugotovil sem, da je kuhar res dobrosrčen mož. Ljudje pravijo, da človek rad posnema drugega, posredno še. ce se mu obeta primerna nagrada. Ravnal sem se po tem izreku in iztegnil roko: in glej že mi je obvisele v roki ogromna kost. Od nje se je prijetno kadilo! Srečo imaš, mi je kljuvalo v možganih, v želodcu { >em pa čutil prijetne praznino. Oj, | domovina spet bo tvojo vreča polna, ! samo kje najti miren kotiček, kjer bi lahko v miru razvil svoje sposobnosti, kur se tiče obiranja kosti! Ze sem čutil, sako je nevamot prihajata od j strani, na žalost z dolgimi koraki. —■ j Slavko, le zakaj sem te sploh kdaj i spoznal! Stal je pred menoj s svojim inventarjem, uslužno mi je kazal nož. Ep nikar nc mislite, da je menj pre. ■tila nevarnos, ampak mojj ubogi varovanki, ki se je že tako privadila mojih rok. Prav zares je bila kost napadena — srce mi je kar trepetalo v žalosti, ko se je polovica kosti po sla vi jata od mene. Tudr tisti skriti kotiček, ki sem ga imel pripravljenega za obiranje se je odmaknil nekam daleč, Tako sva izvršila to nalogo kar ob cesti. Koliko nepotrebnega opravila bi imel s to stvarjo doma, nož, vilice, krožnik, vse to bi moral poslati v akcijo zoper to ubogo kost Til je pa tako hitro izginita ln le sledovi okrog ust so pričali, da sem bil še pred kratkim srečen lastnik ogromne kosti. — I)a, da, človek se vsemu privadi! uprave MLO obljubil vso podporo in pomoč. Prav tako so se člani obvezali, da bodo s prostovoljnim delom dogradili fizkulturno igrišče za odbojko-in namizni tenis. Želimo novoustanovljenemu aklivu uspešno delo! H. S. Prispevajte v fond za počitniško kolonijo Obveščamo vse člane OsvobtKlilne fronte, da se vrši v mesecu maju 1950. splošna zbirna akcija denarnih sredstev za počitniške kolonije. Ker bomo v letošnjem letu poslali na letovanje 750 otrok in to predvsem otroke padlih borcev, socialno in zdravstveno ogrožene, bomo potrebovali ogromna denarna sredstva in bo vsak malenkosten prispevek slehernega člana OF mnogo doprinesel k čim boljši izvedbi počitniških kolonij Naj ne bo člana Osvobodilne tonite, ki bi ne prispevaj deležu za počitniške kolonije. OLO poverjeništvo za prosveto Trbovlje Zasavski ocvirki Rudarji VI. terena v Trbovljah so za praznik 27. aprila in 1. maj« izredno kepo okrasili svoja okna, v Ir>-kah št. 230 in 231 so postavili 20 m visok niiaj, — ni se pa zdelo vredno olepšati za delavski praznik svojih oken tovarišici v Lokah št. 257t * Dobro so se pokazali v Tednu cest delavci In nameščenci trboveljske cementarne. Popravili in posuli so cesto od postaje Trbovlje do železničarskih hiš. — Katere sektorje naše glavne ceste so popravili in posuli z gramozom drugi številni delovni kolektivi v Trbovljah? — Te dni nam je nek tovariš, ki ni Trboveljčan, a je odličen poznavalec naših ljudi, dejal, da v naši dolini ne manjka nič drugega kol samo — malo več dobre volje! — Ali se je zmotil? — Poboljšajmo se, — pa bo vse v rodu! SINDIKALNO GI.EDALISCE TRBOVLJE Sobota 13 maja: C. Goldoni: »Miran, dolina«, gostovanje v St. Janžu na Dol. Začetek ob 1». Nedelja 14. mala: C. Goldoni: »Miran- d*>tina«, gostovanje v Sv. Petru pod Sv gorami Začetek ob 15. Sreda 17. maja: B. Kreft: »Celjski grofje«. Premiera. Začetek ob 19,30. K»n e m o t o«r a f i Kino »Trbovlje« predvaja ameriški film »Državljan Kane«. Predstave od sobote do p«medeljka. Kino »Triglav« Zagorje predvaja v soboto 13. maja ob 5 in 7 zvečer, v nedeljo 14 maja ob 3, 5 ln 7 zvečer j jugoslovanski film »EARBA 2VANE«. V sredo 17. maja, četrtek 18. ob 6 in 8 zvečer pa predvaja italijanski film »TATOVI KOLES«, Potujoči kino Trbovlje bo predvajal slovenski film »Na svoji zemlji« v petek 12. V. ob 8. uri zvečer v Loki pri Zidanem mostu, v soboto 13. V. ob 8. uri zvečer v Kl.O Bevško, v nedeljo 14. V. ob 3. uri popoldan v Kl.O Katarina, ob 8. uri zvečer pa v prostorih letnega kina v bivšem Društvenem domu. Prihodnji spored: sovjetski fizkulturni film »Prva rokavica« v ponedeljek 15 V. t. 1. ob 8. uri zvečer. v torek 16. V. in sredo 17. V. ob 8. uri zvečer istotam. PREKLIC! V soboto 6 maja sem izgubila v gneči pri Požunu ali na trgu oblačilne nakaznice in sicer: 1 jamsko, 2 otroški in 10 starih točk. Prosim poštenega najditelja, da mi jih vrne proti nagradi. Skrbec-Zupan Tončka, Trbovlje 11/43. Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.