bfeiißjÄX X XI, številka 7,	2. april 1999 Cena 269,00 SIT
Š&i) RNJESAVINJSKI ČASOPIS
ISSN 0351-3140
9 770351	814014
	
f ~ ISj i| i	r •i i * $Wtr j,
i	f v \ T J gp f M /’Iggg
Novi uspehi učencev Glasbene šole Nazarje
Zadruga mozirje
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
GOZDARSKA KLOBASA 1 kg HAMBURGER SLANINA 1 kg ŽELODEC 1 kg ....
Velikonočna akcijska prodaja v vseh zadružnih poslovalnicah z živili
JAJCA 10/1 B-KLASA........................................J
OREHI 0,5 kg....................................
JOGURT SADNI 180 g - 30 g ZASTONJ ..............
ALPSKO MLEKO 3.2, 1.6, 0.5% m.m. SLIM 4 kom Z ROČAJEM PUDING VALESA (vanili, čokolada)................
399.90
799.90
979.90
VLOŽENE KUMARE 720 g . VLOŽENA PAPRIKA 720 g
PIVO CELJSKI GROF - steklenica 0.5...........................................79,90
PIVO CELJSKI GROF - pločevinka 0.33 .........................................89,90
NAMIZNO BELO IN RDEČE VINO...................................................149,90
VELIKA IZBIRA SVEŽEGA SADJA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
(POMARANČE, MAJNIŠKA SOLATA, HREN, MANDARINE...)_______
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
ZADRUŽNE TRGOVINE -VEDNO Z VAMI
SPOŠTOVANI OBČANI!
ZELO UGODNA PONUDBA POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL
naj vam bo v razmislek, kaj vse lahko storite do konca tisočletja
IN KAKŠNE SO UGODNOSTI?
-	NIZKE OBRESTNE MERE
-	PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH ŽE OD T+3,5% NAPREJ IN
-	PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH ŽE OD T+4,0% NAPREJ
-	DOBA ODPLAČEVANJA JE PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET
■ MINIMALNA MESEČNA ANUITETA ZA UPOKOJENCE JE 8.000,00 SIT IN ZA ZAPOSLENE 10.000,00 SIT
-	POSOJILA SO NA VOUO TAKOJ.
PRIČAKUJEMO VAS!
Informacije: telefon 063 854-251, interna 303 in 249 Faks 063 859-106
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Avtocenter Meh d.o.o.
Velenje, Koroška c. 7d tel.: 063/898-250 in 856-824
Audi A6
TMETS&tfflgJLN OBUS
ISSN 03S1-8140
Leto XXXI, št. 7, 3. april 1999
Izhaja vsak drugi petek
Ustanovitelj:
Skupščina občine Mozirje
Izdajatelj:
Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/839-07-90, faks: 063/839-07-91, žiro račun 53810-685-13016
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Kotnik
Stalni sodelavbfcNx,XX\Vx\
Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Berjajnin Kanjlr, Jože Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard . Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna, služba, Zavod za gozdove
Tajnica uredništva:
Barbara Zacirkovnik
Računalniška obdelava:
¥prnaž Paj^ \vv\
Trženje: \ NX'\ X
Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240
Naslov uredništva:
Savinjske noviCeK/\ \\\X xSX^X Savinjska cesta 4, 3331 Nazsirjev, Telefon: 063/839-07-90 Faks: 063/839-07-91
E-pošta:
Se.vinjske.novice@siol.net
'OMerMK\
http//:www.saviii)-novice-sp.si N,
Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT
Tisk:
IGEA d.o.o. Nazarje
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče, številke. XjX\
Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje Časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. X X\VVjX
Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračadw\ \\\--
Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. .\X\ Nx\\ \\V\X Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.	X
Cvetna nedelja s svojo barvitostjo in svečanostjo vsako leto znova začenja teden pričakovanja velike noči. Letošnja cvetna nedelja na Ljubnem je bila še posebej svečana zaradi obiskapapeškega nuncija Edmonda Farhata. Potice so bile raznovrstne, kot to narekuje tradicija, pestra pa je bila struktura udeležencev slovesnosti, saj so bili med njimi tudiposlanci, župani in celo italijanski veleposlanik Massimo Spinetti.
Za stanje na gospodarskem področju v dolini bi lahko uporabilifrazo “na zapadu ništa novo ”, kar pomeni, da novih delovnih mest zaenkrat ni, leznjimi oziroma preko njihpa si lahko Zgornja Savinjska dolina v prihodnosti obeta resnejši razvoj. Država skozi zavod za zaposlovanje snuje nove oblike boja proti brezposelnosti, toda ob tem žal očitno pozablja na obstoječe poslovne subjekte, zlasti tiste manjše. V malem gospodarstvu namreč velja prepričanje, da zgolj s samozaposlovanjem brezposlenih zanesljivo ne bo mogoče rešiti vsehproblemov, zato bi morala država bolj stimulirati že delujoče uspešne obrtnike in podjetnike, da bi dodatno zaposlovali.
Če je verjeti finančnemu ministru Gaspariju, bo vlada pravočasno pripravila nov zakon, s katerim bo skušala delno omiliti negativne učinke uvedbe davka na dodano vrednost, zlasti v smislu plačilne (ne)discipline. Iz zadnjih Gasparijevih pogajanj z avtoprevozniki pa bi lahko sklepali, daje danes v Sloveniji izsiljevanje uspešna metoda za doseganje ciljev. Če uspe enemu, zakaj ne bi tudi drugemu, zato lahko v prihodnje pričakujemo, da se bodo na podoben način kot avtoprevozniki obnašali tudi drugi. Morda celo negospodarstveniki.
Drage bralke in bralci, kljub moreči senci vojaških spopadov in humanitarne katastrofe na Kosovu vam želim prijetne in spokojne velikonočnepraznike. To je priložnost, da se v družinah posvetimo eden drugemu, se pogovorimo in si povemo, da se imamo radi. Morda je zdaj tudi trenutek, da realno pomislimo, koliko pomeni mir. Potem bomo morebiti znali bolj ceniti samostojnost in neodvisnost Slovenije.
~J~~/MX/* ^
IZ VSEBII|£:
Elkroj Mozirje:
“Če delaš danes tako
RSL Levec:
Koncesija 2000 predana
Gostišče Pirnat Letuš:
Gradijo železnico v Zgornjo Savinjsko?!......... 7
Zgornja Savinjska dolina:
Dom za ostarele do leta
Pogovor z Goranom
“Intelekt sam po sebi daje sebične rešitve\^x^^i^ Glasbena Šola Nazarje: Velik uspeh mladim'" glasbenih6^^^^x^^./<i2 Turizmu pomaga lastna
Lučani znov^naj-:;;
12
Turistično društvo
Informacij skipente^želj a
Ljubno ob Savinji:
Blagosibyn^^'.'^^^^'^
Tntervjm^;
Apostolski nuncij Edmond
Zgodovina in narodopisje:
Zanimiv LuÖa^i^Ä.^., 20 Zeleni Franček:
Zavihajmo rokav^o^., 23 Lokostrelstvo:
Podvig slovenske repre-zantance na Kubi.....26
NASLOVNICA
Blagoslov potic Nj^JLjubnem ob Savinji
Poto:GirilSern
Elkroj Mozirje
“Ce delaš danes tako kot si včeraj, te jutri več
ne bo!”
Delniška družba Elkroj Mozirje je lansko poslovno leto zaključila pozitivno. Dobiček sicer res ni bil velik, pravi direktorica Marija Vrtačnik, toda upoštevajoč makroekonomske pogoje gospodarjenja in situacijo na domačem ter tujih trgih, so z doseženim rezultatom zadovoljni. Nenazadnje je Elkroj v minulem letu tudi veliko investiral.
“Zavedati se moramo, da ima Slovenija zelo liberaliziran uvoz, kar se neposredno odraža v močni konkurenci na trgu,” ugotavlja Marij a Vrtačnik. “V takšni situaciji neprestano iščemo svoje mesto na tržišču in naše poslovanje prilagajamo novim razmeram. Dejstvo je, da se v zadnjem času modni trendi zelo hitro spreminjajo, serije izdelkov pa so vedno manjše. To velja tako za slovenski kot za evropski trg. Srednji cenovni razred tekstilnih izdelkov dobesedno izginja, ostajata pa višji in nižji cenovni razred. Če hočemo preživeti, moramo delati za srednji in višji razred, saj smo enostavno preveč moderni in kakovostni za nižji cenovni razred.”
V Elkroju se dobro zavedajo, daso konkurenčne cene tudi v višjem razredu zelo pomembne, zato veliko energije usmerjajo v obvladovanje stroškov na vseh nivojih. Racionalno poslovanje je ključnega pomena tudi pri dodelavnih oziroma “lohn” poslih, kjer je vse bolj močna konkurenca iz vzhodnoevropskih držav in bivše sovjetske zveze. “Tako nizkih cen, kot jih na račun delovne sile dosegajo v Bolgariji in Romuniji, pri nas ne moremo ponuditi, zato pa sta po drugi plati naš adut odlična kakovost in sposobnost izdelati zahtevne produkte,” poudarja Vrtačnikova.
Elkroj Mozirje je v letu 1998 uspel povečati obseg prodaje na domačem tržišču za izjemnih 24 odstotkov, večji pa je bil tudi lastni izvoz, ki je narasel za 15 odstotkov. Obseg dodelavnih poslov so zmanjšali za štiri odstotke, kar je v skladu z dolgoročno usmeritvijo podjetja, da plasira vedno več izdelkov na tuje trge pod lastnimi blagovnimi znamkami.
Med številnimi investicijami v lanskem letu v Elkroju postavljajo na prvo mesto nov avtomatski stroj za krojenje, s katerim so bistveno zmanjšali obseg nočnega dela v krojilnici. Posodobili so tudi precej drugih strojev in na novo računalniško opremili prodajo. Ob vsem tem so veliko vlagali v marketing, katerega ne smatrajo kot strošek ampak kot investicijo v prihodnost.
Na podlagi programa Phare so se povezali z managerji - seniorji iz Evrope, ki so jim pomagali pri racionalizaciji proizvodnje, zlasti likalnice. Pozitivni rezultati so bili vidni že lani, kažejo pa se tudi v letošnjem letu. V minulem letu so začeli sodelovati tudi z dr. Ferkom, Nemcem slovenskega porekla, ki je mednarodno priznan ekonomski strokovnjak za področje obvladovanja stroškov. V režiji so uspeli stroške znižati za precejšen znesek, sedaj pa bodo skušali podoben rezultat doseči tudi v proizvodnji. Direktorica Marija Vrtačnik ob tem poudarja, da tega ne bi bilo mogoče izpeljati brez standarda ISO 9001, ki je osnovaza pregledno in urejeno poslovanje. V ta sklop ak-
tivnosti sodi tudi reorganizacija službe kontrole, ki jo nameravajo realizirati letos.
“Letošnje leto smo začeli dobro, čeprav nekoliko slabše od plana. V tem trenutku je za nas zelo pereča nelikvidnost številnih poslovnih partnerjev, ki je po naši oceni posledica slabše prodaje. Očitno se kupci v tem času bolj odločajo za večje investicije, kot so nakupi avtomobilov, stanovan-
Eden od motivov nove Elkrojeve marketinške kampanje za izdelke Carier
jske opreme in podobnega, saj želijo ujeti rok pred uvedbo davka nadodano vrednost. Dejstvo je, da se bodo z novim davkom podražila tudi oblačila, vendar po naših predvidevanjih ne bistveno,” analizira sedanje stanje Marija Vrtačnik.
V Elkroju so zaskrbljeni nad stanjem v Hrvaški in Bosni, kjer se je prodaja njihovih izdelkov praktično povsem ustavila. Številna tamkajšnja podjetja so postala nelikvidna, ker ne morejo do svojega denarja v bankah, kupna moč je padla in v takšnih razmerah je riziko prodaje seveda previsok. Z začetkom vojne se je ustavila tudi prodaja v Srbiji.
Kljub naštetim težavam so v Elkroju optimisti. Proizvodnjo imajo polno zasedeno, za doseganje boljših prodajnih rezultatov pašo pred nekaj tedni začeli z močno marketinško akcijo, v sklopu katere so se prvič odločili tudi za oglaševanje z “jumbo” plakati. Podobno usmeritev so sprejeli tudi za zunanje trge, kjer ne bodo večle sodelovali
na sejmih, ampak želijo s promocijo izdelkov doseči večji ugled svojih blagovnih znamk in posledično temu večjo prodajo.
Kaj pa plače? “Kolektivno pogodbo v celoti spoš-tujemo,” zatrjuje Marija Vrtačnik, “za nekaj odstotkov jo celo presegamo. Vendar gledano celovito drži ugotovitev, daje tekstilna panoga v Sloveniji na najnižjem nivoju, čeprav se v njej dela več kot v kakšni drugi panogi. Dodatno k temu pripomore še makroekonomska politika, ki je krivična do izvoznikov.”
Resen problem v Elkroju predstavljatudi odsotnost z delazaradi bolniške. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je ta odsotnost dosegla celo 10 oziroma 12 odstotkov, kar je povzročilo precejšnje težave v proizvodnji.
V mesecu marcu je prišlo v delniški družbi Elkroj do pomembne spremembe v lastniški strukturi. Infond KBM Maribor, ki je imel pred tem v lasti dobrih 15 odstotkov delnic, je odkupil delnice kapitalskega sklada in tako svoj lastniški delež povečal na slabih 26 odstotkov. Po besedah Marije Vrtačnik je bila to dobra poteza, saj se je s tem število lastnikov zmanjšalo. “V našem podjetju že nekaj let delamo v skladu s sloganom, ki pravi: če delaš danes tako kot si včeraj, te jutri več ne bo. Tudi v prihodnje nameravamo tako nadaljevati,” je zaključila svoje razmišljanje direktorica Elkro-ja Mozirje.
Franci Kotnik
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
OBVESTILO
PREBIVALCEM
OBČINE
SOLČAVA
Prebivalce Občine Solčava obveščamo, da smo s 1. aprilom 1999 spremenili delovni čas Krajevnega urada Solčava:
-	vsak prvi četrtek v mesecu je krajevni urad odprt od 9- do 16. ure
-	ob ostalih četrtkih je krajevni urad odprt od 7. do 13. ure.
Območna obrtna zbornica Mozirje
Le še tri mesece do uvedbe DDV
Območna obrtna zbornica Mozirje je v četrtek, 18. marca, v Nazarjah pripravila seminar o davku na dodano vrednost in trošarinah. Zgornjesavinjski obrtniki in podjetniki so izkoristili priložnost, da podrobno spoznajo novo davčno zakonodajo, in so skoraj do zadnjega kotička napolnili dvorano Delavskega doma.
Nov prodajno servisni center RSL v Levcu
(foto: Ciril Sem)
0 davku na dodano vrednost sta po uvodnem pozdravu predsednika območne obrtne zbornice Franca Bende spregovorila Dunja Verbajs in Iztok Mohorič iz Obrtne zbornice Slovenije. Med drugim sta opozorila na hitro približevanje 1. julija, ko se bo nova zakonodaja začela uporabljati v praksi. Dejstvo je, da bo davek nadodano vrednost prinesel več reda v poslovanje davčnih zavezancev; hkrati pa bo imel tudi negativen vpliv na njihovo likvidnost, saj bo treba davek plačevati od zaračunane realizacije. Zato je nadvse pomem-
Kot je na otvoritvi dejaljože Podmilj-šak, ki je skupaj z ženo Zlatko lastnik podjetja RSL, se mu je prva ideja o gradnji tovrstnega objekta porodila že
bno, da parlament še pred uvedbo davka na dodano vrednost sprejme zakon o finančnem poslovanju, ki naj bi prinesel več plačilne discipline in bi s tem vsaj delno zaščitil male poslovne subjekte.
Seminar se je ob obravnavi zelo kompleksne tematike in številnih konkretnih vprašanjih udeležencev zavlekel pozno v večer, zgornjesavinjskaobrtna zbornica pa je bila kot organizator deležna številnih pohval, da je izobraževanje pripravila ob pravem času in na primeren način.
Franci Kotnik
leta 1992. Po številnih strokovnih ekskurzijah po Franciji je skiciral objekt, nakar je njegovo idejo projektantsko obdelal in vsebinsko dopolnil arhitekt
Borut Pregl. V operativnem odboru za izgradnjo objekta so poleg Podmiljša-ka in Pregla sodelovali še Rudi Gajšek, ki je skrbel za dokumentacijo, Jože Vrečko, ki je skrbel za nadzor, in Tone Petek, ki je izdelal ekonomski elaborat.
Po večletnem prizadevanju so maja 1997 z gradbenim dovoljenjem v roki zasadili prvo lopato, do otvoritve pasta nato minili skoraj dve leti, saj je bila izvedba povezana s številnimi ovirami.
Edina nerešena zadeva je ostala ureditev prometnega režima vposlovnem kompleksu Levca, kar bo treba rešiti v sodelovanju z žalsko občino. Jože Podmilj-šak se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so sodelovali pri realizaciji projekta, zlasti pa še Banki Celje, ki se je s kreditnim aranžmajem vključila v250 mil-ijonovtolarjev “težko” finančno konstrukcijo.
Poslovni kompleks podjetja RSL Levec, v katerem je zaposlenih 48 delavcev, se sedaj razteza na 8.000 kvadratnih metrih. Letna realizacija RSL-a znaša 1,8 milijarde tolarjev, letno pa prodajo približno 800 vozil.
Da je RSL Levec med najboljšimi koncesijami Renaulta v Sloveniji, je na otvoritvi poudaril Ivan Ban, direktor Renaultoveslovenske prodajne mreže. Renault je v Sloveniji prva blagovna znamka, enako pa velja tudi za Evropo. Končni oziroma glavni cilj je zadovoljen kupec in to ima po Banovih besedah stalno pred očmi tudi Jože Podmiljšak.
Otvoritev “koncesije 2000” so pozdravili tudi direktor Renaulta Slovenija Stephane Galoustian, direktor prodaje Volvo v Sloveniji Igor Marinšek, predsednik sekcije avtoservisno-re-montnih dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije Janko Močnik in župan občine Žalec Alojz Posedel.
Slovesni dogodek so pri RSL-u izkoristili tudi za predstavitev prenovljenega
ntegana. Avtomobil z omenjenim imenom sedaj izdelujejo v vseh možnih različicah, torej kot limuzino, kornbi-limuzino, kupe, karavan, kabriolet in enoprostorsko vozilo. Prenovljeni model se od predhodnika najbolj razlikuje po maski in lučeh, v bistvu pašo odpre-
jšnjega modela ostala nespremenjena samo vrata in streha. Popolnoma novi sta generaciji l6-ventilskih motorjev s prostornino 1,4 in 1,6 litra, in kar je najpomembnejše: megane je sedaj najvarnejše vozilo v nižjem srednjem razredu.
Po 21 letih, odkar je Jože Podmiljšak podpisal prvo pogodbo o sodelovanju s takratnim zastopnikom za Renault v Sloveniji - novomeškim podjetjem IMV, se torej zanj, zaženo Zlatko in vse zaposlene v RSL-u začenja novo poglavje zgodbe o uspehu. Zgodbe, ki temelji na visoki kakovosti storitev in se kaže poleg ostalega tudi v sistemu DMS - celovitem računalniškem obvladovanju poslovanja. RSL je bil prvi privatni servis Renaulta v bivši Jugoslaviji, RSL je kot prvi slovenski Renaultov koncesionar dosegel celoten kompleks ponudbe in sedaj je prvi osvojil tudi sistem DMS - dealer management system. Vsi pogoji za nadaljnje uspešno poslovanje so torej izpolnjeni.
Franci Kotnik
Zgornjesavinjski obrtniki in podjetniki so po daljšem času znova napolnili dvorano Delavskega doma v Nazarjah (foto: F. Kotnik)
RSL Levec
Koncesija 2000 predana namenu
Petek, 19. marca, je bil za podjetje RSL iz Levca nekaj posebnega. Tega dne so namreč odprli nov prodajno servisni center, ki so ga poimenovali “koncesija 2000”. Poleg prodaje novih osebnih vozil so v njem uredili prostore za prodajo gospodarskih vozil, prodajo rabljenih vozil, prodajo nadomestnih delov in dodatne opreme, kontrolne preglede vozil na testni stezi in hitra popravila vseh znamk vozil - Renault minuta.
Družina Podmiljšak na otvoritvi (foto: Ciril Sem)
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica
Tekstilna in usnjarska industrija zapostavljeni
Osrednja tema 19- seje upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, ki je bila v sredo, 17. marca, je bila namenjena stanju v tekstilni, oblačilni in usnjarsko-pre-delovalni industriji. Še posebej je bil izpostavljen položaj šoštanjske poslovne enote Industrije usnja Vrhnika, ki je v fazi zapiranja.
Sekretar Združenja tekstilne, oblačilne in usnjarsko-predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije Franc Grašič je uvodoma orisal položaj v tej panogi in ocenil, daje zelo zaskrbljujoč. Število zaposlenih pri tekstilcih se je lani zmanjšalo za 2,7 odstotka, pri usnjarjih pa za 8,4 odstotka. Produktivnost pri proizvodnji usnja in izdelkov iz usnja je v primerjavi z letom poprej padla za 7,4 odstotka, nekoliko se je dvignila le pri proizvodnji oblačil. Povprečna plača v tej panogi zaostaja za povprečno slovensko plačo kar za četrtino.
V razpravi sta Vera Pečnik iz Elkro-ja in Marjan Gaberšek iz M-duba med drugim povedala, da so tekstilci v prizadevanjih za izenačevanje pogojev gospodarjenja z ostalimi
dejavnostmi dobesedno pregoreli. Vsekakor sami težavam ne bodo kos. Prav tako ni razumljivo, zakaj sta pri nas prav tekstilna in usnjarska industrija tako zapostavljeni. Pereč problem predstavljata tudi nadpovprečna obremenitev plač v tej dejavnosti in visok bolniški stalež.
Člani upravnega odbora so se strinjali, da se bodo morali tekstilci in usnjarji izreči glede novih programov in zanje pridobiti nekaj sredstev iz državnega proračuna. Zavzeli so se tudi za to, da bi v delovno intenzivnih panogah, kjer je zaposlenih veliko žensk, država znižala prispevne stopnje delodajalcem.
Franci Kotnik
akcijska prodaja
V mesecu aprilu in maju| kvalitetnih sedežnih garnitur MEBLO TOP. Način plačila si izberete sami.
SALON POHIŠTVA
TSt Šolska ulica 10, Mozirje Tel. 833-455, 833-446
Masivni borni stoli že od 4.800,00 SIT naprej ■tudi na zalogi
Morana d.o.o. Parižlje
Pogrebna služba s popolno ponudbo
UveljavljenodružinskopodjetjeMoranaizPariželjimavsklopu svojih dejavnosti pogrebno službo, kamnoseštvo, proizvodnjo in prodajo pogrebne opreme, cvetličarno in kooperacijo. Podjetje, katerega direktor je Ivan Steblovnik, v sedanji pravno-or-ganizacijski obliki obstaja od leta 1990, že tri leta prej pa se je dejavnost začela v obliki obrtne obratovalnice.
Pogrebno službo v Morani opravljajo 24 ur dnevno, kar pomeni, da so strankam na voljo v vsakem trenutku.
Uredijo popolnoma vse -od prevozov do dokumentacije. V lepo urejenih poslovnih prostorih v Parižljah lic se posvetijo vsakemu posebej in na podlagi dolgoletnih izkušenj svetujejo, kaj je v tistem trenutku najbolje. Cvetje lahko dostavijo kar iz lastne cvetličarne, kjer izdelujejo lepe nagrobne aranžmaje.
V Sloveniji je bila v lanskem letu ustanovljena nova Zbornica gospodarskih javnih služb in varstva okolja, ki naj bi uredila tudi razmere na področju pogrebnih dejavnosti. Ivan Steblovnik, ki je član upravnega odbora omenjene zbornice, poudarja, da je skrajni čas, da se na tem področju postavijo evropsko primerljivi standardi, ki jih bodo morali izpolnjevati vsi izvajalci. “V naši dejavnosti se pojavlja vedno več konkurence, kar je sicer prav, obsojanja vredno pa je to, da se nekateri med konkurenti poslužujejo nizkotnih potez, s katerimi omalovažujejo ugled drugih,”
MERCATOR-ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE z.o.o.
VABILO
Na podlagi 1. odst. 20. člena zakona o zadrugah (Ur. list RS št. 13/92,7/93) in 7. alinee 40. člena zadružnih PRAVIL sklicujemo
7. redni OBČNI ZBOR ZADRUGE, v PETEK, dne 9-4.1999 ob 10. uri v prosvetnem domu v Novi Štifti.
Predlog DNEVNEGA REDA:
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev organov zbora
3.	Poročilo predsednika zadruge
4.	Obravnava in sprejem zaključnega računa zadruge za 1.1998 ter planske usmeritve za tekoče leto
5.	Obravnava in sprejem sprememb in dopolnitev zadružnih PRAVIL
6.	Informacija o davku na dodano vrednost in trošarinah
7.	Predlogi in pritožbe zadružnikov
8.	Razno.
Vabimo vas, da se občnega zbora udeležite v čim večjem številu!
UPRAVNI ODBOR
meni Ivan Steblovnik.
V podjetju Morana se bodo tudi v prihodnje trudili, da bodo svojo dejavnost opravljali v zadovoljstvo strank -naročnikov in z največjo pieteto do pokojnih.
PR
IGEA, d.o.o. Nazarje, Savinjska tesla 2,3331 Nazarje, Tel.: 063/ 831 962,831 938, Fax: 063/ 832 647
E-mail: IGEA.TISK@SIOL.NEr

- mizar
-	lesarski tehnik
- ekonomsko komercialni tehnik
-	strojni tehnik
TEČAJI* SEMINARJI Zel*
- varstvo pri delu
-	higienski minimum
-	voznike viličarjev strojnike gradbene mehanizacije
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
in
Veliko stvari iz papirja za bolj in manj zahtevne
POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (V st. zahtevnosti) pogoji za vpis:
Lesarski tehnik:
končano triletno poklicno izobraževanje po programu Mizar;
Ekonomsko-komercialni tehnik: (diferencialni program) končano triletno poklicno izobraževanje po programu Trgovec;
Strojni tehnik:
končano triletno poklicno izobraževanje po programu Strojništvo (katerikoli poklic)
Oddelki iz navedenih programov bodo ustanovljeni ob pogoju, da bo za posamezni program zbranih zadostno število prijav, (Nekaj iz vsakega programa je že zbranih.) Pouk bo organiziran v popoldanskem času od 16. do 19. ure tri do štirikrat tedensko po predpisanem predmetniku! Vsebina zaključnih izpitov je enaka kot v rednih programih.
POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Mizar (IV st. zahtevnosti):
Pogoj za vpis v program je uspešno končana osnovna šola. Programje namenjen vsem, ki želijo pridobiti poklic. Pouk bo potekal v popoldanskem času, po predpisanem predmetniku. Potrebno bo opraviti praktično usposabljanje. Program se zaključi z zaključnim izpitom.
TEČAJI IZ VARSTVA PRI DELU
obsegajo priprave na obvezen preizkus znanja iz varstva pri delu, ki je zakonsko predpisan, izvajajo pa ga lahko za to pooblaščene organizacije. Tečaji in izpiti so namenjeni delavcem v podjetništvu in obrti do nivoja vodstvenih delavcev. Delavci morajo opraviti izpite pred pričetkom dela, po prestavitvi na dela v drugačno delovno okolje ter po preteku dveh let.
HIGIENSKI MINIMUM
Osebe, ki se v kakršnemkoli obsegu okvarjajo s proizvodnjo ali prometom z živili morajo opravljati predpisane tečaje in preizkus znanja. Predpisan je 25 urni osnovni tečaj, znanje pa je potrebno obnavljati vsakih 5 let v 10 urnem tečaju higienskega minimuma.
VOZNIKI VILIČARJEV
Program obsega poznavanje teorije s področja spoznavanja vrste transportnih sredstev, opisa viličarjev, motoroznanstva, notranjega transporta, prolagojenega programa cestnoprometnih predpisov, varstva pri delu ter vzdrževanja transportnih naprav s poudarkom na viličarjih. Praktični del poteka praviloma v podjetju. Z uspešno zaključenim usposabljanjem si pridobite pravico upravljati različne tipe viličarjev.
STROJNIKI GRADBENE MEHANIZACIJE
Teoretični del obsega podobne vsebine kot tečaj za voznike viličarjev s tem da se da tu poudarjek predvsem na varno delo z različnimi gradbenimi stroji. Slušatelji ki uspešno zaključijo usposabljanje za strojnika gradbene mehanizacije pridobijo pravico upravljanja z različnimi stroji kot so npr. buldožerji, valjarji, rovokopači, grederji, nakladalci ter drugo lahko gradbeno mehanizacijo.
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
je namenjena odraslim in mladostnikom, ki iz kakršnihkoli razlogov niso zaključili osnovne šole. ŠOLANJE JE BREZPLAČNO. Poteka po predpisanem učnem načrtu. Udeleženci končajo v enem šolskem letu dva razreda.
Gostišče Pirnat Letuš
Gradijo železnico v Zgornjo Savinjsko?!
Zgornjesavinjčani, vsaj tisti v srednjih in zrelih letih, dobro poznajo gostišče Pirnat v Letušu, saj je bilo še v začetku tega desetletja priljubljeno zlasti zaradi plesov, ki so jih v tem lokalu redno prirejali. Janko Pirnat, energije in idej polni gospodar, se je nato usmeril predvsem v izletniški turizem, letos pa se je odločil za izjemen projekt: gradnjo železnice v Zgornjo Savinjsko dolino!
Maketa vlaka in železniške postaje v fazi postavitve
(foto: F. Kotnik)
Prvoaprilska šala, porečete, čeprav so Savinjske novice izšle 2. aprila. No, delno res, ampak v tej novici je tudi veliko resnice. V gostišču Pirnat so namreč v sodelovanju s priznanima ljubiteljema železniških modelov iz Ljubljane Milanom Frankolom in Karlom Bonisegno začeli graditi največji model železnice v Sloveniji in naj večjo maketo Zgornje Savinjske doline.
Model železnice bo v teh dneh gotov, razprostira pa se čez tri sobe, ki so med seboj povezane s tuneli. Vsak prostor prikazuje enega oziroma dva letna časa. Poleg železniških kompozicij v merilu 1:22,5 model prikazuje gondolsko žičnico, žago, rudnik z
žičniškim transportom, vodni stolp, železniško postajo, viadukte, jezero, slap, planšarijo!.. Skratka - pravo doživetje za velike in male otroke!
Maketa Zgornje Savinjske doline v merilu 1:500 je še v delu. Pri njeni grad-nji sodeluje izvedenec geografske stroke, saj si pri Pirnatu želijo, dabi bila zares poučna in zanimiva. Poleg reliefne upodobitve bo prikazovala slap Rinko, vodotok Savinje, večja naselja in nekatere turistične znamenitosti. Kasneje jo nameravajo dopolniti še z maketami splavov na Savinji in podobnimi detajli.
Franci Kotnik
Občinski svet Mozirje
Obravnavali predloga statuta in poslovnika
Svetniki občinskega sveta iz Mozirja so se na 4. redni seji sestali 15. marca. Obravnavali so predloga statuta občine Mozirje in poslovnika občinskega sveta, največ časa pa so namenili razpravi o predlogih nekaterih gostincev o podaljšanju obratovalnih časov gostinskih lokalov.
Predsednik statutarno pravne reševanje ter sklep o ustanovitvi, komisije Andrej Presečnik je pred- pristojnosti in načinu dela Odbora stavil predlog novega statuta občine za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in Mozirje. Komisija je uskladila prejš- ribištvo.
nji statut s spremembami, ki jih narekuje nov zakon o lokalni samoupravi. Svetniki so se s predlagano vsebino strinjali in statut v prvi obravnavi sprejeli. Enako so storili ob obravnavi predloga novega poslovnika občinskega sveta. Tudi njega so v prvi obravnavi sprejeli.
Daljša razprava je sledila ob obravnavanju naslednje točke dnevnega reda. Šest gostincev, ki svojo dejavnost opravljajo na območju občine, je namreč vložilo prošnje za podaljšanje obratovalnih časov. Predlogi rešitev teh prošenj s strani občinske uprave so predvidevali, da se gostincem obratovalni časi ne podaljšajo.
Svetniki so debatirali predvsem o kriterijih, ki naj bi določali območja strnjenih naselij, v katerih naj bi veljali krajši obratovalni časi, in območjih izven strnjenih naselij, v katerih pa bi se lahko ti časi prosilcem podaljšali.
Po dolgi in izčrpni razpravi so se svetniki odločili, da se Remše Cvetu-Vovk, Praznik Jakobu-Pepel, Finkšt Mojci-Gams in Pfeifer Stanetu-Zmaje-va votlina obratovalni časi podaljšajo. Hkrati so sklenili, da se obratovalni čas podaljša tudi restavraciji Gaj.
V nadaljevanju seje so sprejeli sklep o ustanovitvi in imenovanju Odbora za požarno varstvo, zaščito in
Temeljitejša razprava je sledila ob predlogu za ustanovitev Odbora za malo gospodarstvo in turizem občine Mozirje. Župan in nekateri svetniki so zagovarjali tezo, da se obe panogi, malo gospodarstvo in turizem, združita v enem odboru. Tako je tudi na državni ravni, zato naj ne bi bilo prave podlage za ustanovitev dveh ločenih odborov. Večina svetnikov pa je bila mnenja, da je potrebna ustanovitev dveh odborov, od katerih naj bi imel vsak pristojnosti za določeno panogo. Tako malo gospodarstvo kot turizem sta namreč dejavnosti, ki naj bi v perspektivi reševali zgornjesavin-jsko gospodarstvo in dajali velik delež zaposlitev. Svetniki so sklenili, da ustanovijo dva ločena odbora, katerih pristojnosti in sestavo bodo opredelili na naslednji seji. Oba odbora bosta petčlanska, skrbela pa bosta za zagotavljanje razmer za razvoj in pospeševanje malega gospodarstva in turizma.
Svetniki so v nadaljevanju imenovali tri predstavnike v svet WZ in tri predstavnike občine v skupščino Območne obrtne zbornice Mozirje. V novi skupščini bodo občino zastopali Ida Hribernik, Janez Kaker in Miha Kovač.
Benjamin Kanjir
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI
objavlja prosto delovno mesto
pomočnice vzgojiteljice
v vrtcu Ljubno
za določen čas s polovičnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Pričetek dela takoj.
Kandidatke, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, lahko prijave z dokazili pošljejo na Osnovno šolo Ljubno, Cesla v Rastke 10,3333 Ljubno ob Savinji. Prijave bomo zbirali 8 dni po objavi razpisa.
Na trgu 22, Mozirje tel.: 063/832-200
Obdarit^ svoje prvoobhajance in birmance» Pripravili smo vam veliko izbiro zlatega nakita.
Delovni čas: 800 - 1900, sobota: 800 - 1200
Zgornja Savinjska dolina
Dom za ostarele do leta 2001?
V Zgornji Savinjski dolini je vedno bolj prisotna potreba po domu za ostarele in iz drugih vzrokov nege potrebne občane. Trenutno se rešitve za prebivalce zgornje-savinjskih občin iščejo v domovih po vsej Sloveniji, kar je seveda vse prej kot prijetno, tako za varovance, ki si želijo tretje obdobje življenja preživeti čim bliže domačega okolja, kot za sorodnike, ki ponavadi iščejo domsko varstvo za svojega človeka zaradi tehtnih in nepremostljivih vzrokov, po logiki in zaradi praktičnosti čim bliže domačega kraja. Vsaj glavnina primerov govori temu v prid.
V	preteklih letih so si županja in župani takratnih občin intenzivno prizadevali, da bi država vendarle v pretežni meri investirala v gradnjo doma. Po začetnih peripetijah in dokazovanjih kje in zakaj je bolj primerna lokacija, so se vendar dogovorili, da bodo podprli lokacijo, katera bo tudi za državo najprimernejša. Po kriterijih ministrstva za delo, socialo in družino je bila med zgornjesavinjskimi ponudbami najbolje ocenjena lokacija občine Gornji Grad, ker pa Zgornja Savinjska dolina sodi v zdravstveno regijo skupaj s Šaleško dolino in Koroško, se je država odločila graditi dom na Prevaljah.
V	Gornjem Gradu seveda niso vrgli puške v koruzo. Na pristojnem ministrstvu so županu občine Toniju Riflju jasno povedali, da s koncesijo ne bo problema, če le občina pridobi investitorja. Želja je namreč, da bi dom zgradili do leta 2001, zato so Gornjegrajci že podpisali pismo o nameri z italijanskim investitorjem. Po ocenah naj bi investicaja stala okroglih 13 milijonov mark, kar seveda ni majhna vsota, zato so Italijani terjali od Gornjegrajcev dodatno do-
kumentacijo. Načrtujejo namreč atrijsko izvedbo, torej brez nadstropij in odvečnih stopnic, skratka dom naj bi bil v celoti prilagojen potrebam ostarelih. Aktivnosti župana in Občine Gornji Grad so torej v polnem teku, tudi ovir za dogovor z ostalimi občinami ne zaznavajo. Vsekakor pa bodo storili maksimalno, da dogovore o investitorju in investiciji zaključijo še pred koncem leta. Brezprizivno jasno je, da želijo ostareli uživati jesen življenja v domačem okolju. Skratka, če bo denar, bo tudi dom, je prepričan gornjegrajski župan.
Res je tudi to, da se bodo ob morebitno uspešno izpeljani investiciji soočili z precejšnjimi kadrovskimi problemi. Zdravstvena in sploh socialna oskrba bo terjala od zaposlenih strokovno primerno izobrazbo, teh ljudi pa v celotni Zgornji Savinjski dolini že sedaj ni na pretek. Približno 60 novih delovnih mest, pretežno specifičnih, bo, kot se kaže, težko strokovno pokriti, vendar, to je razmišljanje za tretje tisočletje.
Savinjčan
RJflV€ KOKOSI zg nadaljnjo rejo ali zakol bomo prodajali no
Zadruga mozirje
Mercator - Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0.
formah BIT€NC Jožeta, Zg. Pobrežje 11 in Ž€ROVNIK Janeza, Dol,	.	„
7. in 8. aprila P° cen, 200 SIT/kom.
Občinski svet Luče ob Savinji
O inventuri in zaključnem računu na izredni seji
Lučki svetniki naj bi na zadnji seji poleg proceduralnih točk dnevnega reda obravnavali tudi nekaj vsebinskih vprašanj. Za načrtovano obravnavo inventure za preteklo leto in potrditev lanskega zaključnega računa menda niso bili izpolnjeni vsi pogoji, zato bodo točki obravnavali na izredni seji, na kateri naj bi spregovorili tudi o letošnjem osnutku proračuna.
Na naslednjo sejo so preložili tudi obravnavo priprav na spremembo prostorskih planov. So pa zato brez posebnih pripomb sprejeli predloga statuta občine in poslovnika za delo občinskega sveta. Potrjen je bil tudi predlog o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Na podlagi sprejetega akta bo župan Mirko Zamernik pripravil sistemizacijo, na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa so potrdili mandate novim članom komisij in odborov.
O problematiki vodotokov v občini Luče so spregovorili z Alešem Horvatom iz Podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane. Tako kot v celotni Zgornji Savinjski dolini se tudi Lučani spopadajo z precejšnjo neurejenostjo vodotokov. Kot je dejal Horvat, bodo nekatere stvari uredili, zaradi pomanjkanja denarja pa bodo določeni problemi zgolj evidentirani. Reševali naj bi jih skladno z razpoložljivim denarjem.
Savinjčan
Občinski svet Gornji Grad
Krajevne skupnosti v slepi ulici?
Člani gornjegrajskega občinskega sveta so na zadnji seji potrdili predlog letošnjega proračuna. Kot stvari stojijo, se bo v občinsko blagajno “nateklo” približno 273 milijonov. Po noveli zakona o lokalni samoupravi je za razdelitev sredstev v celoti pristojna občina, merila za razdelitev denarja je namreč država ukinila.
Franc Miklavc, svetnik iz Bočne je predlagal, dačim prej sanirajo posledice po lanski poplavi. To jim veleva tudi občinski statut. Predvsem so problematične kmetijske površine, je menil Miklavc in dodal, da je potrebno denar zagotoviti iz občinskega proračuna. Župan Toni Rifelj in tajnik občine Jože Poznič sta mu zagotovila, da je popis škode narejen, vendar glede na zahteve in količino sanacij v rezervah proračuna ni dovolj denarja. Državaje sicer obljubila večjo vsoto denarja, dokler pasredstva ne prispejo, bodo najnujnejše poskušali sanirati, z izvajalci pa se dogovoriti za zamik plačila. V živahni razpravi je svetnike zanima-
lo kaj prinaša nov zakon o financiranju, kaj je z občinskim premoženjem, beseda je teklao nerazporejenih sredstvih iz lanskega leta. Ta so skladno z zakonom, na posebnem računu.
Precej pripomb je bil deležen tudi osnutek občinskega statuta, predvsem v delu, ki govori o krajevnih skupnostih. Po novem krajevne skupnosti naj ne bi imele več statusa pravnih oseb, to pa je vsaj za Bočane precej sporno. Franc Miklavc je menil, dani smiselno iti v tihi spor z občani, ker predvideva, da bodo določeni problemi nastali. Predvsem pa se postavlja vprašanje, kaj storiti z legalno izvoljenimi
organi krajevnih skupnosti. Po Miklavcu gre zastatutarno spremembo, o kateri bi morali spregovoriti na zborih občanov. Predlagal je, da se stvari v tem mandatu ne spreminjajo, ampak temeljito pripravijo za morebitne poznejše spremembe. Kot se neuradno sliši, so Bočani proti spremembi statuta predvsem zaradi vodovoda, s katerim še vedno upravljajo samostojno.
Kakorkoli že, župan Toni Rifelj se je obvezal, da bo pridobil mnenje službe o lokalni samoupravi. Problem je namreč vseslovenski. Zakon o financiranju občin namreč določa, da se tudi krajevne skupnosti financirajo preko občinskega proračuna. Vlad-
na služba za lokalno samoupravo pa ob tem poudarja, da do pet tisoč ljudi krajevne skupnosti kot pravne osebe niso potrebne. Po razpravi, vodila sta jo predvsem župan občine Rifelj in svetnik Miklavc, je župan pred glasovanjem umaknil z dnevnega reda osnutek statuta, kar pomeni, da so bile avtomatsko umaknjene tudi točke o poslovniku občinskega sveta, odloku o organiziranosti in delovnem področju občinske uprave in imenovanju komisij in odborov občinskega sveta. Obravnavali jih bodo na naslednji seji sveta, predhodno pa bodo pridobili mnenja z zborov krajanov.
Savinjčan
Nazarje
Priznanja za urejene stanovanjske hiše
V okviru vseslovenskega projekta “Moja dežela - lepa, urejena in čista” je Turistično društvo Nazarje v letu 1998 izvedlo akcijo ocenjevanja urejenosti stanovanjskih objektov. Komisija si je ogledala hiše po vsej občini in ugotovila, da je med njimi 247 takih, ki po urejenosti še posebej izstopajo. Vsem omenjenim sta Občina Nazarje in turistično društvo podelila priznanja.
Uradni zaključek akcije so v Nazarjah pripravili pred štirinajstimi dnevi, ko so se v Delavskem domu zbrali ljubitelji cvetja in urejene okolice. Najprej so jih s kulturnim programom razveselili učenci Glasbene šole Nazarje, nakar je za pravo presenečenje s svojim prvim javnim nastopom poskrbel nazarski mešani pevski zbor pod vodstvom Antona Acmana mlajšega. Kako zelo veseli so Nazarčani nove kulturne pridobitve, je bilo razbrati iz bučnih aplavzov pevkam in pevcem in njihovemu zborovodji.
Pestro desetletno zgodovino nazarskega turističnega društva je navzočim predstavila predsednica Vanja Hofbauer, ki se je ob tem še posebej zahvalila Antonu Lenkti, prvemu pobudniku za ustanovitev društva, in Borutu Bukovcu, prvemu predsedniku društva. Oba sta prejela spominska priznanja.
Marija Sodja Kladnik, ki je predsedovala komisiji za ocenjevanje stanovanjskih objektov, je opisala način in kriterije ocenjevanja. Sorazmerno veliko število priznanj daje vedeti, da je v občini Nazarje kljub vsem ekološkim obremenitvam veliko ljudi, ki dobro skrbijo za urejenost svojega doma.
Za zanimiv zaključek srečanja je poskrbela Simona Klokočovnik iz Žalca, ki se poklicno ukvarja z načrtovanjem in urejanjem vrtov, pred tem pa je predavala na srednji vrtnarski šoli v Celju. Nanizala je vrsto zanimivih in koristnih nasvetov ter idej, kako urediti okolico doma na takšen način, da nam je zaradi lepote v ponos, po drugi strani pa ne pomeni, da postanemo njen suženj.
Franci Kotnik
RAZPORED CEPLJENJ PSOV PROTI STEKLINI:
1.	torek 20.4.1999 ob
8.00	Ljubno na Forštu
10.00	Rečica pri Zadrugi
11.00	Šentjanž pri Majerholdu Okonina - Gasilski dom
13.00	Radmirje pri Zadrugi
14.30	Prod - Gostilna
2.	sreda 21.4.1999 ob
Jeraj - Primož
8.30	Struge pri Gostilni
9.30	Luče pri Zadružnem domu
11.00	Solčava pri Zadružnem domu
3.	četrtek 22.4.1999 ob
7.00	Otok
8.00	Nova Štifta pri Zadrugi
9.00	Gornji Grad pri Zadružnem domu 10.45 Kropa-Fricelj
11.30	Bočna pri Zadrugi
13.00	Šmartno pri Zadrugi
4.	petek 23.4.1999 ob
8.00	Kokarje pri Zadrugi
9.30	Sp. Pobrežje pri Fleretu
11.00	Prihova pri Unovtu
5.	sobota 24.4.1999 ob
7.00	Ljubija Vet. postaja
9.00	Loke pri Levcu
10.00	Lepa njiva - pri Jožu
11.00	Trnavče pri Pečniku
12.00	Šmihel pri gostilni
S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE KNJIŽICO O CEPUENIH IN ZNAČKO, KER BREZ TEGA CEPLJENJE NE BO MOGOČE!
Za vse zamudnike bo cepljenje vsak dan od 7. do 8. ure na veterinarski postaji Mozirje.
Pogovor z Goranom Horvatom
»Intelekt sam po sebi daje sebične rešitve«
Le s čim se je priznani likovnik iz Nizke zameril državi Sloveniji, da mu je leta 1996 po desetih letih kot samostojnemu kulturnemu ustvarjalcu odrekla plačevanje prispevkov za pokojninsko, zdravstveno in socialno zavarovanje? Tudi po treh letih ostaja navedeno vprašanje brez jasnega odgovora.
HORVAT: Ker se je septembra leta 1996 bližal konec drugega petletnega obdobja mojega statusa svobodnega likovnega umetnika, sem na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije naslovil vlogo za podaljšanje za nadaljnjih pet let. Komisija za likovno dejavnost pri omenjenem ministrstvu, ki sta jo vodila Lucijan Bratuš in Breda Ilič Klančnik, mi je odgovorila, da moram vlogo bolj utemeljiti, saj bo v nasprotnem primeru mnenje negativno. Nadvse presenečen sem napisal pismo takratnemu kulturnemu ministru dr. Janezu Dularju, v katerem sem naštel vseh 23 razstav, ki sem jih imel v tistem petletnem obdobju, kar je bilo seveda bistveno več, kot zahteva uredba o pogojih za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna.
SN: Med temi 23-imi je bila verjetno tudi razstava Biblija v 3 00 slikah v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani?
HORVAT. Seveda. Toda kljub mojemu dokazovanju, da izpolnjujem vse pogoje, da mi država nadaljnjih pet let plačuje prispevke, je bila odločba ministrstva za kulturo negativna. Iz njene vsebine je bilo moč razbrati, da pritožbe zoper njo ni, da pa lahko iščem svojo pravico na delovnem in socialnem sodišču. To sem tudi nemudoma storil in se hkrati obrnil na varuha človekovih pravic. Z nasveti slednjega si nisem mogel veliko pomagati, pač pa sem pridobil štiri pisna mnenja podpore od akademskega slikarja in likovnega kritika Dušana Lipovca, umetnostnega zgodovinarja Rafka Vodeba, književnika in publicista Cirila Zlobca in sodno zapriseženega izvedenca za likovno stroko Mirka Juterška. Našteta mnenja sem poslal na ministrstvo za kulturo.
SN: Kakšna je bila reakcija?
HORVAT: Decembra 1996 me je minister Dular poklical na razgovor, na podlagi katerega je prišlo januarja 1997 do drugega presojanja
Goran Horvat ima v letošnjem letu potrjene že tri razstavne termine: v novi galeriji Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti bo gostoval maja, avgusta se bo predstavil v galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju, oktobra pa bo razstavljal v ljubljanski galeriji novomeškega podjetja Krka.
umetniškega sveta ZDSLU, ki daje mnenje ministrstvu za kulturo, o mojem delu. Mnenje je bilo znova negativno, v njem pa je bilo med drugim navedeno, da moje delo karakterizira amaterski pristop in da šablonsko rešu-
Goran Horvat ob svojih zadnjih delih (foto: Franci Kotnik)
jem temeljna likovna vprašanja.
Marca tega leta je nastopil funkcijo ministra za kulturo Jožef Školč, kateremu sem takoj napisal pismo s prošnjo, da me sprejme, toda odgovora ni bilo. Januarja 1998 me je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani poklicalo na prvo obravnavo, na kateri je naložilo novoustanovljeni kulturniški zbornici, naj v zvezi z mojim delom izda strokovno mnenje.
SN: Ministrstvo za kulturo je bilo še naprej pasivno?
HORVAT: Ne povsem. Februarja lani me je sprejel programski direktor tega ministrstva Ivo Svetina, ki je na podlagi dejstev, s katerimi se je seznanil, predlagal kulturnemu ministru, da uporabi diskrecijsko pravico in gre mimo mnenja komisije. Potem sem obiskal še nekaj najvišjih državnih funkcionarjev in jim skušal predstaviti svoj problem, 30. marca pa me je končno sprejel tudi minister Školč. Po razgovoru mi je dejal, da bo počakal na mnenje kulturniške zbornice in se nato odločil.
SN: Kako dolgo ste morali čakati na omenjeno mnenje?
HORVAT: Maja lani je bilo izdano mnenje zbornice, pod katerim je bil podpisan sedan-
ji predsednik umetniškega sveta ZDSLU mag. Črtomir Frelih. Seveda ni treba dvakrat ugibati, da je bilo tudi to mnenje negativno. Zaradi tega sem pisal protestno pismo sodišču, ki je junija sklicalo drugo obravnavo. V razpravi sem izjavil, da se ne strinjam z mnenjem kulturniške zbornice, zato je sodišče zaprosilo za mnenje sodnega izvedenca. Pisno mnenje Mirkajuterška, ki je sicer eden izmed petih tovrstnih izvedencev v Sloveniji, ni bilo upoštevano, ker je na prvi obravnavi nastopil kot priča. Presoja pomena moje umetnosti je bila zaupana dr. Iztoku Durjavi.
SN: In kaj je presodil dr. Durjava?
HORVAT: Po osmih mesecih je omenjeni sodni izvedenec ocenil, da niti on niti stroka v celoti ne more soditi o izvirnosti, kreativnosti in pristopu duhovne dognanosti in strokovne neoporečnosti ter umetniške vrednosti mojih del. V pismu sodišču sem zato navedel, da so izčrpane vse pravne možnosti v tem postopku, in predlagal, da se primer na osnovi obširnega dokaznega gradiva zaključi v mojo korist. To bi pomenilo, da mi ministrstvo za kulturo vrne odvzete pravice iz naslova pokojninskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Pri tem moram poudariti, da me pri mojem delu nikoli na zanimalo, ali je moja umetnost moderna ali ne, dela so morala zadoščati zgolj mojemu okusu, pri čemer me je od leta 1982 dalje vodila tudi skrb, da preživim svojo štiričlansko družino.
SN: Vzrok za nasprotovanje nekaterih vaših stanovskih kolegov oziroma ministrstva za kulturo pa ostaja še vedno ne jasen?
HORVAT: Pravega odgovora ni, vendar pa se je ob tem dobro spomniti dogodkov v avgustu 1996, ko so najprej mojo sliko Štirje jezdeci apokalipse na dobrodelni avkciji časnika Nedelo prodali za 250 tisoč tolarjev, konec meseca pa je bil v reviji Mag objavljen intervju z mojim očetom, v katerem je izrekel nekaj razmeroma kritičnih misli. Nekateri moje težave povezujejo prav s tem intervjujem.
Ko me pritegne zapletena kompozicija na platnu, lesu, na marmorju ali celo v granitu in ob večerih utrujen štejem dneve, tedne, postane marsikaj obrobnega pomena.
Ljudje se moramo izobraževati in lahko kot družba napredujemo, če z delom pridobljenega znanja zmoremo regulirati ljudske slabosti, saj intelekt sam po sebi daje sebične rešitve.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
Hotel Paka Velenje
Modna revija z navdihom pomladi
Daje lepo pogledati manekenko ali manekena v spomladanski kreaciji, je dokazala polna dvorana obiskovalcev modne revije v hotelu Paka, v Velenju. V petek, 19. marca ob 20. uri, so se z modnimi oblačili predstavili trije oddelki delniške družbe Era: Velma, Era Zibka in Era šport, podjetje Šemka -Boutique fantasy in podjetje Acman z oblačili lastne proizvodnje.
Eden od modelov na modni reviji
(foto: S. Slapnik)
Organizator prireditve je bilo podjetje Art color/art decor iz Ljubljane. Ta revija je bila že tretja po vrsti in nekako v planu je, da postane ta tradicija vsaj dve reviji letno, pom-lad-poletje in jesen-zima. Lansko leto je bila v mesecu marcu pred-
stavljena spomladansko poletna konfekcija (od Ere), v decembru pa so na pisti zablestele svečane obleke.
Največ navdušenjaso bila deležna športna oblačila (blagovna znamka Saks). Udobnost oblačil primernih za lastnike stare od 15 do 50 let. Kostimi, jeans, spodnje perilo, otroški modeli so klasika, ki pa jo zaznamujejo vsakoletne modne spremembe in spremenjeni kroji. Boutique fantasy se je predstavil z blagovno znamko Fishbone, z elegantnimi, maturantskimi oblekami ter modnimi dodatki. Nazadnje so se zvrstile manekenke v elegantnih oblačilih proizvodnje Acman. Prevladujoči odtenki sive so poudarili lepoto elastičnih materialov, ki naredijo tudi ozko krojena oblačila udobna. Za popolen izgled modelov in oblačil, ki so jih predstavili, so poskrbeli še: očala- Aba optika, foto, nakit - Nugget, kozmetični salon Urška in frizerski salon Koder.
Skoraj ni dvoma, daje zanimanje za modne dogodke tudi v naših koncih veliko. Upajmo, da bodo podobne prireditve pomagale Slovenskim proizvajalcem konfekcije ohraniti in izboljšati lastno blagovno znamko.
Slavica Slapnik
Glasbena šola Nazarje
Pomladanski koncert
Na gregorjevo so učenci Glasbene šole Nazarje pripravili koncert v nazarskem delavskem domu. Poslušalce je pozdravila ravnateljica šole Olga Klemše in zaželela prijetno počutje ob poslušanju mladih glasbenikov. Z učenci, ki so nastopili na koncertu, so se kot mentorji trudili Bojan Zeme, Toni Acman, Davor Plamberger, Stefan Garkov, Muniba Bu-sančič, Katja Kovač in Katja Klemše. Vodja nastopa je bil Toni Acman.
Začetno tremo sta odgnala Jaka Vršnaka in Davorja Hambergerja. Podbregar s klarinetom in Blaž Tudi Klementina Krebs ni zaostaja-Cigale na klavirju. Kako zvenijo tol-	la z virtuoznostjo na klavirju. Bučen
kala, je pokazal ubrani duet Jake aplavz je požel Miklavž Pintar s
trobento, ki je na regionalnem tekmovanju glasbenih šol v Mariboru, prejel zlato priznanje. Ob klavirju ga je spremljal Toni Acman. Zlato priznanje na istem tekmovanju je prejel tudi Luka Paulič, ki je poslušalcem v dvorani pokazal, kako so spretni njegovi prsti ob sprehodu po črnih in belih tipkah harmonike.
S svojim glasom in rdečimi rožami v snegu je navdušila Kristina Šuster, ki je ob spremlj avi Tonij a Acmana na klavirju odpela tako, kot zna le ona. Benjamina Šuster se je v prvem delu predstavila na klavirju, pozneje pa stasestri Šuster pokazali svojo spretnost tudi na violinah. Tudi kitari sta bili prisotni na koncertu, nanju sta
v duetu zaigralijanja Napast in Mojca Presečnik. Z mariborskega regionalnega tekmovanja sta se mladi umetnici vrnili s srebrnim priznanjem. Mlad pihalni orkester Glasbene šole Nazarje pod taktirko Stefana Garkova je s svojim izrednim nastopom zaokrožil koncert v celoto in pokazal, kako zvenijo narodne pesmi, če jih odigraš na pihalih.
Koncertmladih in obetajočih glasbenikov na prvi pomladni dan je bil nagrada vsem prizadevnim turističnim delavcem v Nazarjah, ki se skozi vse leto trudijo, da popestrijo dogajanjav kraju, obenem pa uvod v njihov vsakoletni občni zbor.
Marija Sukalo
Društvo podeželske mladine
Kviz Mladi in kmetijstvo
V soboto, 13. marca, so člani Društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo priredili kviz z naslovom Mladi in kmetijstvo. Kot je že v navadi, so bili letošnji gostitelji lanskoletni zmagovalci kviza. Prizorišče dogajanja je bilo torej tokrat postavljeno v Solčavo.
Devet tričlanskih ekip iz Zgornje Savinjske doline se je pomerilo v znanju, ki ga potrebujejo ljudje na podeželju, posebej na kmetijah. Tekmovali so lahko mladi s končano največ peto stopnjo izobrazbe. Vprašanja, na katera so tekmovalci odgovarjali letos so se navezovala na sledeče teme: Programi reforme kmetijske politike 1999-2002, Nega in varstvo mladega gozda, Pomen vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, Vino - pijača doživetij, Zdravje in bolezni drobnice. Pravilnost odgovorov je budno spremljala strokovna komisija v sestavi: Ivan Acman dr. vet. med., Marjan Denša dipl. inž. gozd. in Vida Ribič inž. kmet..
Po dveh sklopih vprašanj različnih
težavnostnih stopenj je bilo že znano, kdo bo zastopal našo dolino 27. marca na regijskem tekmovanju v Bistrici ob Sotli. Najvišje možno število točk je osvojila prva ekipa Luč. Sledile so ekipe Gornjega Grada, Šmihela, Ljubnega, Lepe Njive, Solčave 2, sedmo mesto pa so si delile ekipe Luče 2, Bočna in Solčava 1.
Po končanem tekmovalnem delu so bili prisotni deležni dobrot iz solčavskih kuhinj, seveda pa ni manjkalo zabave, prijetnih zvokov in plesa.
Organizatorji kviza, mladi iz Solčave, se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi prireditve.
Marko Slapnik
Kviz v Solčavi je bil dobro organiziran (foto: M. Slapnik)
Glasbena šola Nazarje
Velik uspeh mladih glasbenikov
27. in 2 8. marca je v Ljubljani potekalo državno tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije v disciplinah: trobila, tolkala, harmonika, kitarski duo, komorne skupine z godali in klavirjem. Kot vsako leto, se je tudi letos Glasbena šola Nazarje udeležila tekmovanja z najboljšimi učenci. Da bi v Ljubljano prišli res najboljši, se je po posameznih regijah 12. in 13. marca
odvijalo regijsko tekmovanje
Rezultati regijskega tekmovanja: Roman Podlesnik, trobenta, 1.
A kategorija: srebrno priznanje; Miklavž Pintar, trobenta, 1. A kategorija: zlato priznanje (mentor obema je bil prof. Stefan Gark-ov); Luka Paulič, harmonika, 1. A kategorija: zlato priznanje (mentorica: Andreja Turnšek); Mojca Presečnik injanja Napast, kitarski duo, 1. kategorija: srebrno priznanje (mentorica: Katja Klemše).
Rezultati državnega tekmovanja: Luka Paulič, harmonika: 98 točk, zlata plaketa in prva nagrada; Miklavž Pintar, trobenta:
vseh omenjenih disciplinah.
84 točk, priznanje za udeležbo.
Vsem tekmovalcem regijskega in državnega tekmovanja iskrene čestitke!
Državno tekmovanje je predstavitev najboljših učencev, učiteljev in šole. Kot ravnateljica sem izredno vesela in ponosna, da je naša glasbena šola med njimi. To je še en dokaz, da je bila ustanovitev Glasbene šole v Zgornji Savinjski dolini smiselna, saj z rezultati opravičujemo svojo dejavnost ter prinašamo ugled celotni dolini v času, ko se pri oblikovanju občinskih proračunov marsikje sprašujejo, ali je vredno vlaganje denar-
ja v to vrsto izobraževanja.
Letošnje leto se občine financirajo po novi zakonodaji. Mnogo je želja v posameznih občinah, prav tako je mnogo različnih interesov, ki jih župani zelo težko usklajujejo, kajti zahtev je več kot možnosti za uresničitev. Bojim se, da pri tem pozabljamo na otroke, ki so v tej dolini zaradi oddaljenosti od velikih središč že tako prikrajšani za marsikaj. Pa jim z visoko šolnino glasbene šole onemogočimo še to vrsto izobraževanja in oblikovanje njihove osebnosti!
Marsikatera družina, zlasti z dvema otrokoma, višje šolnine ne
bo zmogla, ta pa zagotovo bo, če se župani med seboj in s svetniki v posameznih občinskih svetih ne bodo dogovorili, v kolikšni meri in kakšno glasbeno izobraževanje bodo podprli.
Glasbena šola v Zgornji Savinjski dolini je nastajala skozi desetletja, ob podpori celotne doline, in le tako bo ostala in se razvijala tudi v bodoče, zlasti sedaj, ko je občina Nazarje zgradila novo osnovno šolo, kjer bo imela nove, samostojne prostore tudi glasbena šola vseh šestih občin.
Ravnateljica GŠ Nazarje Olga Klemše
Turizmu pomaga lastna glava
Lučani znova najuspešnejši
13. območni festival Turizmu pomaga lastna glava je letos potekal 18. marca v Velenju. Na tekmovanju, ki so se ga udeležili člani turističnih krožkov iz devetih osnovnih šol savinjsko-šaleške regije je največ točk zopet zbrala ekipa iz OŠ Luče.
Rezultate ocenjevanja je predstavil tajnik TZS Alojz Šoster, v ozadju veseli zmagovalci (foto: B. Kanjir)
Člani turističnih krožkov in njihovi mentorji so že kmalu po začetku šolskega leta pridobili naslov, pod katerim se odvija letošnji šolski turistični festival. Z naslovom Moj kraj - turistični kraj so v krožkih najprej pristopili k idejnim zasnovam projekta, nato pa k sami izdelavi seminarskih nalog. Le-te so vsebovale turistične zanimivosti kraja, kot so naravne znamenitosti, kulturna dediščina,
zgodovinski spomeniki, krajevne prireditve in podobno. Izdelane naloge so poslali strogi žiriji, ki jih je pred začetkom festivala prebrala, ocenila in točkovno ovrednotila.
Srečanje teh najmlajših turističnih delavcev je letos potekalo v velenjskem Domu kulture. Mladi so se zbrali že zgodaj dopoldan, saj so morali najprej pripraviti razstavo. Na njej so predstavili
svoje delo in izsledke, s katerimi so se srečali pri svojem delu. Domiselno prikazane zbirke, postavljene v predprostor dvorane, so marsikomu odkrile kotičke, ki niso pravzaprav skriti, pozna pa jih malo ali v turističnem smislu premalo ljudi.
Po postavitvi razstav so sledile odrske predstavitve posameznih turističnih podmladkov. Na njih se je pokazala iznajdljivost in ust-varjalnost, s katero se otroci dnevno srečujejo, vse premalokrat pa imajo možnost širše predstavitve. Odrske postavitve, uporabljeni rekviziti in otroška igra so prepletene pokazale, da neprivlačnih ali manj privlačnih krajev sploh ni. Vsak kraj je nekaj edinstvenega, svojstvenega in kot tak vreden ogleda ter spoznavanja.
Po odrskih predstavitvah se je sešla strokovna žirija, ki je morala pravično razsoditi in izmed sodelujočih šol izbrati eno, ki bo območje zastopala na državnem nivoju sredi aprila v Prekmurju.
Rezultate ocenjevanja je predstavil tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster. Pozdravil je prisotno mladino, iz katere bodo verjetno zrasli bodoči nosilci per-
spektivne gospodarske dejavnosti, to je turizma. Pohvalil je dobro opravljeno delo, ki je za mentorji in člani šolskih turističnih krožkov. Letošnjega že 13. festivala se je udeležilo preko 100 osnovnih šol, kar je največ doslej. Zaradi te množičnosti imajo vse več dela tudi ocenjevalne komisije, ki se iz leta v leto srečujejo z vse boljšimi izdelki.
Festival ni tekmovalne narave, zato se posamezne šole ne kvalificirajo po mestih. Ker pa na državno tekmovanje ne morejo vse ekipe, je potrebno izbrati eno, ki izstopa. Tudi letos so bili izbrani šolarji iz Luč, saj so v skupnem seštevku izdelane seminarske naloge, postavljene razstave in odrske uprizoritve zbrali največje število točk.
Lučki turistični podmladek iz leta v leto dosega večje uspehe. Lansko zlato priznanje na državnem tekmovanju jim je očitno vlilo dovolj moči tudi za letošnje leto. Prva ovira je premagana in tako jim ostane le še dobra želja, da tudi letos na državnem tekmovanju dosežejo cilj, ki so si ga zadali.
Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo
Sejem živine
Upravni odbor Zgornjesavinjskega govedorejskega društva želi dvakrat letno organizirati sejem živine. Letošnji spomladanski t. i. Jurjev sejem bo v soboto, 24. aprila, na kmetiji Semprimožnik, Homec 32, jesenski sejem pa bo 1. soboto v oktobru.
Na sejmu lahko plemensko živino prodajajo rejci z območja Zgornje Savinjske doline. Za prodajo naj rejci svoje živali prijavijo selekcijski ali kmetijski svetovalni službi do 12. aprila (številka plemenke).
Živali morajo biti zdrave. Imeti morajo zdravstveno spričevalo.
Vsevidne ali prikrite napake goveda je rejec dolžan prijaviti organizatorjem sejma. V kolikor kupec zahteva dodatne preglede živali, se za stroške pregleda dogovorita kupec in prodajalec. Za vse živali, ki so breje več kot 3 mesece, je rejec - prodajalec dolžan predložiti potrdilo o pregledu na brejost.
Zahtevana potrdila predstavljajo strošek rejca. Delo na sejmišču bo potekalo po naslednjem urniku: do 9- ure dogon, merjenje živine in pregled dokumentov, od 9- do
10.	ure ocenjevanje živine, ob 11. uri licitacija.
Ocenjevalno komisijo sestavljajo predstavnik Zadruge Mozirje, predstavnik selekcijske službe, predstavnik rejcev (rejec - član komisije ne sme biti udeleženec sejma).
Pri ocenjevanju goveda se upošteva: mera, mlečnost, meseci brejosti, zunanji izgled. Ocenjevalna komisija izklicno ceno dogovori s prodajalcem.
Licitacijo vodi oseba, ki jo pooblasti upravni odbor. Govedo je prodano kupcu, ki ponudi najvišjo ceno. Kupec je dolžan kupnino
89.1 Mhz
RADIO RAP POLŽEM
Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/720-343 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611
e-mail: info@radiorap-polzeEa-sp.si
plačati prodajalcu na sejmišču preko Zadruge Mozirje. Pred licitacijo vsak kupec ob prevzemu številke položi kavcijo 20.000 SIT, ki hkrati velja kot akontacija pri nakupu. V kolikor kupec živali ne plača na sejmišču, je dolžan do dogovorjenega prevzema živali kupnino v celoti poravnati na blagajni HKS Mozirje. V kolikor zliciti-rane živali ne prevzame oz. kupnine ne plača v dogovorjenem roku, varščina zapade.
K stroškom organizacije sejma so dolžni prispevati: prodajalci živine
-	3% od zlicitirane cene, če je prodajalec član Zgornjesavinjskega govedorejskega društva
-	5% od zlicitirane cene, če prodajalec ni član Zgornjesavinjskega govedorejskega društva
kupci živine
-	3% od zlicitirane cene, če je kupec član Zgornjesavinjskega govedorejskega društva
-	5% od zlicitirane cene, če kupec ni član Zgornjesavinjskega govedorejskega društva
-	7% od zlicitirane cene, če je kupec izven območja Zgornje Savinjske doline.
Člani pripravljalnega odbora so za živali, kupljene na sejmu pridobili dodaten regres 30.000 SIT/ kom za kupce iz štirih občin, dve občini pa na vlogi še nista odgovorili.
Štefka Goltnik
Društvo rejcev ovc jezersko solčavske pasme je za vašjo lažjo odločitev ustanovilo
info center,
kjer lahko dobite vse podatke o tržnih viških, ki jih imajo rejci Društva.
Za prihajajoče praznike vam omogočamo nakup ovc in jagnjet za rejo ali zakol, ter izdelke iz kož in runa. ++44^	064/525151
-•!..i"-4.!.f-i.1-4.!.i-.I..I.f—;..\..ri.\.f.i.I" i.i
Turistično društvo Nazarje
Informacijski center -želja ali resničnost
Prizadevni turistični delavci Turističnega društva Nazarje so se na gregorjevo zbrali na svojem vsakoletnem občnem zboru. Za uvod so poslušali koncert Glasbene šole Nazarje, ki so svoj nastop namenili kot nagrado za prizadevne turistične zanesenjake.
Poročilo o delu turističnega društva v preteklem obdobju, je podala predsednica Vanja Hofbauer. Delo društva je bilo precej razgibano. Leto so pričeli februarja z otroško maškarado v Glin Gostinstvo, ki se je je kot gostja udeležilalrena Vrčkovnik. Marcaso se udeležili sejma Alpe - Adria in v sodelovanju s podjetjem Zgornja Savinjska dolina ter gostiščem Štorman promovirali občino Nazarje in dolino. Aprila in maja so v sodelovanju z občino, krajevnimi skupnostmi, Ribiško družino Mozirje in velenjskim PUP izvedli vsesplošno očiščevalno akcijo. V okviru krajevnega praznika v juniju so v gradu Vrbovec pripravili pregledno razstavo Nazarje skozi čas, obenem pa so sodelovali tudi pri predstavitvi seminarske naloge Karmen Cigale-Kunič z istoimenskim naslovom. V sodelovanju z gasilci in športniki so v istem mesecu organizirali športno zabavne igre med zaselki Nazarij in Dobrovelj.
“Iz roda v rod” je naslov tekmovanja za zlato harmoniko Ljubečne, ki so jo letos organizirali že šestič zapored. Izreden uspeh so dosegli v akciji TZS “Slovenija, mojadežela, lepaurejena in čista”, kjer je v kategoriji “drugi kraji” Kokarje doseglo drugo mesto. Konec avgusta so organizirali tekmovanje v rolanju pod vodstvom Iztoka Gregorčiča. Ocenjevali so tudi urejenost gospodinjstev, a žal akcija zaradi poplave v novembru ni bila dokončana. Ob praznovanju prvega občinskega praznika so v sodelovanju z občino, gasilci in športniki v popoldanskem času organizirali de-
lavnice zaotroke, v večernih urah pa še srečanje odraslih. Oktobra so se podali na ekskurzijo po Krasu. Ob novembrski poplavi so se z ostalimi društvi v kraju vključili v akcijo odstranjevanjaposledicvodneujme. V decembru so okrasili kraj in izvedli miklavževanje za najmlajše.
V nadaljevanju zbora so svoja poročila podala tudi blagajničarka in nadzorni odbor. Ugotovili so, da je delovanje društva tudi na tem področju bilo uspešno in vodeno v skladu z knjigovodskimi standardi. Sprejeli so plan dela in finančni načrt za prihodnje obdobje. Iz njega je razvidno, da se bodo držali starih smernic in organizirali podobne prireditve kot doslej. Za realizacijo finančnega plana si bodo prizadevali pridobiti čimveč sponzorjev, ki bodo omogočili še bolj kakovostno raven prireditev, računajo pa tudi na podporo občine. Bolj se bodo trudili za urejenost kraja, saj črna točka, Bo-hačev marof, kljub številnim prošnjam društva, še vedno ni v ponos kraju. V načrtu imajo tudi prospekt občine Nazarje, ki naj bi ga ob pomoči občine kmalu izdali, želijo pa si vzpostaviti tudi informacijsko pisarno, v kateri bi na enem mestu zbirali vse informacije o turističnih točkah v občini.
Predavanje o cvetju, ki je bilo v drugi polovici meseca marca, je zaključilo akcijo ocenjevanja urejenosti gospodinjstev. Nazarski turistični delavci so zbor zaključili z družabnim srečanjem.
Marija Sukalo
Turistično društvo Solčava
Tudi letos Dan turizma na Solčavskem
Tretjo nedeljo v marcu so se v Zadruznemdomu v Solčavi zbrali na vsakoletnem občnem zboru turistični delavci te občine. Pregledali so dosedanje delo in si postavili smernice za prihodnje obdobje.
Poročilo o delu društva je podal predsednik Edvard Ikovic. Spomladi so začeli s čiščenjem in urejanjem vasi, maja so organizirali predavanje z diapozitivi o zdravilnih zeliščih. Veliko ur in energije so vložili v ureditev okolice društvene brunarice, kjer so ulili asfalt, uredili parkirišča in tlakovali tla. V njej je v poletnih mesecih deloval informacijski center, ki v zadnjih letih postaja vse bolj pomemben, saj v njem išče osnovne informacije vse več domačih in tujih turistov. Zadnji vikend v juliju so organizirali že tradicionalni Dan turizma na Solčavskem. Na njem so se predstavili lovci in gobarji z razstavami, kmečke gospodinje s kulinaričnimi dobrotami ter ročnimi deli. Veliko vlogo so odigrali tudi mladi, saj so obiskovalcem prikazali narodopisni običaj - solčavsko ohcet. Jeseni so se podali na izlet v kraje ob
Soči.
Ob koncu leta so poskrbeli za božično novoletno okrasitev kraja ter poskrbeli za silvestrovanje na prostem. Thristično društvo skrbi za informiranost krajanov z Utripom Solčave, glasilom, ki obvešča vse krajane o pomembnih dogodkih.
Ihdi delo v prihodnje se ne bo veliko razlikovalo od lanskega. Poskrbeli bodo za boljše pogoje dela v brunarici TD, uredili klet, postavili pavilijonček za prodajo spominkov. Organizirali bodo predavanje o urejanju okolice, nakupili in ocvetličili bodo kraj. Njihova osrednja prireditev pa bo vsekakor “Dan turizma na Solčavskem”, ki bo julija. Ob pomoči občine bodo poskrbeli tudi za ureditev muzeja NOB v osnovni šoli, saj je ta zgodovinskega pomena za Solčavo.
Marija Sukalo
Planinsko društvo Ljubno
Na mladini svet stoji
Člani Planinskega društva Ljubno so se v začetku marca zbrali na rednem občnem zboru. Pregledali so delo društva v preteklem letu in predstavili cilje za letošnje leto. Zbor je bil tudi kulturno obogaten, saj sta na citre zaigrali sestri Lenko, z diapozitivi pa se je predstavil znani alpinist Jernej Grudnik. Občni zbor je bil dobro obiskan, pri čemer je še posebej spodbudno dejstvo, da je bila skoraj polovica vseh mladih.
Občni zbor se je pričel s pozdravom predsednika društva Alojza Mikeka in izvolitvijo delovnega predsedstva. Za tem so sledila poročila o delu društva v preteklem letu, poročilo predsednika in gospodarja, blagajnika, markacistov, mladinskega odseka, nadzornega odbora in častnega sodišča.
Vodstvo in člani PD Ljubno so se v lanskem letu udeležili prenekaterih dogodkov, med drugim seje savinjskega meddruštvenega odbora, skupščine MDO Planinske zveze Slovenije, vseh občnih zborov drugih društev, priredili so prvomajski kres na Travniku... Udeležili so se tudi številnih pohodov in organizirali tradicionalni pohod na
Travnik, ki je bil tokrat I9. po vrsti. Pohoda se je udeležilo 360 planincev.
Pridobili so tudi dva markacista, dva mladinska vodnika in tri pripravnike. Veliko truda in denarja je bilo vloženega v bivak na Travniku, kjer so zgradili suho stranišče, kupili nekaj opreme za kočo in mobilni telefon. Gradili in obnavljali so tudi razgledni stolp naTurnovki, za katerega je bilo potrebno pridobiti ogromno dovoljenj. Markacisti skrbijo za 140 km poti, ki jih lahko prehodimo v 25 urah. Poti redno obnavljajo, čistijo in označujejo.
Svoje poročilo je podala tudi blagajničarka AljaToš, ki zgledno skrbi za blagajno društva. S strani nad-
zornega odbora ni bilo nobenih pripomb.
Posebno pozornost velja nameniti delu mladinskega odseka, ki se je v lanskem letu odlikoval po izjemno pestrem delu in dobrih rezultatih. Planinski krožek, katerega vodi načelnica mladinskega odseka Alja Toš, deluje na osnovni šoli v dveh skupinah. Namen krožka je spoznavanje gorniških tem in veščin. Dvakrat jih je obiskala tudi Marija Sodja Kladnik, inženirka gozdarstva.
Za osnovnošolce so izvedli tri organizirane izlete, marca so obiskali Krim, aprila so spoznali polhograjsko hribovje, Tošč in Grmado, tretji izlet je odpadel. Lanskoletni planinski tabor je bil konec meseca julija v Medvodju. Ljubencev je bilo deset, skupaj z mentorico enajst. Deseto državno tekmovanje Mladina in gore je potekalo 21. novembra v Šempetru pri Novi Gorici. Tekmovalo je 91 ekip iz vse Slovenije. Ekipi Ljubnega sta zasedli 23. in 26. mesto, kar je lep uspeh.
Mladinski odsek že več let aktivno sodeluje na tekmah v Orientacijski ligi Smrekovec. V sezoni 1997/98 je bila v kategoriji B (7. in 8. razred) ekipa prvak v slovenski ligi. Zmagovalno ekipo je sestavljalo pet fan-
tov: Primož, Peter, Mario, Tilen in Mitja. Jeseni pa se je pričela nova orientacijska liga, sezona 1998/99-
Prvo tekmo je organiziralo domače društvo. Ekipe so zelo uspešne, kmalu jih čaka še zaključna tekma v tej sezoni. Zelo uspešni so: ekipa dijakov, družina Vrčkovnik in ekipa deklic, ki tekmuje v kategoriji A (5. in 6. razred). V izobraževanju novih kadrov niso dosegli začrtanih rezultatov, zato pa upajo, da jim bo to v prihodnjem letu uspelo.
Planinsko društvo ima v letu 1999 veliko načrtov. Usposobiti želijo tri mladinske vodnike kategorije A, enega v kategoriji B-D, dva markacista in dva naravovarstvenika, organizirati planinski letni tabor, planinski veleslalom, se udeležiti Antičevega in drugih pohodov, prirediti kresovanje na Travniku, otvoriti stolp na Turnovki, izvesti več izletov...
Glavnemu delu občnega zbora so sledili še pozdravi gostov, nato pa je alpinist Jernej Grudnik prikazal diapozitive plezanj po zamrznjenih slapovih in plezanje po Severni Ameriki. Vsekakor ogleda in občudovanja vredno. Nakoncu je sledilo še družabno srečanje z zakusko.
Vesna Retko
Očiščevalna akcija
Od izvira do morja
Čisto in zdravo okolje ter čiste vode in svež zrak so bogastva, ki nam jih je podarila narava; za njihovo urejenost in ohranjenost pa moramo poskrbeti sami. Tildi zato bo v soboto, 10. aprila, v vseh zgornjesavinjskih občinah očiščevalna akcija, ki so jo organizatorji poimenovali “Od izvira do morja”.
Nosilci akcije so Ribiška družina Mozirje, občine Nazarje, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava v sodelovanju s turističnimi društvi naše doline, podjetje Okolje iz Mozirja ter PUP Velenje. Akcija bo potekala po obrežjih rek Drete in Savinje, zato organizatorji prosijo vse prebivalce, da jim po svojih močeh pomagajo pospraviti vso nesnago, ki se je nabrala ob novembrski ujmi in v zimskem času. Veliko je divjih odlagališč, ki vsekakor niso v ponos krajem, poleg tega pa so vode
del naravne ponudbe in so izrednega pomena za turizem. Organizatorji očiščevalne akcije vabijo vse, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, naj se udeležijo sobotne akcije in pomagajo očistiti reke od izvira pa (skoraj) do morja. Sobotna akcija se bo pričela ob 8. uri v vseh zgornjesavinjskih krajevnih skupnostih, k sodelovanju pa so vabljeni vsi krajani, da bi očistili obrežja rek in okolje, v katerem živimo.
Marija Sukalo
Nova telefonska številka SH je 8390790 Nova faks številka SN pa je 8390791
Društvo upokojencev Gornji Grad
Aktivni tudi v tretjem obdobju
življenja
Čestokrat je slišati, da leta v življenju sploh niso pomembna. Poglavitni so srce, volja in zagnanost. In prav volje ter zagnanosti imajo gornjegrajski upokojenci na čelu s predsednico Heleno Rus, kot kaže, na voljo obilo.
Angela Povodnik ob otvoritvi razstave njenih ročnih del
(foto: Savinjčan)
Pred dnevi, konkretno za dan žena, so v sodelovanju z osnovno šolo pripravili za vse žene prisrčno proslavo z družabnim srečanjem. Škoda je samo, da zares prisrčna prireditev ni naletela na večji odmev.
Še večjo pozornost zasluži razstava ročnih del Angele Povodnik. V društvenih prostorih so bila v preteklih dneh na ogled ročna dela, ki jih je Povodnikova začela izdelovati v precej zrelih letih svojega življenja. Pravi, da prej ni bilo časa za kaj takega. Številne obveznosti ji ob kopici otrok pač niso dopuščale časa še za konjiček, kateremu se sedaj predaja z velikim veseljem. In uspešno, je potrebno dodati, zakaj raznovrstnost del dokazuje njeno bogato domislijo.
S to razstavo so gornjegrajski upokojenci odstrli nov list v sicer plodnem delovanju. V njihovih vrstah je namreč še nekaj unikatnih ustvarjalcev, katerih izdelke bi kazalo predstaviti javnosti. Podjetna predsednica Helena Rus in ves odbor bodo izziv zagotovo sprejeli. Škoda, ker žlahtnosti teh prizadevanj ne kronajo s svojo prisotnostjo tudi ključni možje lokalne skupnosti. Vsem številnim, bolj ali manj pomembnim obveznostim navkljub.
Savinjčan
KD Nagelj na Rečici ob Savinji
Poročil se bom s svojo ženo -predstava zapletov in razpletov
Kulturno društvo Rečica ob Savinji je prvo nedeljo v marcu v kulturnem domu gostilo gledališko skupino Kulturnega društva Nagelj z Lepe Njive. Po premieri gledališke igre v domačem kraju konec februarja so se mladi gledališčniki predstavili s komedijo Marjana Marinca “Poročil se bom s svojo ženo”. T\idi na Rečici so, podobno kot v domačem kraju, polno dvorano nasmejali do solz.
Režija je delo Berta Savodnika. Za sceno je poskrbel Roman Fajdiga, za masko KsenijaTrček, za rekvizite Jože Rajter. Da je igra nemoteno tekla, so zaslužni šepetalki Lenka Beričnik in Marjana Podkrižnik ter vodjapredstave Ervin Goličnik.
Komedija v treh dejanjih “Poročil se bom s svojo ženo” na šaljiv način prikazuje življenje med dvema zakoncema, Mileno (Polona Žunter) in doktorjemjanezom (Aleš Podkrižnik), ki ju razne malenkosti vržejo iz ravnotežja. Živita kot podnajemnika pri gospodinji Pepi (Barbara Goličnik).
Kmalu spoznata, daje drobnim prepirom navkljub, ljubezen v zakonu boljša kot zagrenjena samota zunaj zakona. Milenina prijateljica Irena (RomanaBeričnik), kije zaročna zjanezovimprijateljem Miho Qože Tiršek), povzroči zmedo, ko
prepriča doktorja, da jo pregleda kar doma v stanovanju. Zmedo in nesoglasja rešujeta Milenin oče Polde (Matjaž Pevnik), ki se je kar trikrat poročil, in Janezova mati Kata (Jožica Goličnik), ki je vdova že tri leta.
Zakon je kakor oblegana trdnjava: tisti, ki so zunaj, bi hoteli noter, tisti, ki so notri, bi hoteli ven. Da se Milenina in Janezova tragična zgodba srečno razreši, sta zaslužna Milenin sodelavec Vili (Miha Fužir) in slikar Zmazek (Miro Gregorc), ki ga je žena nagnala od doma.
Veliko duhovitih zapletov in razpletov, nekaj življenjskih naukov ter vsekakor izredno kakovostno odigrana predstava je do solz nasmejala številno občinstvo v Kulturnem domu Rečica.
Marija Sukalo
KD Jurij Mozirje
Končan
lutkovni
abonma
Člani kulturnega društva Jurij iz Mozirja so 3- marca s predstavo z naslovom Cirkus prihaja zaključili lutkovno sezono 98/99- Že tretji lutkovni abonma zapovrstjo je pokazal, da lutkovna dejavnost v Mozirju mora potekati, saj so se na njo navezali tako otroci kot njihovi starši.
Tudi tokratni abonma, ki je obsegal pet predstav, je družila izvrstna organizacija. V Mozirju so se oktobra najprej predstavili lutkarji LG Maribor s predstavo Pepelka, za njimi sta v novembru nastopila Andres Valdes in J. Kovač s predstavo Gospodična ta pa ta, decembra so s predstavo Kaznovana trdosrčnost nastopili lutkarji LG Globus Ljubljana, januarja so v goste prišli lutkarji iz Škal s predstavo Rešimo pravljico, zadnja predstava pa je bila že omenjena Cirkus prihaja, ki so jo odigrali lutkarji iz LG Maribor.
Predsednik KD Jurij Mozirje Jure Repenšek, ki je tudi glavni organizator in gonilo lutkovnih abonmajev, pravi, da lutkovni abonma v sezoni 1999/2 000 vsekakor bo. Seveda bo zopet potrebno veliko prostovoljnega dela, ki pa se obrestuje z zadovoljstvom najmlajših, ki za 1700 tolarjev vsako leto obiščejo kar pet lutkovnih predstav.
V KD Jurij iz leta v leto skoraj vsak mesec pripravijo kakšno kulturno prireditev. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev (omenimo lahko, da za delovanje društva občina namenja 100.000 SIT letno, kar je enako za vsa kulturna društva ne glede na obseg dela) je delovanje še toliko težje, toda volje in vztrajnosti jih ne zmanjka. Tega se lahko veselijo vsi, od najmlajših do starejših, saj program društva dosega prav vse.
Benjamin Kanjir
Utrinek s predstave Cirkus prihaja
(foto: B. Kanjir)
Varstveno delovni center Mozirje
Praznovanje pomladi
V torek, 9- marca, so varovanci VDC Mozirje pripravili prisrčen kulturni program in tako skupaj s povabljenimi starši in prijatelji ter predstavniki Občine Mozirje pozdravili prihajajočo pomlad in praznovali dan žena.
To je bilo srečanje ljudi, ki znajo prisluhniti drug drugemu, ki se veselijo življenja, pa čeprav se včasih zdijo njihove težave skoraj nepremagljive. Pesmice, ki so jih recitirali varovanci, so govorile o pomladi, življenju, materah... Zakonec so zapeli še pesem Prišla bo pomlad. Pri njihovem petju so se jim pridružili obiskovalci.
Po končanem nastopu so vsem ženam podarili šopke zvončkov. Prisrčnost in iskrenost nastopajočih je navdušila in ganila vse navzoče. Nato so vse povabili na ogled prostorov, kjer delajo in ustvarjajo. To so prijazni, topli prostori; vsepovsod so izdelki, ki jih varovanci sami izdelujejo, stene pa krasijo panoji, risbe in fo-
tografije z izletov in tekmovanj.
Z obrazov vseh nastopajočih je si-jalo zadovoljstvo, bili so veseli, da so s prireditvijo navdušili vse prisotne. Trud, ki vložili v svoj nastop, jim je prinesel zadoščenje. Te prireditve se bodo še dolgo radi spominjali in se o njej pogovarjali.
Takšna srečanja so lepa priložnost, da se VDC predstavi navzven, da jih pobliže spoznajo tudi predstavniki Občine Mozirje, saj bo tako sodelovanje z njimi še boljše in uspešnejše. Hkrati pa je to tudi priložnost, da starši o svojih težavah spregovorijo z ljudmi, ki jim lahko pomagajo.
Vesna Banjevič
Krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB Mozirje
Pestra dejavnost tudi v letošnjem letu
V Mozirju so se v soboto, 27. februarja, na letni konferenci sestali člani KO ZB Mozirje. Povzeli so svoje delo v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 1999-
Konference so se udeležili tudi župan Občine Mozirje Jože Kramer, predsednik območnega združenja ZBU NOBJože Poznič, predstavnika KO ZB Rečica ob Savinji in predstavniki društva invalidov, društva upokojencev in planinskega društva.
Predsednik krajevne organizacije
Jože Motaln je podal poročilo o delu v preteklem letu. Skozi vse leto so v organizaciji skrbeli za spomenike in spominska obeležja NOB, uredili so spominsko obeležje v Šmihelu in spomenik padlim naGneču. 1. novembra so v sodelovanju z OŠ Mozirje organizirali žalno svečanost pri
PUP VELENJE d. d.
Podjetje za urejanje prostora d. d.
3320 Velenje, Koroška 37/b,
Tel.:063/898 170, fax:063/853 645
OBVESTILO
Obveščamo vas, da se bo odvoz odpadkov na velikonočni praznik (ponedeljek) vršil normalno na predvidenih rajonih po ustaljenem urniku.
spomeniku padlim borcem in talcem v Mozirju.
Prejšnje leto so se člani KO ZB Mozirje udeleževali vseh pomembnejših prireditev v počastitev spomina na NOB. Bili so na proslavi v počastitev dneva boja proti okupatorju 27. aprila v Mozirju, maja pa na proslavi v spomin na zadnje boje proti okupatorju na Poljani in na srečanju borcev Zgornje Savinjske doline s V. prekomorsko brigado v Savinjskem gaju. Za to srečanje je KO ZB Mozirje prevzela organizacijo ureditve prostora, ki jo je uspešno izpeljala.
Junija so se udeležili srečanja veteranov II. svetovne vojne v Priložju pri Metliki, julija pa srečanja na Menini. V avgustu so bili na proslavi ob 55. obletnici ustanovitve Šlandrove brigade v Tuhinju, oktobra pa na proslavi na Graški gori in na srečanju v spomin na 1. frontalni boj z okupatorjem na Čreti in na
srečanju Antifašistične zveze žena v Dobrniču. V mesecu novembru so organizirali izlet članov v Slovenske Konjice in Stražo pri Oplotnici.
Omeniti velja še izlet za invalidne člane krajevnih organizacij ZB Rečica in Mozirje, ki ga je že četrto leto financirala Občina Mozirje. Za božično-novoletne praznike so obiskali in obdarili svoje bolne in onemogle člane in tiste, ki so v domovih za ostarele.
V KO ZB Mozirje si želijo tudi v naprej uspešnega sodelovanja z organizacijami in društvi v Mozirju kot tudi z Občino Mozirje in KS Mozirje ter z ostalimi krajevnimi odbori zveze borcev v Zgornji Savinjski dolini. Program dela za leto 1999 je obsežen; člane organizacije čaka veliko aktivnosti, ki jim bodo glede na njihovo požrtvovalnost in predanost delu zagotovo kos.
Vesna Banjevič
Krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB Rečica ob Savinji
Skrb za člane
organizacije
V nedeljo, 28. februarja, so se na letni konferenci v velikem številu zbrali člani ZB Rečica ob Savinji. Pregledali in ocenili so svoje delo v preteklem letu, se pogovorili o težavah, s katerimi se srečujejo, in sprejeli program dela za leto 1999-
Poročilo o delu je podala predsednica rečiške krajevne organizacije Vera Poličnik. Skozi vse leto so se člani udeleževali prireditev v spomin na NOB. 27. aprila je bila v Mozirju proslava v počastitev dneva boja proti okupatorju, maja so se na Poljani udeležili slovesnosti v spomin na zadnje boje z okupatorjem. Srečanje z borci V. prekomorske brigade je bilo 23. maja v Mozirju.
Junijaso bili nasrečanju veteranov druge svetovne vojne v Priložju pri Metliki, julija pa na srečanju na Menini. V mesecu avgustu je bilo srečanje “šlandrovcev” v Tuhinju, oktobra proslava na Graški gori, srečanje v spomin na 1. frontalni boj z okupatorjem na Čreti in srečanje Antifašistične zveze žena v Dobrniču. Ob 1. novembru so na Rečici v sodelovanju z OŠ Rečica ob Savinji pripravili žalno svečanost pri spomeniku padlih partizanov, talcev in taboriščnikov. Organizirali so izlet za člane organizacije, veliko doživetje za invalidne in ostarele člane ZB Rečica in Mozirje pa je bil humanitarni izlet, ki ga je že četrto leto financirala Občina Mozirje. Ob koncu leta so z voščili in skromnimi darili razveselili stare-
jše člane svoje organizacije.
Skozi vse leto skrbijo, da so spomeniki in spominska obeležja NOB vedno lepo urejena. Člani KO ZB Rečica ob Savinji uspešno sodelujejo z drugimi krajevnimi odbori v Zgornji Savinjski dolini, z drugimi organizacijami in društvi na Rečici ob Savinji, z OŠ Rečica ob Savinji, Občino Mozirje in KS Rečica.
V organizaciji posvečajo posebno pozornost svojim bolnim članom, ki jih obiskujejo skozi vse leto.V nadaljevanju konference so navzoče nagovorili župan občine Mozirjejože Kramer, ki je pohvalno ocenil številne aktivnosti organizacije in tudi za vnaprej obljubil pomoč Občine Mozirje, predstavnik sveta KS Rečica ob Savinji Peter Kolenc, vodja OŠ Rečica Majda Časi, predsednica llir-ističnega društva Vida Orlovič in predstavnika KO ZB Mozirje. Ob koncu so člani ZB sprejeli obsežen plan dela za leto 1999- Formalnemu delu konference je sledilo sproščeno kramljanje ob pogostitvi in zvokih partizanskih pesmi, ki jih je izvajal mladi harmonikar Primož Zvir.
Vesna Banjevič
Ljubno ob Savinji
Blagoslov potic
Pogovor z apostolskim nuncijem Edmondom Farhatom ob njegovem obisku na Ljubnem
“Ljudske tradicije govorijo o globoki in razširjeni omiki”
Kakšna je v vsebinskem smislu funkcija papeškega nuncija? Beseda nuncij pomeni ‘poslanec’. Apostolski nuncij je papežev poslanec, njegov zastopnik pred versko in civilno oblastjo. Pred civilno oblastjo ga zastopa kot veleposlanik in predstavnik Svetega Očeta, pred versko oblastjo pa kot papežev predstavnik na konkreten način uresničuje navzočnost najvišjega pastirja Cerkve med škofi, duhovniki in verniki.
Cvetno nedeljo in obrede te nedelje po vsej Sloveniji obhajajo nadvse slovesno. Duhovniki pri mašah blagoslavljajo v šope povezano cvetje in oljčne vejice, ki jih verniki nato prinašajo domov in z njimi ozaljšajo svoja prebivališča in posest.
Ti običaji so zelo razširjeni tudi v krajih Zgornje Savinjske doline, pravo posebnost pa predstavljajo na Ljubnem ob Savinji. Njihovo cvetnonedeljsko zelenje se imenuje potica, saj so včasih med zelenje vpletali tudi pecivo, od tod pa se je ohranilo tudi to ime.
Posebnost ljubenskih potic je v sami izdelavi. Iz zelenja in lesa namreč izdelujejo različne izdelke iz kmečkega, družabnega, naravnega in krščanskega sveta. Prav zaradi te globoko zakoreninjene tradicije, ki jo vzpodbuja tudi domači župnik Martin Pušenjak, je bila letošnja cvetna nedelja na Ljubnem nekaj posebnega. Obreda blagoslova in svete maše sta se poleg dekanijskih duhovnikov, treh županov in zgornjesavinjskih parlamentarnih poslancev udeležila tudi veleposlanik sosednje Italije Massimo Spinetti ter njegova ekscelenca apostolski nuncij v Sloveniji monsingnor Edmond Farhat, ki je na Ljubnem vodil blagoslov zelenja in somaševanje, pri katerem so sodelovali stolni kanonik Mirko Krašovec, urednik radia Ognjišče Franci Trstenjak, dekan Jože Gračner in nuncijev tajnik.
Pred mašo se je procesija duhovnikov, ministrantov in ostalih sodelujočih ustavila pred odrom, ki je bil postavljen pred ljubensko farno cerkvijo. Goste in ostale vernike je najprej nagovoril domači župnik Martin Pušenjak. Ob zahvali visokemu cerkvenemu predstavniku je izpostavil pomembnost njegovega obiska, ki župniji in kraju pomeni dragocen kamenček v mozaiku 750-letne zgodovine kraja. Hkrati je bila prisotnost monsignorja priznanje domačim “umetnikom”, ki si že celo stoletje prizadevajo cvetno nedeljo olepšati z enkratnimi simboli, ki prinašajo blagoslov v domove. Pred blagoslovom je Martin Pušenjak visokemu gostu izrekel tudi čestitke ob praznovanju 40-letnice duhovništva. Ob tej priliki so mu izročili šopek cvetja in sliko Ljubnega, slikarke Ide Voler.
Za domačim župnikom je prisotne pozdravila še ljubenska županja Anka Rakun.
Po blagoslovu zelenja je Edmond Farhat županom, poslancem, svetnikom in Massimu Spinettiju razdelil oljčne vejice, ki naj pomenijo mir v njihovem življenju in delu.
Slavnostna procesija je nato od odra odšla nazaj v cerkev, kjer je bilo mašno bogoslužje.
Po bogoslužju so gostje, duhovniki in predstavniki lokalnih oblasti odšli v Radmirje, kjer so si v tamkajšnji cerkvi ogledali zakladnico.
Benjamin Kanjir
-	G. Edmond Farhat, kako dolgo že opravljate funkcijo nuncija v Sloveniji in kakšna je bila vaša pot do nje?
V Slovenijo sem prišel v začetku novembra 1995. Prej sem opravljal službo apostolskega nuncija v državah Severne Afrike (v Alžiriji, Tuniziji in Libiji) s sedežem v Alžiru. Apostolski nuncij, tako kot vsak vernik, hodi po poti, ki mu jo piše Božja Previdnost. Ta Božja Previdnost, Bog Oče, ni neka abstraktna misel, temveč resnična navzočnost, ki vključuje osebni odnos. Ta odnos z Bogom se odraža v horizontalnih in vertikalnih odnosih z nam enakimi. Vernik prejema znamenja Božje volje preko svojih predstojnikov, nuncij preko papeža in njegovih najožjih sodelavcev. Svoje poti torej ne izbira sam, temveč gre po njej, spremlja in vodi ga papež, čigar predstavnik je v tem svojem poslanstvu.
-	Pastoralno ste precej prisotni po celi državi; kako doživljate srečanja z ljudmi?
Obiski v najrazličnejših slovenskih župnijah, kamor prinašam izraz konkretne navzočnosti Svetega Očeta, predstavlja zame veliko duhovno zadoščenje. Vedno, ko se srečujem z župnijskimi skupnostmi, z ljudmi vseh starosti, ki se zbirajo okrog oltarja, se čutim globoko združenega z ljudstvom, ki moli in poje, ki napreduje in veruje. Vtis imam, da je duša tega naroda zdrava, tradicije čvrste in občutljivost za moderni čas navzoča. Priprava na sinodo, ki jo živi slovenska Cerkev, ko se prenavlja v pripravi na veliki jubilej leta 2000, predstavlja najlepše pričevanje tega prizadevanja Božjega ljudstva, kajti na ta način, kotpravi Sveti Oče, po bratih, ki jih vsak dan srečujemo, živimo v odprtosti in dialogu z Bogom, ki ga ne vidimo.
-	Kakšno je po tem času, ko ste tukaj, Vaše mnenje o Sloveniji in kako ocenjujete sodelovanje med Slovenijo in Vatikanom?
Po teh letih, ki sem jih preživel v Sloveniji, se počutim potopljenega, skoraj utopljenega v kompleksni preprostosti dežele. Srečujem prijaznost, gostoljubnost in odprtost. Morda mi nepoznavanje jezika preprečuje, dabi razumel, kakšna je narava odnosov med Slovenijo in Cerkvijo. Povedano skrajno preprosto, problema ni nobenega, ni pa niti najmanjšega pisnega dogovora med Slovenijo in Svetim sedežem. Ne znam si razložiti tega nasprotja: resnična gostoljubnost po eni strani in nezaključenost kakršnegakoli odnosa po drugi! Morda mi moja kultura ne pomaga, da bi odkril vodilno nit pretanjenosti
slovenske politike.
- Ljubno ob Savinji je eden slovenskih krajev, kjer ima ljudsko izročilo izjemno globoke in trdne korenine. Kakšen je Vaš pogled na to posebnost?
Ljudske tradicije in izrazi mi govorijo o globoki in razširjeni omiki. Običaji so spontane stvaritve izražanja lastne vere in kulture. Bolj ko je nekdo omikan, bolj raznovrstno se izraža. Vsepovsod so ljudske tradicije živa dediščina, ki se iz roda v rod
Edmond Farhat (foto: Ciril Sem)
prenaša z očeta na sina. Slovenska ljudska tradicija je prežeta s krščansko vero in nuncij ne more drugega, kot da se veseli te žive vere, s katero človek hvali Stvarnika za njegova čudovita dela.
- Letos bomo Slovenci dobili svojega prve ga svetnika - Antona Martina Slomška. Vaše misli ob tem izjemnem dogodku?
Resnica je, da katoliška Cerkev in kristjani na splošno živijo v pričakovanju velike ga jubileja Kristusovega rojstva. Slovenija se na ta dogodek pripravlja v trepetajočem veselju ob beatifikaciji božjega služabnika Antona Martina Slomška
19.	septembra letos. Njegova beatifikacija je nekako kot zbirka njegovih naukov, ki v cvetnem šopku lepšajo njegovo slovensko Cerkev, ki je rasla po meri njegove ljubezni do Boga in naroda. To, da bo Sveti Oče prišel v Slovenijo samo zato, da bo Slomška proglasil za blaženega v njegovi deželi in njegovi Cerkvi, predstavlja najvišje priznanje življenju in zapuščini pastirja, ki je znal dajati, ne da bi štel, in ki je znal stopiti preko svojih jezikovnih in kulturnih meja - ki je bil pravi misijonar.
Franci Kotnik
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Območna organizacija Velenje SINDIKALNE INFORMACIJE
SINDIKAT TEKSTILNE IN USNJARSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE SLOVENIJE - OBMOČNI ODBOR
Za čim hitrejšo razrešitev zaposlitve delavcev IUV - TU Šoštanj, ki so na čakanju, so se na območju sestali predstavniki UO SŠGZ - OZ Velenje, RZZ OE Velenje, župani občin, območnega odbora STUPI in območne organizacije ZSSS, vodilni podjetij, direktorji večjih podjetij, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Šaleškega podjetniškega kluba in sklada dela.
V	petek, 26.3.1999, je bilo z delavci (211) predstavitveno srečanje o skladu dela - programu poklicne kariere. V ponedeljek je pričela z delom v delavnici sklada dela prva skupina delavcev v prostorih krajevne skupnosti Šoštanj.
SINDIKAT LESARSTVA SLOVENIJE - OBMOČNI ODBOR
V	četrtek, 18.3-1999, so se v Smreki Gornji Grad sestali člani območnega odbora, nadzorni odbor, uprava, institucionalni lastniki, župan občine Gornji Grad, predsednik sveta KS in predstavniki sveta delavcev. Seja je bila namenjena obravnavi problematike v poslovanju in vidikom izhoda iz krize po prisilni poravnavi. Območni odbor lesarstva je organiziral v soboto, 6.3.1999, območno tekmovanje v smučanju na Golteh. Pomerilo se je 60 tekmovalcev.
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE - OBMOČNI OD BOR
V	ERI, d.d., so pogajanja o podjetniški kolektivni pogodbi v sklepni fazi. Podpis pogodbe bi naj bil v tem tednu. V podjetju bo tako nastopila nova faza socialno - partnerskega odnosa. KOORDINACIJA SINDIKATOV NEGOSPODARSTVA se še vedno pogaja za višjo izhodiščno plačo in regres za letni dopust. SINDIKAT UPOKOJENCEV SLOVENIJE - OBMOČNI ODBOR VELENJE
Predstavniki območnega odbora in območne organizacije so se februarja in marca udeležili 11 letnih konferenc društev upokojencev. Predstavili so delo odbora, programske usmeritve, organiziranost in se dogovorili za sodelovanje.
IZ DOGOVORA O POLITIKI PLAČ 1999 - 2001
-	POSEBEN DODATEK K OKTOBRSKIM PLAČAM bo pripadal zaposlenim z nižjo plačo od povprečne plače v RS (ne zaradi bolniške in drugih obveznosti). Dodatek bo brez prispevkov in davkov do uveljavitve novega zakona o dohodnini.
-	Sekretarka 00 ZSSS Velenje se je na povabilo vodstva SPESS udeležila 2. kongresa SPESS v petek, 12.3.1999 v Velenju.
-	V kabinetu Varuha človekovih pravic RS smo opredelili njegov obisk na območni organizaciji v času od 15 3- - 15-4.1999-
-	8. aprila 1999 se bodo predstavniki območne organizacije udeležili v Ljubljani seminarja UČINKOVITA ORGANIZIRANOST ZAPOSLENIH LASTNIKOV.
-	Na območni organizaciji smo 17. marca skromno praznovali sprejem ZSSS v EVROPSKO KONFEDERACIJO SINDIKATOV, ki ima 5 milijonov članov. Predstavniki ZSSS bodo v EKS zastopali slovenske delavke - delavce.
-	Župan Mestne občine Velenje je sprejel prošnjo sekretariata 00 ZSSS za slavnostnega govornika na prvomajski prireditvi na Graški gori.
Alpinistična odprava - Argentina '99
Ustavil nas je veter
Štirje zgornjesavinjski alpinisti Jernej Grudnik, Janez Marolt, Aleš Kovač in Metod Sem, smo se 12. januarja letos odpravili na alpinistično odpravo v Argentino. Naš glavni cilj je bil preplezati Poljsko smer in po njej osvojiti najvišji vrh Južne Amerike, ki je hkrati tudi najvišji vrh cele Amerike -6.962 m visoko Aconcaguo.
Po dolgi vožnji z letalom, ki je pristalo v Buenos Airesu, smo se še isti dan z avtobusom odpravili v več kot tisoč kilometrov oddaljeno Mendozo, ki je izhodišče za Aconcaguo. Tam smo porabili dva dni za nakupe in urejanje formalnosti, potrebnih za vstop v park Aconcagua. Ker pa je v teh dneh pričelo deževati, smo se odpeljali z avtobusom na jug v Patagonijo, v planinsko mesto - Bariloche. Argentinci pravijo, daje lep kot Chamonix; res mu je podoben.
Štiri dni smo uživali v plezanju na tamkajšnje granitne stolpe, ki so obdajali Tončkovo jezero, pri katerem smo kampirali. Preplezali smo več smeri po granitnih pečeh ocenjenih od 6 do 7a, zanimivo pa je, da v smereh praktično ni klinov, ampak si moraš večino varovanja sproti urediti z zatiči.
Takoj naslednje jutro, po vrnitvi iz Bariloche, smo se odpravili pro-
Poljski smeri proti vrhu.
Moč vetra je z višino naraščala. Čeprav smo plezali v zavetrni steni hriba, je postal veter tako močan, da smo morali 150 m pod vrhom obrniti. Le malo nam je manjkalo do grebena, kjer se konča Poljska direktna smer, nanj si pa zaradi zelo močnega vetra nismo drznili stopiti, saj bi z njega hočeš nočeš v slabi minuti pristali v dolini, kot se je to nekaj dni prej zgodilo trem Američanom.
Sestopili smo po isti smeri do šotora in se dopoldan izžeti in malo pomrznjeni začeli vračati. Žanami je že snežilo. Raje ne pomislim, kaj bi bilo, če bi še ostali na hribu. Po dveh dneh hoje s težkimi nahrbtniki smo se končno najedli in naspali.
Preostalih nekaj dni smo preživeli v Mendozi in Buenos Airesu, kjer smo si »zalizali rane«, spoznali nekaj v Mendozi živečih Slovencev, ki so nas lepo sprejeli,
Na poti po južnoameriškem visokogorju
(foto: Metod Sem)
ti Aconcagui. Tri dni smo potrebovali do baznega tabora na višini 4200 m. Do tu pot ni bila strma, bilo pa je zelo vroče, tudi višino smo že pošteno čutili. Časa za aklimatizacijo ni bilo, saj smo hiteli, dokler smo še imeli lepo vreme. Tako smo se vzpenj ali vsak dan po tisoč neskončnih višinskih metrov, do tabora 2 na višini 5800 m, od koder smo zvečer odrinili po
in dneve izkoristili tudi za spoznavanje njihovih znamenitosti in kulture.
Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so nam pomagali pri udeležbi na alpinistični odpravi:
Mizarstvu Kovač, Protectu GL., SDS Ljubljana, Občini Nazarje, Občini Ljubno, Občini Mozirje, PD Mozirje in PD Ljubno.
M. Sem
Ofenziva plazilcev 4x4
Uporabni in moderni ali obratno? To je sedaj vprašanje! Hunter je eden izmed prvih jezdecev apokalipse 2000, ki skuša prehiteti modernega X5. Hm, verjetno pišem nerazumljivo? Spoštovane bralke in bralci, hunter je novi audi avant 4x4, ki je »malce drugačen« od dosedanjih, X5 pa je BMW serije 5, ki je prav tako »malce drugačen«.
Hunting high and low, bi zapela skupina Duran Duran. Podoben napev so verjetno peli tudi pri Audiju, ko so na tržišče poslali novega A6 z agresivnim imenom hunter. Hunter ni nič drugega kor A6 avant, ki je od cestišča oddaljen za dodatnih 50 mm. To višino si spretno prilaga-
ja s posebnim dvižnim sistemom. Pod motornim pokrovom se skriva zmogljiv biturbo motor ali V6 TDI za spoštovano ceno od 80.000 DEM dalje. No, za ta drobiž dobite celo nekaj dodatnega kroma in xenon-ske žaromete...
Seveda BMW ni zdržal močnega pritiska Audijain je začel osvajati isti
segment tržišča z novim X5. SAV -Sport Activity Vehicle - je ponosno ime za svežega Bavarca! V notranjosti je X5 prava limuzina serije 5 v karavan izvedbi, le zadnja vrata so prefinjeno deljiva po polovici. Ampak udobje je na nivoju - klima itd...
Toda tudi Volkswagen ne spi! Skupaj s Porschejem pripravlja terensko vozilo, ki bi naj zadovoljilo najširši krog kupcev. VW bi bil namenjen množicam, Porsche pa izbrancem! In kaj pravi šef
Volkswagna, gospod Ferdinand Piech? Nič drugega kot: “Wir bauen den besten Gelandwägen aller Zeiten!” Če mu je verjeti, se še splača pustiti v nogavicah nekaj prihrankov! Posebej še, ker bo VW poleg močnih 4 in 6-valjnih motorjev ponujal tudi odlične TDI motor-je. Kdor pa ima doma večje nogavice, naj počaka na porscheja, ki bo na voljo s poskočnimi super športnimi agregati.
Igor Pečnik
OIDV d.o.o.
PQIZeiA tel. 720-592 veteNje tel. 863-960
Pomlad
RA SKUTERJEV V SAVINJSKI DOLINI
er
ŽE ZA NEVERJETNIH
______ .o©© Uf§<
DAELIM
UGODNI KREDITI že od T+2%
JR
AVTO RAKUN JÖÄ
TRGOVINA SERVIS KOMISIJSKA PRODAJA
RAKUN STANISLAV LJUBNO OB SAVINJI trgovina in avtoservis tel. 063 841-050, tel. fax 063 841-114
Nudimo prodajo, zamenjavo ali obnovo izpušnih sistemov za vse tipe vozil priznanih izdelovalcev.
IMASAF BOSAL
NOVAK walker
Na zalogi program gum vseh znanih proizvajalcev z menjavo in centriranjem.
cooo/rtAR- ^vo USXQ. COOP/VCAR-^OCBICA
l/ZJPULDA
inasBUB
Continental
Nudimo tudi hitre servise za vse tipe vozil.
Na zalogi so ostali rezervni deli za l=sai1_|||l vse tipe vozil in motornih koles. Va/vo/fne SŽHFuks
Želimo vesele velikonočne praznike!
Zanimiv bučan
Piše: Aleksander Videčnik
Na prelomnici stoletja so si mnogi prebivalci iz naših krajev iskali dela v tujini, saj ga doma ni bilo. Nekateri so morali tudi preko velike luže, da so si prislužili nekaj denarja in ga potem naložili doma. Eden takih je bil tudi Vinko Jezernik, kije po vrnitvi iz Amerike postal uspešen župan, gospodarstvenik in pobudnik za napredek kraja.
Kako se spominja svojega očeta Olga Šiljar, dolgoletna javna delavka v Lučah:
Vinko Jezernik se je rodil 08. januarja 1872 na kmetiji “v Jezeru” v Krnici v Lučah. Kmetija je imenovana že v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 z imenom “dajatvenika in podanika: Miklaw im See - to je Miklavž v Jezeru”. Hišno in družinsko ime se je mogoče razvilo iz ledinskega “jezera”, ki je edinstveno v tem koncu in leži malo pod hišo.
V družini je bilo osem otrok in ker ni bilo zaslužka, je kot veliko drugih mladih ljudi tudi moj oče z bratom Tončem odšel za kruhom v Ameriko. Prvo delo sta dobila v rudniku železove rude (nimam podatkov kje, imam pa dobro ohranjeno skupinsko sliko). Oče je bil “nadarjen in vedoželjen“ človek. Z nekaj težko prisluženega denarja sta z bratom potovala v druge kraje in iskala delo. Veliko nam je pripovedoval o večjih krajih, v katerih sta krajši čas prebivala : Washington (daljše bivanje), Cleveland, Chicago in Milwaukee. Po nekaj letih sta se ustavila v Chisholmu v Minnesoti. Tam sta s prihranki odprla svoj “Saloon”-bife z biljardom. To je bilo veliko lažje delo in tudi dober zaslužek. Oče je kot samouk odlično igral citre in tudi harmonika mu ni bila povsem tuja.
Tako sta z bratom in še enim prijateljem ustanovili nekakšen trio. Sprva so igrali v “Saloonu”, kasne-
je, ko so bili že malo bolj znani, pa so jih vabili tudi na poroke in druge prireditve. To je bil še dodatni zaslužek.
Oče se je v Ameriki hitro vključil v tamkajšnje življenje in se kaj kmalu včlanil v napredno slovensko društvo. Hitro se je tudi vsega učil. Že tam je bil naročen na slovenski časopis “Glas naroda” in “Jednota”. Časopis Glas naroda je pozneje do svoje smrti, razen v času vojne, dobival tudi domov v Luče. V Ameriki je imel že svojo vizitko s fotografijo in naslovom: Vincenc Jezernik, Box 54, Chisholm, Minnesota.
Po devetih oziroma desetih letih sta se z bratom vrnila domov. S seboj nista prinesla velikega bogastva, pač pa toliko, da sta poravnala dolg na kmetiji, v vasi pa kupila staro gostilno z malo zemlje. Brat mu je kmalu zatem umrl. Oče je gostilno zaprl in potem poslopje obnovil ter ga pozidal v nadstropje. Takšna stavba z malimi spremembami stoji še danes. Po obnovi hiše je odprl trgovino z mešanim blagom in v njej zaposlil svojo nečakinjo Podnjivsko Franco.
Oče se je začel vsestransko vključevati v razna dela za dobro kraja, kar dokazujejo tudi razni dokumenti, javna priznanja in diplome (v letu 1930 mu je občina Luče za “izvanredne zasluge v splošni blagor občanov” podelila diplomo častnega občana; v letu 1932 mu je Prostovoljno gasilsko društvo Luče ob 20-letnici obstoja kot ustanovitelju društva poklonilo častno diplomo). Že leta 1903 je ustanovil Kmetijsko zadrugo Luče (leta 1953 ga je Kmetijska zadruga Luče ob počastitvi 50-letnice imenovala za “njenega častnega člana kot us-tanoviteljaKmetijske zadruge”). Ko se je leta 1904 ustanovilo Izobraževalno društvo, je dal brezplačno na razpolago Hočevarjev vrt, kjer so postavili leseno “uto”, kjer so bile nato uprizorjene prve igre in druge prireditve, kar je navedeno tudi v šolski kroniki. Prav tako je ostali del vrta dolga leta dajal brezplačno v uporabo za razne “veselice” in druge prireditve. Od leta 1912 do 19I8 je bil župan. Leta 1912 je ustanovil Prostovoljno gasilsko društvo.
V letu I9I8 se je poročil z Valeri-
jo Logar - hčerko kmeta in gostiln-ičarja Antona Logarja, s katerim sta bila tri leta skupaj v Ameriki. Stari oče je v vasi kupil staro hišo pri “Tajčmanu”, jo podrl, na novo pozidal, uredil kegljišče in odprl gostilno. Stari oče je bil vdovec in tako sta enkrat v letu 1924 moja starša pustila trgovino in prevzela v najem to gostilno. Zanimivo je, da so domačini gostilni pravili “Pri Tajčmanu”, zunaj pa je visela lepo oblikovana pločevinasta tabla “Gostilna pri Slovencu”. Oče, ki je bil znan daleč naokoli, je privabljal mnoge svoje prijatelje in znance. Tako sta starša nudila kar nekaj dobro urejenih sob za turiste. Med imenitnejšimi gosti sta bila tudi grofa Pongratz in Winkler.
Bil je tudi cerkveni ključar. Cerkvi je podaril večji nabožni kip za kapelico na “Farovškem logu”.
Po prvi svetovni vojni si je pri takratni občini močno prizadeval, da so kupili Tantejevo hišo, ki je potem mnogim, ki so bili brez doma, služila kot brezplačno bivališče.
Pri obnovi osnovne šole je šoli
Planinsko
Da si je Fran Kocbek veliko prizadeval za planinstvo v naših krajih, ni treba posebej poudarjati. Njegove zasluge so po vsej verjetnosti večje, kot jih danes ocenjujemo. Ne le, da je ogromno pisal v najrazličnejše časopise tedanje Avstrije o naših gorah in lepi krajini, skrbel je tudi za vodniško službo in cenike dela vodnikov po naših poteh. V knjigi Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico, ki je bila tiskana v Celju 1894, že najdemo imena vodnikov, ki jih je on šolal in “preizkusil”, kot to navaja.
Pod naslovom Zaznamek vodnikov najdemo tale imena: Mozirje-. Alojz Lončar in Franc Pa-
podaril kar nekaj zemljišča, kar je zapisano tudi v katastru.
Vletu 1931 sta staršazopet odprla prenovljeno gostilno “Pri Hočevarju”. Oče, ki je bil sicer preprost, vendar pa pravi svetovljan (pogovorno je znal nemški in angleški jezik, naročen je bil na časopis Jutro in revijo Ilustracija), je vedno uvajal kaj novega. Da bi se domačini in tuji gostje čimbolje počutili, je poskrbel tudi za njihovo zabavo. Kupil je večji biljard, ki je bil takrat edini v Lučah, namizno kegljišče in večji gramofon, občasno pa je za ples najel Habrove fante, ki so lepo igrali. Na koncu vrta je uredil dobro izolirano “ledenico” za hlajenje pijač in ohranjanje živil. Na kmetiji je v malem “jezeru” gojil ščuke tako, da je bil marsikateri gost začuden, od kod te ribe. Bil je tudi lovec in ribič in je imel od Gozdne uprave dovolilnico za lovljenje rib, saj je bilo takrat le malo ribičev.
Oče je bil visok, postaven mož. Do svojega 87. leta, ko je umrl, je bil razumen in je vseskozi spremljal vsa dogajanja in čital svoje časopise.
vodništvo
hor, oba SPD.
Luče: Jurij Planinšek - Krašovec, Anton Pečovnik - Pečnik, za SPI) in Anton Dolinar za D. u. oe. A.-V. (nemško alpinsko društvo). Robanov kot: Martin Vršnik -Roban, za SPD.
Solčava: Blaž Plaznik, za SPI). Logarska dolina:]mei Piskernik - Plesnik za nemško alpinistično društvo,
Franc Piskernik za SPD. Bistriška dolina: Lorene Potočnik - Uršič in Miha Uršič, za SPD Frischaufova koča: Franc Krem-sar, za SPD.
Temu poglavju sledi Cenovnik za vodnike, o katerem bomo kaj več napisali prihodnjič.
Če nimaš ogledala, postavi pred človeka denar. Odsev razkriva, bolj kot vizualno podobo, duhovnost duše, v kateri je blagostanje način in ne sredstvo sobivanja med ljudmi.
Savinjčan
Beseda “votiv” (votum) izvira iz latinskega jezika in pomeni zaobljubo. To so v bistvu žrtveni darovi, ki so jih skozi stoletja ljudje darovali Cerkvi ob nesrečah, boleznih ljudi ali živine, v želji za ozdravljenje oziroma okrevanje.
Vsa preprosta ljudstva na različnih razvojnih stopnjah kulture imajo navado, da prinašajo darove božanstvom in višjim nadnaravnim silam. Prinašanje torej ne pomeni izključno verski, temveč tudi magični motiv.
Iz zgodovine je znano, da je bila v Atenah dolžnost ozdravljenca, da se je oddolžil Bogu. To se je zgodilo s primernim darilcem, navadno s podobo, predstavljajoč ozdravljeni ud, izdelan iz žlahtnega materiala, zlata srebra ali slonovine. Drugod je spet bilo v veljavi darovanje denarja svetišču, pač po zmožnostih darovalca. Darilo je bilo potrebno, ker so tudi božji služabniki imeli razne potrebe povsem navadnih zemljanov.
Votivni darovi se pri nas pojavljajo izraziteje v dobi protireformacije. Med drugim predstavljajo tudi domače živali, kajti zelo pogosto je ljudstvo za zdravje živine darovalo v cerkvah figure živine iz voska, lesa, v nekaj primerih tudi dar iz železa.
V	mnogih slovenskih božjepotnih cerkvah so še ohranjeni železni, voščeni ali leseni votivni darovi. Bili so različni. Kmet, ki je hotel dobiti varstvo svojim konjem, govedom ali prašičem, je daroval ustrezno žival v voščeni izvedbi. Lahko pa si je vzel v cerkvi pripravljeno podobo ter jo po obhodu cerkve ali oltarja, postavil z denarjem vred na oltar.
Votivni darovi so ostanek poganskega žrtvovanja. Živinski “ofri” so bili najbolj razširjeni na bivšem kranjskem, kamniškem, deloma v škofjeloškem okraju in v bližini Ljubljane. Kmetje in furmani so pravili: ’’Gremo kravice in konjičke nosit, da bodo potem zdravi.”
V	naših božjepotnih cerkvah najdemo pretežno slike, pisne priprošnje in ponekod tudi svetniške plastike raznih oblik in izvedb. Žal je bogata tovrstna dediščina v Kokarjah, kamor so se zatekale matere in žene v priprošnji za svoje fante, može in sorodnike, ki so bili na vojski, bila po zadnji vojni neumno uničena. Danes bi predstavljala bogastvo ljudskega izročila. Tudi v cerkvi pri Svetem Križu nad Belimi Vodami je bilo veliko lesenih predmetov in podob na les, ki so bile še posebno zanimive zaradi preprostega ljudskega slikarstva. Tam je stala tudi Marija, delo slovitega kiparja Napotnika. Marsikaj je žal izginilo, tako tudi lepa plastika znanega šoštanjskega umetnika. Nekaj je še ohranjeno, zato bo treba skrbno paziti, da se še v naprej ohrani. Tu smo omenili le dve
Votivni darovi
cerkvi v našem predelu, kakorkoli že, bo treba v naprej posvetiti pozornost tudi umetnosti te zvrsti, ker gre pač za dragoceno ljudsko ustvarjalnost.
In na koncu še nekaj. Večkrat se sliši, da ljudje imenujejo božjepotne podobice, ki so prav tako narodopisno bogastvo, votivne podobice. To seveda ni pravilno, ker je votivna podoba vedno vezana na neko določeno priprošnjo, dočim sodijo podobice (pildki) v spominsko zvrst. S tem pa seveda nič manj zanimivo! Nekoč so te podobice dajali v
Robanove
modrosti
Zemlja hoče hlapca, ne gospodarja. - Star hlapec in star vol sta gvišna. - Delavcu daj najprej jesti, potem šele delo. - Dober sosed je zlatega denarja vreden.
-	Gospodinja pri hiši tri vogle podpira, kjer je ni, se pa vse podira. - Pridna predica, pridna plevica, dobra gospodinja. - Previdni gospodinji mleko prekipeva. - Na moževi srajci se žena pozna. - Ženska, ki ve kaj je pod posteljo, ni dosti prida.
-	Žena mora biti mišje sorte, ne kurje. - Žena tepe moža samo enkrat, pozneje tepe osla. -Žena, ki ves čas svojega zakonskega življenja nobene zaušnice ne dobi, pride po smrti v pekel. Zato ji mora mož vsaj za šalo enkrat primazati zaušnico, da njeno dušo obvaruje pekla. - Vdovec je za devet fantov.
molitvenike in jih tako hranili iz roda v rod. Prav te podobice so danes dragoceno gradivo za raziskovanje božjepotništva, ki je tudi v naši dolini bilo zelo razvito. Podobice pa nam povedo, kje vse so naši predniki hodili Bogu v čast.
Predvsem velja naslednje opozorilo mladim, ki čistijo stare hiše ter podstrešja in brez predsodkov mečejo podobne predmete na ogenj. Če so vam na poti, jih pošljite ali prinesite na Zavod za kulturo v Mozirju, kjer jih bodo ustrezno varovali naprej.
Strgarjev nasvet
Večkrat smo že opozorili na ljudskega zdravil-caStrgarja iz Solčave. Tudi tokrat bomo objavili nekaj njegovih nasvetov.
Kadar komu v ušesih piska:
Mandeljnovo olje v kirim je kafra stopljena not kapaj.
Kozlova scavnica tud pomaga.
Teloh na jesiho kuhaj, gorko v ušesa vlivaj -tud pomaga.
Kadilo na sladkim vini kuhaj, gorko not vlivaj.
Za kri zapret:
Kadar preveč z nosa teče, nared koraude na vrat, zreži eno pest krena na kerhle, naber korenine teh živih kopriv, te koraude navež na vrat, bo koj nehala.
Bezgov listje stouč in šnufaj - tud neha.
Stouč eno suho hrastovo šiško in deni mal galuna, šnufaj - tud neha.
Breskovo gobo zežgi in šnufaj - tud neha.
Tud dobra je hrastova, krušova in jabukova goba - ima glih tako moč.
3ščemo stare fotografije
Občinski odbor Luče ob podelitvi diplome častnemu občanu Vinku Jezerniku v letu 1930. Sliko nam je poslala Olga Šiljar iz Luč.
Predelovanje koruze
Za pridelovanje zrnja in silažne koruze so za območje Zgornje Savinjske doline primerni hibridi koruze iz razreda 200 in 300. V višje ležečih predelih je primeren razred 100. Na splošno velja, da za silažo izberemo seme višjega zrelostnega razreda kot za zrnje.
Po obliki zrnja razlikujemo poltrdinke (PT) in zobanke (Z), ki so praviloma bolj rodne kot poltrdinke, te pašo bolj odporne na nizke temperature, imajo hitrejši mladostni razvoj in so bolj primerne za hladnejše klimatske razmere in težja tla. Poleg tega imajo poltrdinke bolj kvalitetno zrnje in silažo zaradi ugodne sestave zrnja. Na sortni listi poltrdi n k< ■ za rad i kakovosti izpodrivajo zobanke. Trdinke imajo okrog 3% več surovih beljakovin. Novi hibridi imajo bolj pokončne liste in tanjša stebla (bolje izkoristijo svetlobo). Stari hibridi imajo široke in upognjene liste. Taki hibridi ne dopuščajo večjih gostot.
založena s hranili, potrosimo na brazdo še 5 00-600 kg/ha mineralnih gnojil z nizko vsebnostjo dušika (npr. NPK 7-20-30,8-26-26). Za vznik in razvoj prvih listov porabi koruza le 2% dušika (toliko ga je v tleh vedno na razpolago). Pomembno pa je dognojevanje v fazi 5 -9- lista, za kar priporočamo KAN v količini 200-300 kg/ha. Možna je tudi uporaba gnojevke, vendar ob uporabi primerne mehanizacije. V kolikor uporabljamo za dognojevanje ureo, jo je potrebno zadelati v tla.
Setev opravimo v zadnjih dneh aprila, na težjih tleh in višjih predelih pa prve dni maja. Za dober pridelek zrnja in silaže priporočamo naslednje gostote rastlin ob spravilu:
Pri običajni medvrstni razdalji 70 cm, dobimo sklop:
" 80.000 rastlin/ha pri razdalji vvrsti 15 cm
~ 90.000 rastlin/ha pri razdalji v vrsti 13,5 cm
~ 100.000 rastlin/ha pri razdalji 12 cmvvrs-ti.
Na trgu so pakiranja po semenskih enotah s
Vse, kar ste želeli vedeti o novi evropski valuti
Dober dan, evro!
Združenje bank Slovenije je konec lanskega leta izdalo zloženko, v kateri je na enostaven in nazoren način pojasnilo, kaj je evro, kaj pomeni za slovenski tolar in kaj uvedba evra pomeni v praksi. Iz omenjene zloženke povzemamo nekatera bistvena pojasnila.
RAJ JE EVRO?
Evro je nova valuta, ki je 1. januarja 199 stopila v veljavo kot zakonito plačilno sredstvo enajstih držav Evropske unije: Avstrije, Belgije, Finske, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Portugalske in Španije. S tem, ko so naštete države začele uporabljati evro kot skupni denar, so oblikovale gospodar-sko-denarno unijo.
V prehodnem triletnem obdobju od 1. januarja 1999 do 31. decembra 2001 bo evro služil kot plačilno sredstvo v brezgotovinskem prometu, na prvi delovni dan v letu 2002 pa bodo prišli v promet bankovci in kovanci v evrih, ki bodo najkasneje do 1. julija istega leta v celoti zamenjali bankovce in kovance dosedanjih valut enajstih držav.
RAJ POMENI EVRO ZA SLOVENSRI TOLAR?
Tolar je še naprej zakonito plačilno sredstvo doma, vse dokler Slovenija ne bo postala del te gospodarsko-denarne unije. Banka Slovenije še vedno vsak dan, na podoben način kot do sedaj, določa menjalno razmerje med tolarjem in enajstimi valutami, temu pa dodaja še razmerje med tolarjem in evrom.
ZARAJ JE UVEDEN EVRO?
Države ekonomsko-denarne unije naj bi z uvedbo evra postopoma še okrepile svojo gospodarsko moč v primerjavi z drugimi državami. Vodnosudo drugih svetovnih valut (ameriškega dolarja, švicarskega franka, japonskega jena) naj bi bil evro močnejši kot katerakoli od valut enajstih držav.
Posamezniku, ki bo potoval po deželah unije, bo evro olajšal primerjavo cen podobnih izdelkov in storitev, zagotovil naj bi dolgoročno stabilnejše cene in večjo kupno moč.
RAJ SE BO ZGODILO Z DOSEDANJIM DENARJEM TEH DRŽAV?
Dosedanje valute teh držav bodo še naprej služile kot vzporedno plačilno sredstvo, vendar najdlje do začetka leta2002, bankovci in kovanci pa do 1. julija 2002. Določeno je, da bodo menjalna razmerja med valutami držav EU v
Hibrid	FAO	Oblika zrnja	Pridelek zrnja	Pridelek silaže	Primernost rabe	
ELITE	210	PT	zelo velik	zelo velik	za zrnje in silažo
AURA	230	PT	velik		za višje lege in pozne setve, za zrnje
IMPACT	220	PT	velik		za pozne setve in višje lege, za zrnje
LG 22.44	260	PT	velik	srednji	za intenzivno pridelavo zrnja in silaže
BANGHUY	260	PT	zelo velik	zelo velik	za zrnje
FANION	260	PT	zelo velik	srednji	za intenzivno pridelavo zrnja
GALICE	290	PT	velik	velik	za zrnje in silažo
DOMINGO	320	PZ	zelo velik	zelo velik	za zrnje in silažo
BC 222	320	Z	velik	zelo velik	boljši za silažo
LG 23.06	320	Z	zelo velik	zelo velik	za silažo
MONALISA	325	Z	zelo velik	zelo velik	za silažo
LG 23.10	340	Z	velik	srednji	za silažo
HARDIS	350	Z	zelo velik	velik	za silažo
RAISA	350	Z	zelo velik	velik	za silažo
GAUCHO	350	Z	zelo velik	zelo velik	za silažo
Vsaj dva tedna pred setvijo njivo plitko obde-	2 5.000,50.000 in 80.000 zrn. Da dobimo sklop,
lamospredsetveniki,takodasezemljadosetve ki je priporočen za posamezen hibrid ob spa-lahko sesede. V primeru, da je na razpolago vilu, moramo posejati 10 do 15% več semena, gnojevka, polijemo nerazredčeno gnojevko v Če je priporočena gostota ob spravilu npr.
razred	število rastl./ha za zrnje	število rastl./ha za silažo
100 in 200	90- 100.000	110.000
300	80 - 95.000	90- 100.000
količini 25-30 m3/ha na brazdo pred spomla- 90.000 rastlin/ha, moramo posejati 99-000 do dansko obdelavo. Nato gnojevko plitvo zadela- 103.000 zrn/ha. Pred setvijo je nujno opraviti mo v tla, da preprečimo izhlapevanje amonia-	preizkus sejalnice,
ka. V primeru, da so naša tla optimalno	Štefka Gottnik
Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje:
“Enostaven in hiter način, da prihranite energijo, je izolacija podstrešja. 100 mm debela plast izolacije se v povprečju izplača v treh letih.”
Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. :
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
prehodnem obdobju od začetka leta 1999 do konca junija 2002 nespremenjena. Tako je na primer fiksno razmerje:
EUR: DEM = 1,95583 EUR: ATS = 13,7603 EUR :ITL= 1936,27 itd.
RAJ POMENI UVEDBA EVRA ZA VAŠE DEVIZNE PRIHRANKE?
Pri uvajanju evra je bilo sprejeto načelo “brez omejevanja in brez prisile”. Od 4. januarja letošnjega leta lahko izbirate med naslednjimi možnostmi:
1.	svoje prihranke lahko še naprej vodite v dosedanji valuti, vendar najdlje do 1. januarja 2002, ko jih bo vaša banka avtomatično spremenila v evre;
2.	banki lahko naročite, naj vaše prihranke vodi v novi valuti;
3.	odločitev o spremembi valute lahko odložite na kasnejši čas, vendar najdlje do 31- decembra 2001.
Če boste po 1. juliju 2002 doma našli še kak bankovec ali kovanec v kateri od naštetih valut, ste lahko brez skrbi. Centralne banke teh držav bodo še dolga leta zamenjevale dosedanje bankovce in kovance v evre.
ALI BO
POSLOVANJE Z EVROM KAJ DRAŽJE KOT S SEDANJIMI VALUTAMI?
Dogovorjeno je, da banke menjavo nacionalnih valut v evro in obratno opravljajo brez zaračunavanja stroškov zamenjave. Tudi slovenske banke ravnajo enako. Če pa boste v triletnem prehodnem obdobju želeli v banki dvigniti gotovino v drugi valuti, kot vodi banka vaše prihranke, bo ta verjetno zaračunala za stroške zamenjave določeno provizijo.
ALI SE BODO Z EVROM
SPREMENILE TUDI OBRESTNE MERE NA PRIHRANKE?
Z uvedbo evra se je oblikovala tudi njegova cena- obrestna mera, ki se imenuje evribor. S to obrestno mero so se izenačile tudi obrestne mere enajstih nacionalnih valut, tako da glede obre-stovanja ni nobene razlike med varčevanjem v dosedanji valuti in varčevanjem v evru.
PUP VELENJE d. d.
Podjetje za urejanje prostora d. d.
3320 Velenje, Koroška 37/b,
Tel. .063/898 170, fax:063/853 645
OBVESTILO
Spoštovane občane obveščamo, da so kontejnerji spomladanskega čiščenja namenjeni za:
-	odpadke, ki nastajajo pri spomladanskem obrezovanju drevja in grmičevja
-	odpadke, ki nastajajo pri pospravljanju in čiščenju zeleni« in vrtov
-	odpadke od čiščenja okolice hiš in ostalih površin
POSTAVLJENI KONTEJNERJI NISO NAMENJENI ZA KOSOVNE ODPADKE.
(štedilniki, pralni stroji, hladilniki, omare, avtomobilske školjke, omare, vzmetnice ipd.)
Zavihajmo rokave -pomladanske čistilne akcije
Pomlad prihaja s hitrimi koraki. Zdaj je pravi čas, da pospravimo in uredimo okolico naših domov in naselij. Kako izgleda letos Zgornja Savinjska dolina? Zelo slabo. Skoraj vsi večji kraji so prekopani zaradi toplovodov ali komunalnih naprav ali telefonskih kablov. Svoje so prispevale še jesenske poplave, ki so ponekod neusmiljeno naplavile peske in blato. Polivinilne vrečke kot žalostne zastave naše civilizacije vis-ijo visoko na vrbovih vejah ob bregovih rek in potokov.
Če se le malo ozremo okoli sebe, nam ne kaže nič drugega kot zavihati rokave in se lotiti čiščenja. Turistična društva so že ali pa bodo v kratkem objavila datume skupnih čistilnih akcij po naseljih. Udeležite se jih! Saj ni nič bolj žalostnega, ko prideš na akcijo in ugotoviš, da se je za obilico dela zbrala le peščica ljudi. Včasih ne kaže drugače, kot da stopimo skupaj in hitro ter učinkovito opravimo, kar je treba.
Upam, da bodo ribiške družine tudi letos opravile čiščenje bregov rek in večjih potokov, saj so onesnaženi kot že dolgo ne.
V vsaki občini bo kot ponavadi poskrbljeno za odvoz kosovnih odpadkov. Izkoristite to priliko, da se zastonj znebite večjih odpadkov, ki se naberejo pri vsaki hiši. Lažje in bolj kulturno jih je peljati v kontejner kot pa sesuti nekam v gozd ali pa za vodo.
Pri trebljenju vrtov ne pozabite, da
je kurjenje suhih ostankov sredi naselij zelo neprijetno. Poleg smradu in onesnaženega zraka je v suhih in vetrovnih dneh velika tudi požarna nevarnost. Da se neprijetnostim izognete, je organske ostanke (listje, veje,...) najprimerneje odložiti na kompostni kup.
Če imate večji vrt, se vam splača nabaviti drobilec odpadkov. Z njim jih boste zmleli na drobne koščke in kompostiranje bo hitrejše. Veliko substratov zasajenje lončnic, ki nam jih ponujajo trgovine v lepih vrečkah, so naredili s kompostiranjem. Primerno posodo za kompost ali kar kompostni kup namestimo v senčnem delu vrta.
Zdaj je tudi še čas, da v svojem vrtu posadite kakšno novo drevo, lep grm ali trajnico. V naših vrtovih so zelo zapostavljene plezalke, ki hitro zrastejo in lepo cvetijo npr. sroboti, glicinija, kovačniki ali vrtnice plezalke. Pripraviti jim je treba močno ogrodje - pergolo ali pa jih posadimo ob staro drevo ali celo drog električne napeljave. Z njimi se da na hitro ustvariti zaščito pred nezaželenimi pogledi. Čeprav prve rastline že odganjajo, lahko še vseeno kupite sadiko v lončku, ki prenese presajanje tudi že ozelenela.
Lep pomladanski pozdrav pozdrav vam želim in vidimo se na čistilnih akcijah!
Zeleni Franček
(£)trideja^
hram
3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, GSM: 041/727-308
SPECIALIZIRANO PODJETJE S TRGOVINO
VRTNIHRAM
za celovito oskrbo vrtov, nasadov in malih živali.
Svetujemo, načrtujemo, zasadimo.
Najbolje založena trgovina za vrtičkarje!	.
Kaj se dogaja na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah? Marsikaj. Ko stopiš skozi
NJIHOVA VRATA UGOTOVIŠ, DAH LAHKO POVEDO IN POKAŽEJO VELIKO ZANIMIVEGA IN LEPEGA. Enkrat na teden imajo namesto rekreahvnega odmora šolski radio, enkrat
PA GREDO VSI v KNJlŽNJICO PO KNJIGE. KADAR DOBI KAK UČENEC PRIZNANJE, SE ZBEREJO
IN JAVNO RAZGLASIJO REZULTATE. Ravnateljica Valči Robnik pravi, da ni
DOBROTE IN POHVAL NIKDAR PREVEČ.
Ta mesec so se zvrshla
ŠTEVILNA ŠOLSKA TEKMOVANJA. UČENCI SO BILI V TEM ŠOLSKEM LETU ŽE ZELO USPEŠNI KOT LIKOVNIKI, ZGODOVINARJI, KULTURNIKI, PLANINCI, VES-ELOŠOLCI IN V TEKMOVANJIH IZ KLASIČNIH PREDMETOV, KJER LAHKO POKAŽEJO SVOJE NEOBVEZNO ZNANJE. ŠTEVILNA IZVENŠOLSKA UDEJSTVOVANJA UČENCEM POMAGAJO PREBRODIH ZAHTEVNE ŠOLSKE OBVEZNOSH, KI PA SEVEDA OSTAJAJO NA PRVEM MESTU.
Majhnemu kraju, kot so Luče, pomeni šola nekaj drugega kot velikemu mestu. Mladi ljudje nimajo veliko možnosh za kulturno in športno udejstvovanje, zato
OSTAJA PRAV ŠOLA SREDIŠČE DOGAJANJA V KRAJU. TOKRAT SMO OBISKALI NOVINARSKI KROŽEK.
Osmošolci so s pomočjo mentorice in Alenke Kos, ki jim je pomagala pri računalniku, V MESECU DECEMBRU IZDALI GLASILO PAUSE V NEMŠKEM JEZIKU. KAJ VEČ O TEM KDAJ
drugič. Danes pa o šolskem radiu "GONG". Ujeli smo jih pri delu.
"Gong" je akhven med glavnim odmorom vsako sredo. Zato skrbijo osmošolci
IN OSMOŠOLKE. SVEŽE NOVIČKE PRIPRAVITA MOJCA OŠEP IN MAJA ROBNIK, ČE KATERA OD NJIJU MANJKA,
JO NADOMESTI KARMEN Letnar. Simona Robnik in Urška OŠEP PREBERETA
novosti. Glasbo izbere Melita Lampret, PRESNAME IN UREDI jo učitelj Mitja Venišnik, v
PRIMERU, DAJE ODSOTEN, PA ZA TO
poskrbi Boštjan
Pahovnik. Mentorica novinarskega krožkaje Ida Bergant. Učenci, ki skrbijo za
ŠOLSKI RADIO, MORAJO NENEHNO BUDNO SPREMLJATI DOGAJANJE V ŠOLI, KRAJU IN V BLIŽNJI OKOLICI TER V SVETU. To JE SEVEDA POZITIVNA SKRB IN VERJEMI, DA SE V ENEM TEDNU VEDNO ZGODI VELIKO STVARI. Z OBVEŠČANJEM POSEGAJO NA PODROČJA POLITIKE, GLASBE IN ŠPORTA. PA POGLEJVA, KAJ SO PRIPRAVILI ZA TOKRATNO ODDAJO.
ŠOLSKE NOVICE
(ZA BOBENČEK V SKRAJŠANI OBLIKl)
1.	V PONEDELJEK JE BILO TEKMOVANJE ZA BRONASTO ŠTEFANOVO PRIZNANJE. Na REGIJSKO TEKMOVANJE IZ FIZIKE GREDO BARBI IN KLEMENTINA IZ J. TER BLAŽ IN ROBI IZ 8. RAZREDA.
2.	Istega dne so se mlajše deklice pomerile v odbojki v Mozirju in bile tretje.
3.	V TOREK SO Sl VSI UČENCI NA LJUBNEM OGLEDALI FILM BABE - PUJSEK V MESTU.
4.	V ČETRTEK SO OSNOVNOŠOLCI Z MENTORICO METO MLAČNIK NA TURISTIČNEM FESTI-
VALU v Velenju dosegli že tretjo zmago zapored. Državno tekmovanje bo v Lendavi.
5. V PETEK JE BILO TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE ZA BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE.
Prisluhnili smo Nathalie Imbruglia in skladbi Smoke.
Sledile so domače in tuje novice.
1.	Mlada pop skupina Flirt, ki je pred
DVEMA LETOMA PRESEN EH LA S PRVENCEM
Frizerski salon, je zdaj poslušalce osvojila Z ALBUMOM MODROPLAVO Za naslednji mesec so načrtovali dobrodelni koncert v Bosni. Toda načrte
JIM JE PREKRIŽALA VOJNA.
2.	Že od četrtka naprej so v planici
POTEKALI ŠTEVILNI TRENINGI IN TEKMOVANJA, v soboto pa je Norvežan Tommy Ingebristen postavil nov svetovni REKORD 219 METROV IN POL, TODA KLJUB TEMU JE NEMEC MARHN SCHMIT USPEL OBDRŽATI VODSTVO V SKUPNEM SEŠTEVKU. Naši niso posebej presenetili.
Zaradi materinskega dne je bila
NASLEDNJA SKLADBA ZA VSE MAMICE: LOVE ME THEN DER OD ELVISA PrESLEYA.
PLEZALNI DAN
V TOREK SMO ŠLI V VELENJE, BlL NAS JE POLN AVTOBUS. ŠLI SMO PLEZAT PO UMETNI steni. Oblekli so mi plezalni pas. Nekdo me je varoval z vrvjo. AAalo
ME JE BILO STRAH, KO SEM POGLEDAL
navzdol. Tudi jaz bi rad priplezal do
VRHA, KOT SO NEKATERI.
Andrej Ješovnik 1. razred OŠ Gornji Grad
__ # Pred kratkim je nastopila v Orionu in - zmagala! "Rji I S krasno skladbo “Ljubim te”, To je Karmen J * Stavec, ki je skupaj z Martinom Štibemikom tudi avtorica skladbe.
Nagrada TV Slovenija za prvo mesto je snemanje videospota in če ste gledali zadnjo omenjeno oddajo, ste ga lahko že videli. Režiser je bil Damjan Berkopec. posneli pa so ga v fantastičnem okolju, v Kendovem dvorcu v Sp. Idriji. Celoma zamisel je bila ‘večna ljubezen’. In stvar jim je dobro uspela. Video si boste lahko ogledali na vseh domačih TV postajah. skladbo pa ravno tako slišali na radijskih postajah.
Končno ima novo skladbo tudi rima Rupel. Naslov le-te je “Hočem, da ostaneš z mano’’ in ste jo morda že lahko slišali v programu katere izmed radijskih postaj. Prijetna pomladna skladbica, ki bi, vsaj srčno upamo tako, lahko bila le uvod v kakšno novo ploščo. Povedala nam je, da že nekaj časa ui-eravaio glasbeni repertoar skupaj z bandom, kar pomeni, da bodo meni nastopi zdaj še dosti boljši. Tudi sama se že veseli Cpo dolgem času J petja in igrama v živo, prvič pa jo boste lahko videli 17. aprila v Rdeči dvorani v Velenju.
Mimogrede, videli jo boste lahko tudi z nekoliko spremenjenim imidžem in zagotovo vam bo všeč...
Deborah Harry, pevka skupine Blondie. bo v teh dneh dobila prvo uradno biografijo, ki je ta trenutek še v zadnji obdelavi. Naslov le-te bo “Deborah Harry - Platinum Blonde’, napisala pa jo ie Cathay Che iz New Yorka.
V ringlüi bo stvar izšla v mesecu juliju. za ameriško tržišče pa se še dogovarjajo. Po besedah Pisateljice v knjigi ni govora o Blondie. temveč prav o Deborah Harry, ki je sama zase velika ikona. Biografija bo vsebovala njene, do zdaj še neobjavljene fotografije in intervjuje, kot tudi Davida Bymea. Jo-eya Ramonea in lggy Popa. Poleg tega pa boste lahko prebrali tudi zahvale Hudi. ki jih je Deborah s svojo po javo inspirirala: Courtney Love. Shirley Manson in Madonne.
Legendarno ime v zgodovini nemške glasbe, duet Modern Talking je z zadnjim albumom “rilone” Ponovno na samem vrhu. Zlata plošča v Nemčiji že v Prvih dneh po izdaji in I. marca tudi platinasta. Teden dni po izidu sta ‘zlata’ še v Švici in rireentini. V Franciji sta že nominirana za ‘Najboljši band leta ’ in za ‘Najboljši duo leta’. Skladba “You rire Not rilone“ pa se hitro vzpenja tudi po naših lestvicah.
Alenka
Spomin, ki mi je spremenil življenje
Če bi bil svetbrez težav, bi ga nekateri verjetno oklicali zadolgočasnega. Pa vendar si včasih želimo, da bivši problemi kar izpuhteli in se nikolivrnili. Očitno pa si želimo preveč. Od našega prvega koraka pa tja do poznih let imamo stalne spremljevalke - težave. Včasih se vrinejo med srečo, včasih pa kar “skočijo” na že tako velik kup problemov. Tudi jaz si včasih želim, da bi se čas ustavil ah pa se zavrtel nazaj, da popravim napake in jih izbrišem. A zahtevam preveč.
Še vedno se živo spominjam dneva, ko sem spoznalajasmino. V trenutku sva se spoprijateljili, ves prosti čas sva preživljali skupaj. Čeprav je bila štiri leta starejša od mene, sva našli skupni jezik. Nadvse sem jo vzljubila in čutila sem, da je to pravo prijateljstvo. Naučila me je veliko novih stvari, zame bi bilo bolje, če me jih ne bi. A bilo mi je vseeno, samo da sva bili skupaj.
Nekega dne se je Jasmina zelo čudno vedla. Nisem silila vanjo, čeprav sem bila sila radovedna, kaj jo je prijelo. A njeno vedenje se je nadaljevalo in se iz dneva v dan odražalo v še bolj čudni luči. Vprašala sem jo, kaj je narobe, a je vztrajno molčala.
Potem je le prišlo tako daleč, da ni mogla vsega skrivati zase. Kar mi je povedala, je bilo strah vzbujajoče. Bila je odvisna od mamil. To je bilo zame novo, saj je bila tema o mamilih takrat nedotaklj iva. Zame so bila poživila nekaj prepovedanega, nekaj, čemur se moram izogibati. Ob njeni izpovedi se mi je sesul svet kot hiša iz kart. Zaprla sem se vase in tuhtala, kako neki naj prijateljici pomagam. Naum mi je prišlo nekaj idej, a se mi potem, po premisleku, niso zdele več dobre.
Nekaj časase nisva videli, saj se me je začela izogibati. Žrlo me je, kaj je z njo, zato sem jo šla obiskat. Našla sem jo v sobi, na tleh, nezavestno. Ne spomnim se več, kaj sem storila, a uspelo mi jo j e spraviti k sebi. Tisti trenutek sem se zavedela, da je padla globoko, pregloboko. Bila sem pred odločitvijo: ali jo pustiti, naj se uničuje, ah pa povedati staršem. Jasmina je moledovala, naj je ne izdam, naj ničesar nikomur ne rečem..., in jaz, ko bi danes le vedela zakaj, sem jo poslušala in ji obljubila, da je ne bom izdala.
Potem je prišel tisti usodni dan, ki je zaznamoval tudi moje življenje. Ravno, ko sem se odpravljala k njej, je zazvonil telefon. Bila je njena mama, novica pa kruta.
Krivila sem sebe in še vedno se počutim krivo. Tega občutka se ne morem znebiti. Včasih počnem stvari, s katerimi kljubujem svojim najbližjim in tudi tistim, ki jih poznam tako ah drugače. V teh stvareh sicer ne najdem tolažbe, včasih brezglavo iščem krivca za to, kar sem doživela. Seveda se zavedam, da tega niso krivi oni, toda so trenutki, ko želim, da trpijo ravno tako kot jaz.
Pravijo, da je beseda IZBIRATI najpomembnejša v današnjem času. Jaz se je izogibam, saj mi je ravno ta v življenju prinesla neko pregrado, ki je ne morem ali ne znam podreti, prelesti.
Zdaj najbrž tudi razumete, zakaj bi rada, da bi se čas zavrtel nazaj. Vem, da zahtevam preveč. Vem, da se bom morala naučiti živeti s to bolečino, ki je moje gledanje na svet spremenila in me naenkrat naredila odraslo.
Eva Rosenstein, OŠ Mozirje
OŠ Fran Kocbek Gornji Grad
Smučanje “ostaja v igri”
Letošnje snežne razmere so bile za smučarje več kot ugodne. Kot že nekaj let doslej, smo tudi letos popeljali naše šolarje
5.	razredov OŠ Fran Kocbek Gornji Grad na Golte, kjer naj bi izpeljali tečaj smučanja.
Pričakalo nas je sončno, a vseeno zimsko vreme in vedeli smo, da bomo v tem tednu doživeli mnogo lepega. Že sama vožnja z gondolo je bila za nekatere pravo doživetje.
Smučišča so bila lepo pripravljena, a kljub temu ostalih smučarjev ni bilo prav veliko.
Vsak dan smo iz ure v uro bolje smučali in tako je prišel tudi dan tekme, kjer smo vsi dokazali, da smučanje obvladamo. A kot zakleto nam je na dan tekme zima pokazala svoje zobe, pričakal nas je mraz in
veter. Tudi tega se nismo prestrašili in vsi uspešno prišli v cilj, eni malo prej, drugi malo, a zares malo kasneje.
Težko smo dočakali podelitev priznanj najboljšim in ostalim udeležencem tečaja ter strnili vtise minulega tedna.
Vse luštno hitro mine in hitro je minila še ena “Zimska šola v naravi”.
A sklenili smo, da prav gotovo naslednje leto še pridemo.
Hajdeja Brglez
Lokostrelstvo
Podvig slovenske reprezentance na Kubi
V soboto se je v domovino vrnila slovenska lokostrelska reprezentanca, ki se je v Havani na Kubi udeležila svetovnega dvoranskega prvenstva in tekme za svetovni pokal FITA. Po uspešenem nastopu na svetovnem prvenstvu je naša ekipa presenetila z zmago na tekmi za svetovni pokal.
Na svetovnem prvenstvu so Dušan Perhač, Štefan Ošep in Dejan Sitar z novim državnim rekordom 1.746 krogov v ekipni konkurenci dosegli 6. rezultat in v finalnem delu zasedli 10. mesto. Med posamezniki je Sitar osvojil 9- mesto, Ošep je bil petnajsti, Perhač pa 38.
Na tekmi za svetovni pokal, na ka-
teri je sodelovalo 19 državnih reprezentanc, je slovenska ekipa prepričljivo zmagala, kar je bilo prvovrstno presenečenje. Odličen nastop so člani ekipe potrdili tudi v posameznih nastopih, saj je Ošep v skupni razvrstitvi zmagal, Perhač je bil drugi, Sitar pa tretji.
Franci Kotnik
LK Indiana Logarska dolina
Dober začetek sezone
V soboto, 20. marca, je na Vahti pri Novem Mestu potekalo 3D tekmovanje za CAMO pokal, ki se gaje udeležilo preko sto tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Hkrati je bila to prva izbirna tekma za uvrstitev v reprezentanco, ki se bo septembra udeležila evropskega lokostrelskega 3D prvenstva.
Člani lokostrelskega kluba Indiana članice je Bernarda Skornšek zased-so sezono začeli zelo dobro. V la 3. mesto, v ekipni konkurenci pa razredu samostrel - člani so prva tri je ekipa v zasedbi Bernarda Sko-mesta osvojili Janko Pinter, Gorazd rnšek, Janko Pinter in Karli Gradiš-Grosek in Tomaž Praprotnik (vsi LK nikosvojila2. mesto.
Indiana). V razredu compound -	BS
Lokostrelski klub Mozirje
Slovenski pokal v znamenju deklic in dečkov
Lokostrelski klub iz Mozirja je zelo uspešno organiziral tekmo za slovenski pokal. Na poligonu v Jajčah se je zbrala smetana slovenskih lokostrelcev, med njimi tudi najboljši iz obeh zgornjesavinjskih klubov, Mozirja in Gornjega Gradu, skupaj 96 tekmovalcev. V pretežno sončnem vremenu so se očitno najbolje znašli mlajši tekmovalci, v seštevku pa so Mozirjani osvojili štiri prva in eno drugo mesto, Gornjegrajci pa tri prva, tri druga in dva tretja mesta.
Posamezno so prva mesta osvojili -Janja Perhač (Mozirje) - mlajše deklice goli lok, Jure Čolnar (Gornji Grad) - mlajši dečki goli lok, Primož Perhač (Mozirje), mlajši dečki compound, Andreja Repenšek (Gornji Grad) - deklice goli lok, Vesna Suhovršnik (Gornji Grad) - kadetinje goli lok, Bernarda Zemljak - Perhač (Mozirje) - članice compound,
Dušan Perhač (Mozirje) - veterani compound.
Stopničko za zmagovalci so zaostali Sara Miklavc - deklice goli lok, Vojko Majko - člani olimpijski lok in Žare Krajnc - člani goli lok, vsi iz LK Gornji Grad, ter Janez Pelko - veterani compound, iz LK Mozirje.
Savinjčan
Športno društvo “VRBOVEC” Nazarje
MARATONSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU
V počastitev 27. aprila - DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU in 1. maja - PRAZNIKA DELA organiziramo 21. maraton oziroma celodnevni turnir v malem nogometu.
Pokrovitelja turnirja sta Občina Nazarje in Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Velenje.
Turnir se bo pričel 30.4.1999 ob 19. uri na športnem igrišču v Nazarjah, končal pa 1.5.1999 v večernih urah.
Prijavnina za turnir znaša 10.000,00 SIT in se plača v gotovini ali na žiro račun društva (ŽR: 52810-678-54586) pred izvršenim žrebanjem.
Prijave sprejemamo od 28.4.1999 na naslov Športno društvo “VRBOVEC" Nazarje, 3331 Nazarje, ali pa tik pred žrebanjem, ki bo izvedeno 28.4.1999 ob 18. uri v prostorih športnega društva (ob športnem igrišču).
Na žrebanju bodo predstavljena pravila, ki bodo veljala na turnirju. Nagrade za najboljše štiri ekipe:
1.	mesto: 100.000,00 SIT in pokal v trajno last
2.	mesto: 50.000,00 SIT in pokal v trajno last
3.	mesto: 20.000,00 SIT in pokal v trajno last
4.	mesto: 10.000,00 SIT
Te ekipe prejmejo tudi priznanja društva.
Pokala in priznanji prejmeta tudi najboljši strelec in vratar. Dodatne informacije lahko dobite osebno na igrišču ŠD "VRBOVEC” Nazarje, po telefonu na številko (063) 42 31 429 (dopoldan - Tomaž KRIŽNIK) in (041) 783-482 (Marko KRAJNER).
Športno društvo “VRBOVEC” Nazarje
/1©
^7\S&,o,.
I VEIETRGOVINA IH STORITVI
Spodnja Rečica 14,
3332 Rečica ob Savinji, tel.: 063/833-233 in 833-177 fax.: 063/833-381
Vsem kupcem in krajanom želimo vesele velikonočne praznike, v pomladanskih mesecih pa dobrega počutja, sodelovanja in ugodnega nakupa.
Od l. marca tudi ob sobotah od 8h do I2h.
info	
	nov delovni čas ekspoziture Mozirje
	Banka Celje, ekspozitura Mozirje je od 15. marca 1999 dalje za Vas odprta
	od ponedeljka do petka od 8.00 do 11.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure.
01	banka celje V varnem zavetju tradicije
MOZIRJE d.d.
PRODAJALNA SAMO MOZIRJE
UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO
20% popust na gotovinsko plačilo pri nakupu ženskih nizkih čevljev.
Pestra izbira ženskih, moških in otroških nogavic. Zenske nogavice že od 120,00 SIT dalje.
BLAGOVNICA ODDELEK TEKSTILA
ZELO UGODNO ZELO UGODNO ZELO UGODNO ZELO UGODNO
KOPALNI PLAŠČ SVILANIT BRISAČE SVILANIT 50 X 100 PLAČ ŽENSKI PREHODNI VETROVKA ŽENSKA ANORAK OTROŠKI ANORAK ŽENSKI, MOŠKI MAJA POLO kratek rokav MAJA POLO OTROŠKA kratek rokav MAJA KRATEK ROKAV
SE PRIPOROČAMO!
5.999.00	SIT 880,00 SIT
13.000,00 SIT
4.455.00	SIT
4.200.00	- 6.200,00 SIT
6.200.00	- 7.700,00 SIT
1.851.00	SIT
1.090.00	SIT 650,00 - 750,00 SIT
/> h
TURISTIČNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY
1000 LJUBLJANA, Dunajska 105 3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25 tel.+fax.: 061/168 168 3	tel.: 063/71 53 00, 71 69 10
tel.: 061/168 47 87	fax.: 063/7100030
TM 6 OgR&ZM/
KORZIKA - biser Sredozemlja 22 4.-27.4. 59.900,00
AVSTRIJA-ŠVICA-LIECHTENSTEIN 24.4.-26.4. 28.900,00
NEMŠKA ROMANTIČNA CESTA 24.4.-27.4 39.900,00
PLITVICE in KORNATI program A: 24.4.-27.4. 25.900,00 program B: 30.4.-2.5. 21.900,00
TWTSPWM/Vö POAS7QS 9?.
Možnost plačila do 10 obrokov ______z gotovinskimi čeki!
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa
24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz
Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42330
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU


Ekonomsko-poslovna fakulteta vabi na enodnevni strokovni seminar o
DAVKU NA DODANO VREDNOST
Seminar bo vodil Andrej Šircelj,
davčni svetovalec in publicist.
Seminar bo potekal v petek, 9. aprila 1999, od 9. do 15. ure v modri dvorani Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru.
Ekonomsko-poslovna fakulteta vabi tudi na enodnevni strokovni seminar o
INTERNETU IN ELEKTRONSKEM POSLOVANJU
Seminar bo vodil Dušan Lesjak s sodelavci.
Seminar bo potekal v petek,
16. aprila 1999,
od 9. do 14.30 ure v modri dvorani Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru.
Informacije in prijave: Dragica Rošer, tel. 062/229-0270
BITENC SONJA Šentjanž 32 3332 Rečica/Savinji Tel./faks: 835-237
TURISTIČNA AGENCIJA
Savinjska c. 4 Nazarje
Tel./faks: 833-316 DELOVNI ČAS:
pon. -petka 9-13 in 17-19 sobota 9-12
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV
VEČ KOT UGODNE CENE:
OTOKI Krk - mesto Krk, Punat, Šilo, Malinska Rab, Pag
apartma 1/4 predsezona 46.000, glavna sezona 75.000
Posebna ponudba hotelov: Rovinj, Opatija in Krk
Možnost tudi 10-dnevnega letovanja
TRGOVINA - SERVIS - STORITVE, D.O.O. LJUBIJA 1 1 - 3 3 3 □ MOZIRJE
Tel.: (063) S39D 360 Faks: (063) S390 36 1
V	podjetju ASC 2000 d.o.o. Vam ob obisku nudimo poleg ugodnega nakupa nasvet pri izbiri optimalnega sistema izrabe energije za ogrevanje ambienta in sanitarne vode. Da se boste dobro počutili v svojem domu, je pomembno pravilno dimenzioniranje ogrevalnega sistema in uporaba pravilnih materialov. Obenem pa je zelo pomemben prihranek na enoto porabljene energije, zato je čez poletje smotrna uporaba obnovljenih virov energije za ogrevanje sanitarne vode, ker s tem prihranimo pri kurivu, zmanjšamo obrabo kotlain zmanjšamo emisijo dimnih plinov.
Za ugodno klimo priporočamo regulacijo kotla, boj-lerja in radiatorjev, ker boste s tem dosegli najoptimalnejšo želeno temperaturo v prostoru in boste imeli vedno dovolj sanitarne vode.
V	našem podjetju lahko kupite kompletne sisteme ogrevanja, priprave sanitarne vode, sanitarne keramike, vodovodne instalacije, vodovodne armature, dodatna ogrevanja, izolacijski material za instalacije...
Vse instalacije Vam vgradimo s pooblaščenimi monterji ter tudi vzdržujemo in servisiramo. Nudimo Vam ugodne plačilne pogoje ali uredimo kredit.
Za Vas poslujemo od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 12. ure.
Ustavite se v naši prodajalni in se prepričajte.
Buderus
HVaillcmt
"JUNKERS
w
aklimat
vosu a m o o
, GRUNDFOS 't
ESBE
ß Bontona
Nasveti policijske postaje Mozirje
Ali poznamo dejavnike, ki vplivajo na stabilnost vozila?
Poleg subjektivnih dejavnikov so za varno vožnjo pomembne tudi značilnosti vozila in opreme. Posebej so pomembni faktorji, ki vplivajo na stabilnost vozila med vožnjo. Ti faktorji so:
a)	Oprijemljivost pnevmatik
na podlago, ki je odvisna od obrabljenosti, sestave, globine profila in pritiska v pnevmatiki terstanjavoz-išča (predvsem prisotnosti vode, blata, olja ali drugih drobnih delcev na vozišču),
b)	Teže vozila oziroma vztrajnosti mase. Edina prednost teže je tesnejši stik pnevmatik z voziščem, ima pa dve negativnosti in sicer težjo obvladljivost na ovinkih oziroma ob spreminjanju smeri ter tudi običajno daljše zavorne poti.
c)	Učinkovit vzmetni sistem, je pomemben faktor pri obvladovanju sile vztrajnosti. Vzmetni sistem blaži razne sile ob vožnji čez ovinke, neravne površine, pri zavijanju ter tako posredno prispeva k oprijemljivosti na podlago.
d)	Hitrost vozila. Zaradi prevelike hitrosti vozila glede na stanje vozila in ceste pride do prekinjanja popolnega ali delnega stika pnevmatike z voziščem, kar pomeni največkrat izgubo kontrole nad vozilom in prometno nesrečo.
POZNAVANJE
KRMILNIH
LASTNOSTI
VOZILA
Način krmiljenje vozila je posebej pomemben ob vožnji na ovinkasti cesti in ob zavijanju v križišču, pri spreminjanju smeri oziroma vožnji skozi ovinek na vozilo deluje centrifugalna sila, kije nasprotna od smeri zavijanja, kar posledično pomeni, da vozilo ob tem vleče proti zunanji strani ovinka.
Seveda je večina vozil grajena tako, da ob vožnji zmanjšuje učinkovitost te sile, predvsem večji del teže vozila na prvi osi, kjer je pogon, ter temu ustrezno vzmetenje prednje in zadnje osi. Pri vožnji skozi ovinek je pomembno to, da voznik ob zaznavi zanašanjaoziromadelovanjacentrif-ugalne sile krmila ne obrača sunko-
vito in nenadno ne zavira.
UPOR ZRAKA POVZROČI NESTABILNOST VOZILA
Sodobni avtomobili so oblikovani tako, da je upor zraka med vožnjo čim manjši ter da le-ta ustvarja pritisk zraka z zgornje strani avtomobila, vendar pašev celoti oblikovalci ne morejo izogniti dvižne sile, ki jo ustvarja zrak pod podvozjem vozila ob veliki hitrosti. Pri veliki hitrosti namreč prihaja do stisnjenega zračnega toka pod podvozjem, kar povzroči dvižno siloin zmanjšaopr-ijemljivost na podlago. Tako že lažji zračni sunek oziroma delujoča centrifugalna sila povzroči nestabilnos t vozila in lahko tudi izgubo kontrole nad vozilom.
VPLIV DRUGIH SIL NA STABILNOST VOZILA
Na stabilnost vozila vplivajo predvsem centrifugalna sila, kinetična energija oziroma hitrost ter sila pospeševanja in zaviranja. Najtežje je obvladovati centrifugalno silo in hitrost, ko nam uideta iz nadzora. Oba faktorja sta medsebojno povezana, saj pomeni večja hitrost vozila večjo vztrajnost po gibanju naravnost in vse težje spreminjanje smeri oziroma zavijanje.
AKVAPLANING
Akvaplaning pomeni nastanek vodne blazine pod pnevmatikami vozila in s tem izgubo stika s cestno površino oziroma izgubo kontrole nad vozilom. Do tega pojava pride pri vožnji po mokrem vozišču pri hitrosti okoli 95 km/h, z obrabljenimi pnevmatikami pa že veliko prej. Zato nasvet: ob dežju in mokrih cesta vozite počasneje.
VLOM V PRIROČNO SKLADIŠČE
V času od 13. do 14. marca je neznanec vlomil v kovinski zabojnik na delovišču čistilne naprave v Gornjem Gradu. Iz notranjosti je odtujil pnevmatsko kladivo znamke Hilti skupaj s kovčkom in pripadajočo opremo. Podjetje Alea group je s tem oškodoval za okoli 180.000 SIT.
POŠKODOVANJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA
20.	marca dopoldan so bili policisti obveščeni, da je v nočis 3. na4. marec nekdo na Attemsovem trgu v Gornjem Gradu na obrambnem stolpu poškodoval spominsko kamnito ploščo velikosti 75 krat 90 cm. Krajevni odbor ZZB iz Gornjega Grada je s tem oškodoval za okoli 50.000 SIT.
BEG SE MU NI IZPLAČAL
21.	marca ob 1.50 uri je patrulja Policijske postaje Mozirje v Sp. Rečici ustavljala voznika osebnega avtomobila Primoža Č., ki je vozil sem ter tja po cesti v smeri proti Mozirju. Voznik na znake policistov ni reagiral, ampak je s pospešeno hitrostjo odpeljal naprej. Prišel pa ni daleč. Zaradi neprimerne hitrosti in vpliva alkohola vozila na lokalni cesti v Lepi Njivi ni več obvladal in se je prevrnil na streho. Pri tem je dobil lahke telesne poškodbe.
OTROK POVZROČIL TRAVNIŠKI POŽAR
25. marca ob 13. uri je bil dežurni policijske postaje obveščen, da v Mozirju na Šolski ulici gori stanovanjska hiša. Na kraj so odšli gasilci PGD Mozirje in policijska patrulja, ki je ugotovila, da ne gori hiša, ampak gre za travniški požar, ki ga je med igro povzročil otrok.
Ker spomladanska čiščenja in sežiganje odpadkov velikokrat povzročijo velike požare, policija občane opozarja, danaj bodo pri kurjenju izredno previdni in naj uporabljajo urejena kurišča, oddaljena od gozda in drugih vnetljivih snovi najmanj 50 m.
Otroška igra lahko ima še hujše posledice
(foto: B. Kanjir)
PROMETNA NESREČA S HUDO TELESNO POŠKODBO OTROKA
istega dne je bil dežurni policijske postaje obveščen, da je prišlo na Ljubnem ob Savinji do hude prometne nesreče z udeležbo otroka. Na kraj je odšla policijska patrulja, ki je ugotovila, da je petletni otrok, ki je vozil kolo, izsilil prednost voznici osebnega avtomobila P. |. Pri tem je bil otrok hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Celje.
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
Odgovor na zapis g. župana Riflja
Prepričan sem, da samo povprečno informiran bralec ne ve, zakaj gre v tej polemiki. Iz srčike problemov opredeljenih v mojem prvem komentarju, me je župan zvlekel na obrobje manj pomembnih zadev. Pri tem je dodobra pomešal mnoge stvari na način, da je celo sam sebi v nasprotju.
Župan je užaljen, ker sem štiriletni trud županov na delitveni bilanci skrčil na eno uro. Moja misel je bila, da je bilo v začetku le za uro zahtevnega dela županov. Vse ostalo je stvar tehnike drugih. Delo bi opravili po smotrnih navodilih.
Po neki pogodbi se je tudi občina Gornji Grad obvezala, da bo JPK Mozirje odvažalo odpadke do svoje likvidacije. Petelin še ni trikrat zapel, ko je občina Gornji Grad že sklenila 10 letno pogodbo s PUP Velenje za odvoz odpadkov. To je bil čisti vdor v skupno premoženje. Ker občina Gornji Grad sama ni sposobna prevzeti odvoza na že odvzeto odlagališče v Pod-homu, s čimer bi lahko dokazala pragmatične prednosti svojih dejanj, pokliče prevoznika od drugod. Finančno s tem krepimo privatno družbo, lastne finančne zmožnosti pa slabimo. Pri tem je župan pozabil, da so občine dolžne skrbeti za varovanje okolja. S čim? Z nezasedenostjo lastnih kapacitet že ne. Tli zavestno zanemarjam izrecno zakonsko določilo, ki taka dejanja prepoveduje.
Mnogi so me vpraševali, kaj je pravzaprav s Podhomom? Problem bom prikazal v prispodobi. Pet dedičev je podedovalo skoraj neuporabno kočuro. Skupaj se odločijo kočuro popraviti. S skupnim denarjem jo spremenijo v gostilno. Dediči stanujejo v različnih krajih. Tedaj se dedič iz kraja, kjer je kočura stala, odloči, da bo sam lastnik gostilne. Ostali dediči pa imajo po pogodbi pravico do gostinskih uslug. Usluge plačujejo po tržni ceni. Zemljišče, kjer je kočura stala, ni last brihtnega dediča.
Osnovni nesporazum, ki blokira delitveno bilanco, je nedojemanje razlike med nepremičnino in dejavnostjo, ki se v njej ah na njej dogaja. Zemljišče v Podhomu je lahko v lasti občine Gorn-
ji Grad. Dejavnost, ki se odvija na tem zemljišču, mora biti v soupravljanju. Zdravstveni dom je v lasti občine, dejavnost v njem pa spada k zdravstvenemu zavodu. Dejavnost javnega pomena je vrednostno mnogokratnik nepremičnine, četudi jo finančno tako ne prikazujemo. Javna dejavnost ne more biti v lasti malega fevda, ki jo bo gotovo uničil. In tega ni mogoče deponirati.
Občina Nazarje si želi upravljati vo-dooskrbni sistem Letošč. Tam pravijo, da vode ne dajo. To je že prav. Nič ne moreš dati, kar ni tvojega. Voda je državna in koncesijo za upravljanje daje država. Toda ugotovi se lahko, da se fini azbestni delci v salonitnih ceveh začno izločati. Znano je, da so kancerogeni. Naprava ima več sto milijonsko realno vrednost. Obnova sistema ob finančno šibkem upravljavcu, bi povzročila bankrot občine. Investicijskih virov od sosednje občine formalno ni mogoče zahtevati, saj njeni prebivalci plačujejo vodarino.
Res je, da pri dogovorih o prenosu vodovoda Gornji Grad vJPK nisem bil zraven. So bili pa drugi, ki potrjujejo moje navedbe. Podatki, s katerimi razpolagam, koliko jeJPK vložilo v obnovo vodovoda in koliko posojila je odplačalo, so postali nepomembni, ker se z županom Rifljem v celoti strinjam, da jeJPK to bilo dolžno urediti z lastnimi sredstvi in ne s finančno pomočjo Gornjega Grada, saj je zaračunavalo vodarino. Na tem mestu župan samemu sebi skoči v hrbet. Tega dejstva se župan pri obnovi odlagališča odpadkov ni več držal.
Opozorim naj še na zmoto župana, ko misli, da neka pogodba postane neveljavna šele po odkritju njene ničnosti. Po zakonu o obligacijah se skrite napake sankcionirajo za nazaj. Res pa je, da je za to potrebna pritožba. Zadeva še ni zastarana.
Vloga t.i. INDIS-a je zmotno prikazana. Veljal je za vzdrževanje cest. In če je to neumnost iz preteklosti, ni opravičilo za neumnosti v sedanjosti.
Župan Rifelj vztrajno ponavlja, daje dogovor o delitveni bilanci podpisan. Ta papir s pravnega stališča ni nič
drugega kot seznam nepremičnim z navedenimi nahajališči. Logično je, da s posamičnimi nepremičninami začasno upravljajo občine, ker bivše občine kot lastnice ni več. Interesne skupnosti, ki so upravljale s takim premoženjem so tudi ukinjene z zakonom. Na mnogih področjih bi zato nastal zastoj, če temu ne bi bilo tako. V preteklosti se je lahko zgodilo, da bi se določenih nepremičnin zaradi urbanističnih ali drugih razlogov nakopičilo izrazito preveč v enem kraju. Zato je v vladnem navodilu vgrajena varovalka. Ta varovalka so redukcijski faktorji. Občine jih uporabljajo in sporazumno določijo razdelitev. To vnesejo v končno bilanco.
Javni zavodi in podjetja pa niso bili zakonsko ukinjeni. Zato lahko in morajo delovati naprej, četudi bivše ustanoviteljice ni več. Začasne ustanoviteljske pravice izvaja občina, v kateri ima zavod ali podjetje svoj sedež. Tildi tu je vgrajena varovalka. Začasne ustanoviteljske pravice izvaja občina v soglasju z drugimi občinami.
V tem prostoru se je zgodila tvegana nedoslednost. Občine, ki jim niti začasnost upravljanjazakonsko ni omogočena, so razcefrale celotno komunalno dejavnost na lastno pest. Kaj neki bi o tem reklo računsko sodišče ali še kakšna druga pristojna institucija?
Kako najpreprosteje ugotoviti, koliko premoženja v JPK Mozirje pripada vsaki od občin? Tako, da ga računovodsko sploh ne ugotavljamo. Sporazumeti se je treba o skupnem merilu (število prebivalcev) in s takšnim deležem vsaka občina ustanovi in upravlja premoženje v javnem podjetju. Zato trdim, da je vsega dela županov za razdelitev premoženja vJPK Mozirje le za uro. Ob koncu poslovnega leta, ob znani bilanci stanja, bi občine lahko ugotovile, koliko kapitala imajo v podjetju.
Bivši župan občine Mozirje je nekako sredi mandata uvidel, da so stvari krenile v docela napačno smer. Pripravil je dovolj obstojne nove predloge za
delovanje komunalnih dejavnosti. Toda bil je grobo izigran.
Manipulacija nekaterih županov, da take Komunale mi ne rabimo, pomeni nezavedanje. Kdo ima v rokah škarje in platno?
O tem, daje občina Gornji Grad ponujala soupravljanje nad odlagališčem v Podhomu, pa res ne kaže izgubljati besed. V takem slučaju bi morali ustanoviti novo skupno javno podjetje samo za ravnanje z odpadki. S prevzemom smetišča so cene narasle od 20 SIT na 90 SIT na prebivalca. Novo podjetje bi nujno moralo drastično povečati cene. Znotraj Komunale Gornji Grad pa ostale občine svojega kapitala itak ne morejo nadzorovati. Zmešnjava.
In končno. Župan Rifelj mi grozi, ker mu očitam, da opisuje polresnice. Nič mi ni trebastoriti. Iz zapisa je razvidno, da je za dokaze poskrbel kar sam.
Zgornjesavinjska dolina je geografsko, zgodovinsko, kmetijsko, infrastrukturno, kulturno, turistično in zaposlitveno povezan prostor. S prostovoljnim združevanjem občin v skupnost bi bil učinek celotnega prostora večji. V skupni večji koristi naj občine iščejo svojo pot v razvoju, trženju, prometu, zdravstvu, turizmu itd. Boljša in cenejša bo izraba prostora in njegovo ekološko obvladovanje. Le tako se lahko nadejamo, da bomo enakopravnejši partner pri vključevanju v nastajajoče regije. Bančni, trgovski in drugi kapital se mrzlično združuje. Mi pa gradimo plotove okoli svojih drobnih fevdov.
Vem, da je majhno lahko zelo prijazno in v vsakdanu tudi zadovoljno. Na višji ravni pa veljajo pravila daj -dam. Če ponujaš malo, dobiš malo.
V nasprotju z navedenim smo pred časom prečitali v SN smiselno naslednjo vizijo: zapomnimo si že enkrat za vselej, da Zgornjesavinjske doline ni več. Na tem prostoru so sedaj le nove občine.
Karel Kopušar Aškerčeva 26, Mozirje
svojem štiriletnem mandatu nisi razmišljal o samoprispevku in da torej v proračunu občine Nazarje ni postavke za samoprispevek: v rubriki Analitični del odhodkov 1 občinski organi in uprava pod zaporedno številko 7 piše: stroški volitev in obč. referendum ... pod postavko rebalans (sprejet tri dni pred volitvami) je postavka 1.500.000,00. Ali lažemo, g. župan? Nekdo že. Če se na proračun po tvoje ne spoznamo, kdaj si ga nam občanom tolmačil in nas podučil, kako se bere, občane Nazarij, torej na zborih krajanov, sedaj paše drugo vprašanje sledi:
2.10. januarja 1999 je bil državni referendum, katerega bi morali voditi volilni odbori postavljeni od okrajne volilne komisije. Zakaj si aktiviral občinsko volilno komisijo in od nje postavljene volilne odbore - jim bolj zaupaš ali te je prehitelo naše odprto pismo, pa je bilo treba referendum ustaviti. Ne glede na tvoj odgovor ali ne bomo Nazarčani nekega dne dobili odgovor!
3.	Eden od slovenskih časopisov je v rubriki Iz naših krajev prinesel tudi v Nazarje sliko nazarskega kulturnega doma in z njo podatek, da je obnova dvorane in dela doma stala celih 11 milijonov tolarjev. Številka res ni majhna. Toda od kod denar? V proračunu, bolje rečeno njegovem rebalansu, sprejetem tri dni pred volitvami, je postavka 19-1 stalna proračunska rezerva 1.017.940,00, pod rubriko 19.2 tekoča proračunska rezerva 752.338,00, skupaj torej 1.770.278,00. Obnova paje stala okroglih 11 milijonov. Odkod razlika. Pa ne gre, da se razumemo, nasprotovanju obnove, vendar je bil denar namenjen za vse poplavljence? Ve se, kakšen je postopek za prerazporejanje. To sprašujem zato, ker na javni razgrnitvi predloga plana razvoja Nazarij sploh nisi vedel, da ti je Nivo - s predlogom seveda, ki pa bi bil verjetno sprejet, četrt Nazarij, center torej, hotel spremeniti v poplavno območje. Posledic se vsaj ti najbrž niti ne zavedaš, občutili pa bi jih občani. Na namen smo te opozorili občani iz druge politične opcije, ki se nam gre za Nazarje, ne le za oblast. Pa bi le lahko sodelovali?
4.	Občinski svet Nazarje je še v prejšnji sestavi določil ravnatelja OŠ Ljubno g. Pintarja za vršilca dolžnosti ravnatelja OŠ Nazarje, vendar le do aprila 1999-Zakaj le do aprila, kaj se bo tega meseca bistvenega zgodil v Nazarj ah in zakaj ne do konca šolskega leta oziroma do konca avgusta. Bo novi občinski svet v aprilu postavil ravnatelja OŠ Nazarje? Razpisa še ni, vsaj javno ne. Ker ni logično, da bi dosedanjemu vršilcu dolžnosti podaljšali mandat, je pač
logično, da bo občinski svet ravnatelja postavil brez razpisa. In kdo bi to naj bil, bo to mogoče Ivan Purnat in bo potem opravljal kar dve javni funkciji in dobival tudi dve plači? Če vemo, kako je tudi brez razpisa občinski svet za di-rektorjanovonastalega javnega podjetja DOM Nazarje postavil kar tajnika občine g. Jožeta Štiglica, potem predvidevanja lahko povsem držijo. Prepričan sem, da na ministrstvu za šolstvo, ki ga vodi član LDS, torej strankarski kolega, g. župan ne boš imel problemov. Zakaj takšna podvajanja funkcij in koncentracij a oblasti? Ali LDS nima strokovnih kadrov?!
5.	Na radiu Celje smo lahko slišali podatek, daje bil v središču Nazarij prodan objektbivšegaTlirista “slaščičarna” in da je kupec zasebno podjetje INPUT iz Šmartnega ob Dreti in to za 13 milijonov SIT. Zanimalo nas je, čigavo je to podjetje, kije tako uspešno, da danes, ko propadajo velika podjetja in imajo tudi mnoga mala likvidnostne težave, lahko kupuje nove zgradbe. In glej, to je podjetje tvoje, g. župan, v katerem sta zaposlena le dva delavca- uslužbenca. Kako je mogoče z dvema zaposlenima ustvariti tak dohodek? Če pa je nakup na posojilo pa vemo, kakšne so obresti. Zgradba paje potrebna tudi temeljite obnove- bo mar drugi Bohačev marof sredi Nazarij? V demokratični družbi je znano, da javni funkcionar včasu svojega mandata in še nekaj časa po njem ne sme “bistveno” povečati svojegapremoženja,ali pasega temeljito preveri, od kod mu denar.
Ker se podpisniki zavedamo, da način razreševanja perečih problemov občine skozi Savinjske novice ni najboljši, toda trenutno nimamo druge izbire, te g. župan pozivamo, da se skupaj z občinskim svetom potrudiš za demokratizacijo v naši občini. Ti imaš možnost sklicevanja zborov krajanov vsaj enkrat letno (po potrebi tudi večkrat) ob obravnavi zaključnega računa in sprejemu proračuna občine. Poleg tega se lahko dogovorite za sodelovanje svetnikov z občani v svojih volilnih enotah. Naš namen je zdrav in kulturen razvoj občine. Ta namen bomo uresničevali v mejah možnosti, trenutno je to opozarjanje na največje napake z odprtimi pismi v Savinjskih novicah. Občane želimo opozarjati, kaj dela njihova oblast za njihovimi hrbti.
Torej g. župan škarje in platno so v tvojih rokah, ponudba je prizname, ne zaradi tebe in občinskega sveta ampak zaradi Nazarčanov, da bomo lahko vplivali na razvoj svojega kraja!
Janez Pečnik Zadrečka c. 9 Nazarje
Ponovno odprto pismo županu
Kljub temu ali pa morda prav zato, da podpisniki odprtega pisma g. županu občine Nazarje nismo dočakali njegovega odgovora, se na enak način a z novo vsebino obračam na njega.
Gospod župan nam zaradi “obremenitev pri svojem delu” - morda tudi zaradi naših njemu prav gotovo neprijetnih vprašanj, seveda to velja tudi za svetnike, ki so bili izvoljeni na ta položaj, ne utegne ali ne želi, ker smo iz njemu druge politične opcije, odgovarjati. To nas čudi, po komentarjih sodeč tudi občane, saj se sam proglaša za “neodvisnega”, torej za njega ni drugačnih vsaj ne političnih opcij, je torej tako rekoč neuvrščen. Seveda potem, ko ga
njegovi občani vidimo na televizijski sliki na večerji s svojimi LDS somišljeniki, ta blišč “neodvisnosti” potemni!
Ker sicer ne želi odgovarjati konkretno na konkretna vprašanja, kljub temu da je bil izvoljen in ne postavljen, mu ponovno postavljam za njega in občinski svet morda neprijetna, za občane pa prav gotovo zanimiva vprašanja:
Če boš morda v njih zaznal kanček neresnic, si temu kriv sam, saj nas občanov ne obveščaš o svojem delu, čeprav imamo po naši še veljavni ustavi pravico biti obveščeni, zato se vsekakor tudi kulturno trudimo.
1. G. župan, v svojem sicer dolgem a pomanjkljivem odgovoru si trdil, da v
POPRAVEK INFORMACIJE
V 6. številki SN je bil v reportaži o prodajalnah Zadruge Mozirje na strani 32 naveden napačen delovni čas Železnine Luče. Dejanski delovni čas omenjene prodajalne je od 7. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
Tudi prizadeta oseba je naš sočlovek
Kot študentka 1. letnika Visoke šole za socialno delo sem pri predmetu Metode socialnega dela (prostovoljno delo) opravljala prakso na Varstveno-delovnem centru v Mozirju, kjer dela in ustvarja 11 varovancev, ki so duševno ali telesno prizadeti. Niti za en dan mi ni žal, da sem bila z njimi. Mogoče mi je bilo lažje že to, ker sem jih že prej poznala. Ljudje tudi vedo zanje, ker o njih velikokrat piše v Savinjskih novicah, ali pa jih srečujejo na cesti, v središču Mozirja, ko gredo na sprehode, na prireditvah.
Jaz sem se prvič srečala z njimi, ko sem hodila še v osnovno šolo. Vedno so bili tako veseli, pozdravili so vsakogar, mu ponudili roko. Mogoče je bilo sprva nekaterim to težko sprejeti, da so med nami, saj so “drugačni”. Samo sočustvovanje, usmiljenje, pomilovanje in pokroviteljsko obnašanje ne prinaša napredka za prizadete. Ravno spodbujati jih je treba, da sami ustvarjajo tisto, kar zmorejo; jih sprejeti takšne, kot so, jim pustiti, da tudi oni izražajo svoja mnenja, jim priznati enakovredno mesto v naši družbi. Tega nekateri ne zmorejo. Mislim, da v prizadetosti vidijo “drugačnost”, nevarnost, oviro v življenju, bojazen, da bi bili sami na njihovem mestu. VDC je veliko prispeval k temu, da so si varovanci pridobili mesto v družbi, da so jih ljudje sprejeli brez očitkov, da so “odvečni”. Varovanci so veseli, da lahko vsaj pol dneva preživijo v družbi s svojimi prijatelji, da pozabijo na to, da imajo težave.
Karkoli se naučijo, ustvarijo, je dobro za njihov duševni in telesni razvoj. Zato se Urša, Vilma in David (njihovi “vzgojitelji”) toliko ukvarjajo z njimi, da ustvarjajo po svoje, se rekreirajo in razvedrijo, svoje izdelke pa razstavijo, da jih vidijo tudi ostali ljudje.
V teh štirinajstih dneh, kolikor sem imela prakse, sem videla, da domačinom zdaj ni težko vrniti pogleda, odzdraviti ali podati roko. Prizadetim je treba zagotoviti človeka dostojno življenje, saj imajo ravno tako pravico živeti kot ostali. Prizadeti so naši soljudje, prizadetost pa pomeni: normalno je biti drugačen. Če bodo to ljudje začutili, se bodo prizadeti razvijali v zdravem okolju brez predsodkov in diskriminacije. Za spremembo od nas živijo “drug svet”, ker si našega ne znajo predstavljati na njihov način. Mi smo preobremenjeni z delom in samo hitimo, ne pogovarjamo se veliko, nimamo interesa, da bi kdaj poskušali razumeti tudi njih. Oni pa delajo vse z veseljem, nikamor se jim ne mudi, srečni so, kadar se lahko pogovarjajo z ljudmi, ki jim hočejo prisluhniti. V njihovih očeh je opaziti le srečo in veselje.
Na koncu bi rada povedala, da mi je bilo prijetno, ker sem bila z njimi, ker sem z njimi delila delo, smeh, pogovore, sprehode in razvedrilo.
Resnično sem hvaležen prav vsem varovancem, Urši, Vilmi in Davidu, da so me tako lepo sprejeli medse.
Barbara Rakun Šentjanž 7, Rečica
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, zemljo v cvetje vso zagrne, zame pa pomladi ni.
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
21. marca je minilo deset let, od kar nas je zapustil dragi mož in oče.
V SPOMIN
Ivanu
RAJTERJU
iz Florjana pri Gornjem Gradu
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite njegov spomin.
Vsi njegovi
Čeprav v temnem grobu spiš, a v srcih naših še živiš...
V SPOMIN
Martinu SOLARJU
iz Ljubnega 1913 -1989
23. marca je minilo 10 let, odkar si nas zapustil, dragi mož, ata in stari ata.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki zelo boli.
V SPOMIN
Ivanu SLAPNIKU
Minilo je leto dni, kar te ni med nami.
Hvala vsem, ki se ga spominjate z dobro mislijo, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš.
Dan je prazen in otožen, ker te med nami večni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta
Ivana
KORENJAKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, za cvetje, sveče in za darovane svete maše ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala dr. Sirku za vso pomoč ob bolezni. Hvala g. župniku Suhoveršniku za opravljen cerkveni obred ter g. Slatinšku za poslovilni govor.
Žalujoči domači
Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, le ljubeče mame nihče ne more mm vrniti.
ZAHVALA
za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
Marija JURJOVEC
Žunterjeva mama in Varpolj
3O.7.I916-II.3.I999
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste se tako v velikem številu poslovili od drage mame, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali za sv. maše, prinašali cvetje in
sveče.
Posebno se zahvaljujemo dr. Kelemenu in dr. Kramerjev! Hvala gospodu župniku Luknarju in gospodu župniku Francu Časlu od Marije Snežne ter govorniku g. Grudniku.
Žalujoči vsi njeni
Zvezda se je utrnila.
Mlade trave so zajokale.
Vpomladi življenja odpadel je cvet.
Postal je oblak goreč, odmev, ki se lovi na dolgi poti k večnosti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega sina, brata, vnuka
Iztoka
NADLUČNIKA
(20.3.1979 - 10.3.1999)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem, njegovim sošolcem, prijateljem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala gospodu Vratanarju za opravljen obred, pevcem in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoči: oče, brat, stara mama in ostalo sorodstvo
Obvestilo
Cenjene stranke obveščamo, da Gostišče Mojcej, Cesta v Rastke 30, Ljubno ob Savinji obratuje še naprej. Novi nosilec dejavnosti od 1.5.1999 bo Branko Petek s.p., Goriška 53, Velenje.
Prezgodaj, tiho, brez besed za vedno si odšel od nas, a v naših srcih te nikdar ne bo zasenčil čas.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
V SPOMIN
24. marca je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
Franc KOTNIK
iz Nazarij
Hvala vsem, ki se ga spominjate z dobro mislijo v srcu, in vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi
TEBI	
JANEZ	
Y SPOMIN	
1.4.1998 -1.4.1999	
Beseda najmilejša, olajša ki slovo, je “Zbogom!’’ Beseda najbridkejša, ki nam rosi oko, je “Zbogom!"	
Spomin neizbrisljivi, naš duh, ki okrepča, je “Zbogom!" V slovo ko glas čutljivi zamolklo šepeta nam: “Zbogom!” (P. Pajk)	VSI TVOJI
POGREBNASLUZBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662
VETERINARSKO DEŽURSTVO
29.03.	do 04.04. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417,
05-04. do 11.04. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589,
12.04.	do 18.04. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831418,839-02-20,839-02-21. Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure.
IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure
KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031.
sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933
VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med., tel. 0609-649-436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure.
Vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
®®®®®®®®®®®®®»®®®®®g®®®®®®#®®®
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7 ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013.
®®®®®®®®®®®#®®®a®®®®®®®®®®®®»®
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
29.03.	- 04.04. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263,
05.04.	- 11.04. Marolt Marko, Šentjanž, tel. 841-288,
12.04.	- 18.04. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150.
Med službenim časom od7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje.
Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242.
®®®®®®«®®®®®®®»®®®®®®®®®®®®®«®
SINDIKALNA POMOČ
Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS.
Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miranjerontel.
SITRA, d.0.0.
Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel. 710-0-560
Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij:
Atena, Nacionalna fin. Družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,...
Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. Nakazilo najkasneje v dveh dneh!!!
TRGOVINA
ITVO LUKAČ
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848
-	Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah
-	Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev
-	vhodnih vrat
-	oken po naročilu
-	prodaja kljuk
Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti!
KINO MOZIRJE
3./4.4.1999
DRŽAVNI SOVRAŽNIK - triler
Režija: Tonny Scott
Vloge: Will Smith, Gene Hackman, Jon Voight, Lisa Bonet Naključno srečanje s starim znancem uniči kariero in družinsko življenje advokata Deana, ko ga obveščevalec vplete v umor. Deanovo edino upanje, da dokaže nedolžnost, je skrivnostni mož iz podzemlja...
Vrhunska akcija!
IO./II.4.I999
ČAKA TE POŠTA - rom. kom.
Režija: NoraEphron
Vloge: Tom Hanks, Meg Ryan, Parker Posey
Ona vodi knjigarno z, otroškimi knjigami, on pa je lastnik verige prodajaln knjig na Manhattnu. Konkurenta sta si seveda sovražna. Slučajno pa se srečata po elektronski pošti in se pomotoma zaljubita...
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
KINO NAZARJE
3./4.4.1999
BABE PUJSEK V MESTU - komedija
Režija: George Miller
Vloge: Pujsek Babe in druge živali
V	tem nadaljevanju se naš junaški pujsek Babe odpravi na potovanje, ki ga popelje v oddaljeno mesto, da hi kot junaški zmagovalec med ovčarskimi psi, pomagal gospodarju ohraniti posestvo. Toda pujsek se zaplete v cel niz nenavadnih situacij...
IO./II.4.I999
DALEČ OD OČI - kriminalka
Režija: Steven Soderbergh
Vloge: George Clooney, Jennifer Lopez
Prebrisanemu bančnemu roparju na svojem zadnjem podvigu odpove avto in mora začasno prekiniti svojo bleščečo kariero. Iz zapora mu pomagajo prijatelji. Roka zakona pa, ki se slučajno znajde na poti med njegovo svobodo in zaporom, je last privlačne, odrezave in malce nevrotične policistke...
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI
KINO LJUBNO
3./4.4.1999
POGAJALEC - triler
Režija: F. Gary Cray
Vloge: Samuel L. Jackson, Kevin Spacey, David Morse
V	samem središču Chicaga, okoli najvišje zgradbe, krožijo helikopterji. V zgradbi je glavni štab policijskega oddelka za notranje zadeve. Na strehah okoliških stavb so razvrščeni specialci, ki lovijo Dannyja Romana, kateri je ugrabil načelnika policijskega oddelka. Ta Romanova poteza je posledica krive obtožbe...
IO./II.4.I999
MESTO ANGELOV - melodrama
Režija: Brad Silbering Vloge: Nicolas Cage, Meg Ryan
Dve duši, zemeljska in nebesna, se srečata in vse žrtvujeta za ljubezen. Zemeljska duša se pojavi vobliki samozavestne kirurginje, ki ji umre pacient. Znajde se v stiski. Nebesna duša pase pojavi v obliki angela Setha. Njena stiska ga prizadene in jiželi pomagati. Predno pa se dobro zave, v kaj se spušča, se v Meggie zaljubi... KINOPREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 18. URL CENA VSTOPNIC JE 500 SIT.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC
3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2
Tel.: 833-080, 833-101, GSM: 041/695-208
ZAVAROVANJE ŽIVALI
-	zavarovanje živali za primer zdravljenja
-	zavarovanje živali za primer pogina
-	ekonomskega zakola in zakola v sili
-	zavarovanje živali za primer izgube teleta ali žrebeta
-	zavarovanje govedi - konj na planinski paši
-	zavarovanje prašičev pitancev (50% kritje stroškov zaščitnega cepljenja)
Cvetke in koprive
POSTRANI JE MODERNO
Zadnja novica: stolp v Piši še stoji! V to se je prepričal naš inozemski reporter, ki ga vidite na sliki. Prav tako medtem že stoji tudi jez na Savinji v Spodnji Rečici, in to menda prav tako postrani kot stolp v Piši. Ali visi bolj na mizarsko ali bolj na rečiško stran, bodo pokazale prve poplave. (PIŠA PRESS)
PEST V PODVOLOVLJEKU Letos na pusta so v Podvolovljeku pripravili parodijo na projekt CRPOV, ki so ga simbolično preimenovali vCRKOV. Projekt CRPOV je potekal v letih 1995-96. V ta namen sov Podvolovljeku zgradili jadrnico in jo izvirno krstili S v. AntonpriJezeru, kar je bil eden od 2 2-tih projektov že prej omenjenega celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Podvolov-ljčani upajo, da bo zdaj nasedla jadrnica nekoč le zaplula. (CRKOV PRESS)
Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
T
OVEN od 21.3. do 20.4.
Počutje: Vsestranski boste in ustvarjalni, kar bo še pripomoglo k temu, da se boste tudi v tem obdobju dobro počutili. Zanimali se boste za veliko stvari, kar vas bo odvrnilo od razmišljanja o trenutnih problemih, ki vas pestijo.
Ljubezen: Vaš odnos do partnerja bo nekoliko površinski. V tem času vas bodo povezovale predvsem skupne aktivnosti. Razčiščevanje raje preložite. Delo: V primerjavi s prejšnjim obdobjem vam bo uspelo nekoliko znižati stroške, vendar kljub temu še ne kaže, da bi prišli na zeleno vejo. Ni pametno, da si denar sposojate, vendar tokrat ne bo šlo drugače. Poiščite

n
BIK od 21.4. do 20.5.
Počutje: Razočarani boste, ker boste mislili, da vam gre vse narobe. Spremembe, ki so prišle v vaše življenje tako nepričakovano, so vas iztirile. V vas je še dovolj moči, potrudite se, da jo obudite in se ne vdajte samopomilovanju.
Ljubezen: Ker boste želeli svoje težave preložiti na partnerja, bo vajin odnos zašel v krizo. Nastanejo labko resni problemi, predvsem če bodo vaša pričakovanja nerealna. Razčistite s sabo, potem pa se lotite iskrenega pogovora.
Delo: Večina bikov bo v tem obdobju dobro zaslužila. Iznajdljivi boste in tokrat vam nihče ne bo stopil na prste, zato boste na svoj uspeh zelo ponosni.
DVOJČKA od 21.5. do 21.5.
Počutje: Spremenljivo razpoloženje in pogosta razočaranja boste skušali kar najbolje skriti pred drugimi. Le tisti, ki so vam res blizu, bodo vedeli, da z vami nekaj ni v redu. Z nekaterimi spremembami se boste težko sprijaznili.
Ljubezen: Veliko olajšanje boste čutili po pogovoru s svojim partnerjem, kar vam bo v dokaz, da tudi v bodoče lahko računate nanj. Nagradite ga. Delo: Bistvenih sprememb na tem področju ne bo, zanje si tudi ne boste prizadevali. Zadovoljni boste s tem, kar imate. Presenečeni boste nad sabo, da se ne ženete več za večjim zaslužkom. Za vse večje investicije pa čas ni ugoden, zato z načrti za prihodnost še počakajte.
RAK od 22.6. do 22.7.
Počutje: Imeli boste veliko notranje moči in energije. Čutili ^P boste, da lahko probleme, ki so se vam prej zdeli neznosni, vsaj sprejmete, če že ne rešite. Spoznanje, da se nekatere stvari morajo zgoditi in do je treba nanje gledati s svetlejše plati, bo za vas v tem času zelo pomembno.
Ljubezen: Naveličanost, ki jo boste čutili v odnosu do partnerja, se bo proti koncu tega obdobja nekoliko omilila. Vnesite v vajin odnos več čustev in dinamike. Začnite spreminjati sebe in svoje vedenje, tako se boste lažje sprijaznili s sedanjim položajem. Ne pričakujte, da se bo spremenil partner.
Delo: Brezskrbnost glede finančnih zadev bo še nekoj časa trajala. Zagotovili ste si reden vir dohodka, ki niti ni tako skromen, obenem pa se potrudite, do možnosti, ki jih boste dobili, ne zapravite.
Lev od 23.7. do 23.8.
Počutje: Ker ste v prejšnjem obdobju pravilno ravnali, tudi tokrat z zdravjem ne boste imeli težav. Spoznali boste nekoga, ki vas bo hotel navdušiti nad nekim novim načinom prehranjevanja. Nikakor se ne podajajte v preveč tvegane stvari.
Ljubezen: Slaba vest zaradi zanemarjenih dolžnosti do partnerja se bo oglasila z vso močjo. Spoznali boste sicer, da ne delate prav, vendar situacijo spremeniti še ne boste pripravljeni. Poskušali se boste odkupiti na čisto svoj način.
Delo: uspeh, ki ste ga dosegli, boste morali obdržati. Pomembno je, da ostanete z vsemi, ki bi utegnili kakorkoli vplivati na to, v dobrih odnosih. Pri spremembah, ki jih uvajate, pa nikar ne pretiravajte. Preden se boste odločili za posnemanje, premislite.
DEVICA od 24.8. do 23.9.
Počutje: Še naprej se boste trudili, da bi sproti reševali svoje probleme, kar vam bo vzelo kar precej energije. Nekatere stvari bodo še zaostajale, vendar bo vaše zdravstveno stanje zadovoljivo. Privoščite si nekaj oddiha v naravi. ljubezen: Na partnerja boste skušali vplivati, na kar se bo odločno uprl. Nujno je, da rešite iluzije, do vse veste bolje od njega. Pustite mu malo več svobode, sicer boste ogrozili vajin odnos. Vprašajte se, zakaj ste posesivni.
Delo: Nadrejeni vam bodo naložili novih dolžnosti, kar vas bo spravljalo v obup. Vzemite si čas in v miru dokončajte stvari, ne pustite se priganjati.
<8
TO
rri
TEHTNICA od 24.9. do 23.10.
Počutje: Dobre volje boste, čeprav vas čaka kar precej dela v ™ tem obdobju. Spoznali boste, da ste sami svoj gospodar in prepričali se boste labko, da je tudi zunanji svet lepši in svetlejši, če je v vaši notranjosti mir in harmonija. Držite se svojih ustaljenih pravil in ne dovolite, da bi se drugi mešali v vaše življenje.
ljubezen: Želeli si boste biti zaljubljeni in tako se boste tudi obnašali. Partnerja boste zasipali s pozornostjo in nežnostjo, za kor vam bo neskončno hvaležen. Intuitivno ste spoznali, da ravno to potrebuje tudi vaš partner. Delo: Delo v tem obdobju ne bo v centru vaše pozornosti, zato boste nekoliko stagnirali. Nadrejeni vam utegnejo zameriti vašo počasnost in neodločnost. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Počutje: V tem obdobju se boste začeli še posebno zavedati, da telo in duša tvorita celoto in imata močan vpliv drug na drugega. S svojimi mislili in s tem, kar boste spustili v svojo notranjost, boste v tem času bistveno vplivali na svoje telo.
Umirili se boste in se odpočili. Vzemite si čas tudi za izlet.
Ljubezen: To obdobje se bo začelo z rahlo krizo, ki je niste pričakovali. Partner vas bo z neko stvarjo neprijetno presenetil in ne boste se takoj znašli. Ne reagirajte agresivno, temveč se spopadite s problemom in ga rešite.
Delo:.Previdnost ni odveč, čeprav velikih sprememb na tem področju ne bo. Ne poslušajte nasvetov tistih, ki so vam že večkrat napačno svetovali. STRELEC od 23.11. do 21.12.
Počutje: Počasi se boste razbremenili in tudi vaše razpoloženje ne bo več tako spremenljivo. Občutek, do somi vodite svoje življenje, vam bo močno dvignil samozavest. Veliko boste razmišljali o ljudeh, ki so vam blizu, še posebno o nekaterih, ki so se vam v zadnjem času nekoliko odtujili.
Ljubezen: Partner bo na trenutke ljubosumen na čas, ki ga preživite zunaj doma. Ker boste v tem času zelo intuitivni, boste gotovo kmalu razumeli partnerjevo doživljanje in reagiranje, zato se mu poskušajte v prostem času čim več posvetiti. Mogoče večerja ali izlet v naravo?
Delo: Večina strelcev bo v tem obdobju uspešnih v delu. Imeli boste polno načrtov, za uresničitev le-teb izbirajte pravi trenutek in ne hitite. S sodelavci boste imeli nekaj manjših težav, ki pa jih boste z lahkoto obvladali. Ne zadovoljite se z drobtinicami.
KOZOROG od 22.12. do 20.1.
Počutje: Kar precej časa boste prebili v družbi, ker vam bo veliko pomenilo, da se lahko razvedrite in pozabite na težave, ki vas morijo. Vaš odnos do drugih se bo precej spremenil, ne boste se šli strogega sodnika in ne boste več gledali z viško.
ljubezen: Veliko boste razmišljali o ljubezni. Prizadevali si boste uresničiti ideal, ki ga nosite v sebi. Počasi se boste približevali človeku, ki vam je všeč. Ker ne boste hoteli podleči iluziji, ki nujno vodi v razočaranje, si boste vzeli čas za postopno spoznavanje.
Delo: Bodite kolikor je mogoče previdni in ne nasedajte vabljivim obljubam. Človeka, s katerim začenjate sodelovati in od katerega bo v prihodnje odvisno vaše finančno stanje, morate prej dodobra spoznati.


VODNAR od 21.1. do 20.2.
Počutje: Zadovoljni boste z vsem, kar se bo v tem času
/W1 AVI
dogajalo, kar pomeni, da boste zadovoljni s sabo. Na vse boste znali gledati iz svetlejšega zornega kota. Čutili boste, da imate ljudi okrog sebe radi in veseli boste, ker vam bodo ljubezen vračali.
Ljubezen: Marsikaj se boste imeli priložnosti naučiti. Na koncu boste hvaležni partnerju pa tudi sebi, čeprav bo marsikaj težko. Prišli boste do pomembnega spoznanja, da labko človeka ljubite, čeprav ne poznate vsakega kotička njegove osebnosti. Zato bo to obdobje obdobje mnogih izpolnjenih želja.
Delo: Vsem bo jasno, da svoje delo z veseljem opravljate, in marsikdo si vas jemlje za zgled. Vaša učinkovitost pa je v veliki meri odvisna od tega, koliko vam pri delu puščajo proste roke. Tokrat se ne boste počutili omejeni, zato boste tudi zelo uspešni.
RIBI od 21.2. do 20.3.
Počutje: Ker vas bo začelo skrbeti vaše zdravje, boste pogosto zaskrbljeni in razdražljivi. Pojavila se bo želja, da aktivneje posežete v svoje življenje in spremenite nekatere nezdtove stvari. Zelo pomembno je, da se postavite zase in na lastne noge. Nikokor ne dovolite, da vam drugi krojijo življenje.
Ljubezen: S partnerjem se boste v tem obdobju veliko pogovarjali. Ket se bodo vajini pogovori dotaknili globoko osebnih tem, bodo bistveno pripomogli k zbližanju. Obdobje pretirane odvisnosti od partnerja ne bo trajalo dolgo.
Delo: zamujena plačila bodo končno izplačana, kar pa še ne bo rešilo vašega finančnega stanja. Pomembno je, da se čimprej rešite dolgov.
K
Vse dobre reči so nastale po naključju.
Zadrečke novice so eno samo veliko naključje.
Zadrečke novice
Temnejšo stran zgodovine pišejo tisti, ki se nočejo pokazati na svetlo.
Mama Tavrf dobro skriva svoja leta. Kaže jih sedemdeset, v resnici pa jih ima petdeset.
Prisluhnili smo...
"Šparavček Pepi, kam letiš?"
"K zdravniku."
"Kaj si bolan?"
"Ne, slišal sem, da so se nekatera zdravila pocenila. Hitim, da si naredim zalogo."
"Počakaj, grem zraven."
"Kaj si boš tudi ti naredil zalogo?"
"Ne, jaz sem bolan, pa si jih bom sedaj mogoče lahko privoščil."
Če si v bolniški postelji-
"Gospod doktor," ogovori stari ata zdravnika ob viziti, "kaj ko bi tudi meni stregla kakšna od mlajših čednih sester?"
Doktor se nasmeji: "Ja, ata, kaj boste pa imeli od tega?"
"Več obiskov, gospod doktor, več obiskov..."
Novosti v zdravstvu
Dobili smo novo rentgentsko aparaturo. Ženske, sedaj je pravi čas, da svoje može naročite na pregled.
Rentgen vam omogoča, da svoje drage spregledate skoz in skoz.
Prvi radovedneži so aparaturo hoteli preizkusiti kar zaradi radovednosti. Firbčev Miha jo je v zdravstveni dom mahnil kar z lopato.
"Kaj pa ti?" so ga vprašali čakajoči.
"Pr'šu s'm na globinsko slikanje!" je rekel.
Naš župan si želi šolsko zobozdravstveno ordinacijo. Oni dan so ga občinski svetniki čakali na seji, ker se je ravno takrat zadržal pri zobozdravnici.
"Kaj je rekla zobozdravnica?" so ga vprašali.
"Da imam v zobu luknjo večjo od vrtine za termalno vodo v Okonini," jezno reče.
"Ja, in kaj je še rekla?" so ga z nasmehom prek zaprtih ustnic spraševali dalje.
"Da mora zadnji zob desno zgoraj ven!"
"In ga vam je izpulila?" so svetniki privoščljivo napeljevali na županovo smolo.
"Ne, ker sem šel z zadnjim desnim zgornjim zobom ven!"
"Ja, kaj bo pa s šolsko ordinacijo?" so hoteli svetniki vedeti.
Župan jim pove: "Pozabil sem jo vprašati o njenem mnenju. Sedaj je na vrsti naslednji prostovoljec za obisk pri zobozdravnici."
"Khm, khm..." se je slišalo iz stolov. Nekdo se je na srečo spomnil, da zadeva ni na dnevnem redu in vsi so se strinjali, da se je treba dnevnega reda držati.
Zobko Tavrl
Stare znanosti
Žena uvidi, da ima mož les majhno plačo, ko pripelje nove lestence v njuno hišo, iz katere rubeži ravnokar odnašajo pohištvo.
Mož uvidi, koliko dela ima njegova žena s kuhanjem šele, ko ga ponoči pričaka z
Prideš čez tri dni?
Da, draga, vse je v redu...
Pradavne resnice
Kdor nima sreče v ljubezni, jo ima pri kartah...
Ni smola, če vam v življenju ne gre v ljubezni - še vedno vam ostanejo karte. Smola je. če vam tudi karte ne gredo od rok.
Ul (fl 0) ii V
Zavetnik električarjev
Priprosimo k tebi, svetnik naš mrki, da nam svetiš z elektriko dan naš vsakdanji. Da podeliš nam čim manj izpadov tvoje svete energije. Daj svojim služabnikom -elektro ubožcem vse naše solde, da jim moč ne opeša in nam naših aparatur ne zmeša.
Sveti Krizoštrom ne podeli nam zimskega snega, ker jim viseči kabli ne zdrže milimeter leda. Bodi varuh jim na strani, ko bodo lezli po telegrainicah zagnani. Daj nam živce ubrane, ko izpad nas loči od nada-ljevanke drage.
Vsega hudega 'štromarje' brani, ko imeli jih bomo dovolj, se pa na našo stran postavi!
Amperazijum Voltaverl
Naj vas praznični dnevi ne presenetijo! Pokličite nas in izdali vam bomo recept, kako pravilno podarite pirhe, pripravite potico in nas primerno pogostite. Se priporoča samoodvzemno podjetje Zlati odnašalec.
■■■■■■■■■■■•i:vi 11
Turistično društvo zbira prijave za najlepše urejeno divje odlagališče smeti.
■■■■■■■■■■K*): W M11 (»■■■■■■■■■li
I I I II 111
Rušimo odnose za prihodnje generacije
Vroča situacija na jugu Evrope ne ogreva odnosov med narodi.
Našemu vrhunskemu strokovnjaku za ogrožanje miru smo postavili sledeča vprašanja:
Kateri majhen narod, ki se ima za velikega, temu svetu prinaša samo slabo?
Odgovor na vaše vprašanje vas čaka na koncu naslednjega stavka: "Ne 'čohaj' se tam, kjer te ne..."
Je res, kar Srbi poročajo prek svoje televizije?
Najprej so Srbi poneumili televizijo, sedaj pa hočejo z njo poneumiti cel svet.
Čeprav je Srbija prava zvezda TV zaslonov zadnjih nekaj let, je je z vsako novo vojno vedno manj. Kako ji to uspeva?
Po fizikalnih zakonih. Kmalu se bo njihova zvezda sesula v črno luknjo.
Ob demonstracijah proti zvezi Nato se je videlo, da je Srbov polna Evropa, je temu res tako?
Res je, da jih imamo v Evropi poln 'ku...fr'.
Kako da Srbi, ki po svetu protestirajo proti zračnim napadom proti njihovi državi, ne gredo Srbiji na pomoč?
To ne bi bilo logično. Saj so šele ušli ven.
Kako da so letala zveze Nato bombardirala tudi Črno goro?
Če vlečeš mačko za rep, trpi tudi mačka, ne samo rep.
Kako da Rusi v Varnostnem svetu vedno nasprotujejo zahodnim državam?
Če so Rusi šli iz časa enoumja v novo dobo, to še ne pomeni, da so v koraku s časom.
Če ravno že so Rusi prisotni v Varnostnem svetu, to še ne pomeni, da jim varnost v svetu kaj pomeni.
Se vam zdi posredovanje zaveznikov pravočasno?
Kdo vam piše vprašanja? Etiopci?
Če bi odstavili lonec, preden je bilo mleko vroče, bi sploh ne skipelo.
Poleti se Srbi nadejajo navala turistov, je to res?
Drži. Od Beograda pa do Jadranskega morja bodo imeli eno samo plažo. Nato bo poskrbel, da jim bo vse ravno do Kosova.
Zakaj v svetu ne potekajo protesti proti agresij i Srbov na Kosovu?
Se vaš fotelj pred televizijo mogoče nahaja na ulici vašega kraja?
Ljuši Čaban Tavrl
Rešitev prejšnje križanke:
Prado, lasek, Am, Mi, Kacin, papeža, Ustinov, Tuaregi, Tina, Elemir, tek, Sara, abak, ss, TN, nabor, Nut, Ebe, Mijahira, nargila, Olib, Ital, Izak, Ni, nota, Senegal, Eros, Onejime.
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 6. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Romana Štiglic, Volog 25, Š martno ob Dreti, 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Srečo Robida, Aškerčeva 36, Mozirje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Vera Solar, Nazarje 21; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Tropic kartica): Jožica Marovt, Podter 20, Ljubno. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-TropicvŽalcu. Čestitamo!
Rešeno križanko iz 7. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 9. aprila 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo še zadnjič izžrebali štiri Almanahe Zgornje Savinjske doline 99.
Šiviljstvo in trgovina
$yhlm otiLjilnilt otrlel Y (Liliče in fante
MOŽNOST PLAČILA NA UEČ ČEKOU!
Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571
38
OGLASI IN MALI OGLASI
Morda ste iskali prav to. ..
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 0609-635-804,0609-644-852.
PVC OKIVA IN VRATA
Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gregor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnjateletekstov, Prašnikar s.p., 845-194.
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424.
MIZARSTVO KRZNAR BRANKO
Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843462.
POGREBNE STORITVE ANUBIS
Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651.
AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE
Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarovalnice Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOST JE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377.
GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN-FILAČ
Nudimo vamihrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430.
AGENCIJA AZIl - NEPREMIČNINE
Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863462,041/759476.
URARSTVO - HOBI - IGRAČE, Ljubno
NOVO - Nove budilke, nove ročne ure, nove igrače! Nova telefonska številka: 839-0780.
ZELIŠČNE KAPLJICE
za srce, želodec, živčne težave, česnove kapljice po kitajskem receptu. Naročila: GSM 041/531-766.
STALNO ODKUPUJEMO
vse vrste starin - gredence, omare, komode, skrinje, mize, klopi, stole, glinasto posode, ure, okvirje, porcelan in druge starine, starejše od 70 let (lahko tudi poškodovane). Tel. 061/662-10.3.
PREMOG S PREVOZOM
Tel. 041/717-973.
GLIN GOSTINSTVO NAZARJE
MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270.
Dva otroška vozička lepo ohranjena, ležalnik in kenguru, prodam. Tel. 833-694, zvečer.
V	najem vzamem cca 2 ha travnika na ravnini, tel. 041/538-126.
Ugodno prodam Kia Sephia 1,6,1. 95, 57.000 km, servisirana. Tel. 841-387 po 18. uri.
Prodam Pony kolo. Cena 1.500 SIT. Tel.
835-533.____________________________
Akvarij 551 z vso opremo ugodno prodam. Tel. 835-533.
Prodam bojler, stenski - nikoli rabljen,
ugodno. Tel. 835-533-_______________
Prodam Tomos CTX - 80,1.90, dodatna oprema, vreden ogleda, kupim mizarsko mizo - ponk. Tel. 841-523.
Prodam gorsko kolo Scott peak, cena po dogovoru. Tel. 845-361, po 19. uri.
Pri cerkvi v Novi Štifti prodam hišo 348 m2, parcela 1100 m2 za 14 mio SIT (145.000 DEM). Tel. 843-468.
Delo s kozmetiko nudim. Inf. 835-533-Prodam obleko in jakno primerno za birmo, št. 13. Tel. 845-211.
Prodam dober jedilni krompir. Tel. 83 5-458.
Fiat Panda, 6/94, 1. lastnica, platnena streha, 28.000 km, redno servisiran -prodam. Tel. 845-242.
Nudim delo na domu, zaslužek je odvisen od učinka. Tel. 041/533-373.
V	Podteru 16, na sončni lokaciji ob Savinji, za simbolično ceno oddam v najem (z možnostjo poznejšega odkupa) opremljeno hišo z dvema garažama, gospodarsko poslopje s kletjo in vrt. Prednost pri najemu imajo begunci s Kosova. Šifra: “Življenje je lepo”.
Prodam AX Advance 1.0 i, 1.97, 24.000 km, prvi lastnik, ugodno. Tel. 041/775-
543.________________________________
Podarimo hladilnik s 501 zamrzovalno omaro. Tel. 832408.
Ugodno prodam obleko za prvo obhajilo. Tel. 833-289, popoldan.
Poljski Fiat 126 P, letnik 89, prodam. Tel.
832-615.____________________________
Prodam računalnik PC 484, star 3 leta. Tel. 845-284, 041/783440.
Oddam v najem delavnico za obrtno dejavnost. Tel. 831-648.
Prodam 2 mladi kravi in žago za razrez hlodovine. Tel. 041/727-867.
Prodam Opel Astro 2.0 GSI, metalik moder. Cena po dogovoru. Tel. 041/
730-530.____________________________
Zelo ugodno prodam spalnico bele barve (zapakirano). Tel. 834-092. Prodam skodle - večjo količino. Tel. 844-614 (zvečer).
Prodam 10 zdravih čebeljih družin AŽ na 9 satih. Cena po dogovoru. Tel. 845-139-________________________________
Prodam videoplayer Samsung SU-1IX, star dve leti. Cena 15.000 SIT. Tel. 845-
364.
Prodam 15 AŽ panjev naseljenih, ali dam v najem skupaj s čebelnjakom. Tel. 835-212.
Prodam Fiat 13OO, reg. do V/99 na tel. 063/834178.
Prodam avto zvočnik za na polico, moči 2 X 50W, 3-sistemske, cena 3500 SIT. Tel. 041/403-186.
Prodamseno, tel. 061/152-31-77, zvečer od 8h -9h, sobota in nedelja 844380. Prodam 126 P, L 88, po delih. Tel. 834 188.
Prodam seno v balah, tretja košnja. Tel. 845-146.
Prodam lita platišča (petkraka). Tel. 841-189.
Ford Scorpio 2.0 GL, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 831-331-Prodam Ibizo, 1.2,10/93, rdeč, 5 vrat, 5.700 km, cena 69O.OOO SIT. Tel. 843-250.
Prodam skoraj novo fantovsko obleko -primerno za birmo. Tel. 832-138. Prosim, če mi kdo podari psa, mladiča labradorca, novofurlandca, ovčarja ali mešanca med temi. Pes naj bo srednje velikosti in črne barve. Tel. 835-476, Nives.
Sp. Kraše - Pusto polje ugodno prodam njivo in travnik. Tel. 841-177.
Prodam Audi 100 2.0 letnik 92/9, prvi lastnik - 140.000 kom. Tel. 834-162. Prodam belo vino (souvignon, chardon-ney, laški rizling), cena 200 SIT/1 ter kravo po izbiri. Tel. 823-189.
V Mozirju prodam intenzivni nasad jablan. Tel. 831-819.
Prodam svinjo za zakol ali nadaljnjo rejo, cca 100 kg ter poročno obleko. Tel. 841-878.
Prodam stransko traktorsko kosilnico ali zamenjam za plug. Tel. 845-144. Prodam seno in zgrabljevalnik, nov SIP star 330. Tel. 845-101 (zvečer)
Ugodno prodam zamrzovalno omaro 3001, cena po dogovoru. Tel. 833-297. Prodam ovco in tri jagnjeta30 kilogramska. Tel. 845-142.
R 4 GTL, 1.88,130.000 km, reg. do 7/99, prodam. Tel. 041/783-595.
Prodam Lado Samaro, 1.1987. Tel. 834 074.
Prodam Golfa, 1.78, registriran do 9-99, informacije; tel. 843-436, cena 75.000 SIT.
Prodam čelado Nolan N81 rapid, št. 43. Tel. 843-014.
Prodam seno. Tel. 832-402.
Prodam 200 kom salonitnih plošč - nizki val. Tel. 843-272.
ProdamJugo 45,1.85, v voznem stanju. Tel. 845-089.
Prodam fantovsko oblekošt. 11, primerna za birmo. Tel. 845-225.
ULTRA,
d.0.0. NAZARJE
V naših trgovinah v Mozirju, Nazarjah in Varpolju vam v teh dneh pripravljamo izjemno ugodne nakupe. PIVO LAŠKO 0,5 ploč.	kom 120,80
CAKLINA BELA 10/1 WC PAPIR MOKA ŽITO TIP 400
KREMNI NAMAZ Z LEŠNIKI 400 g Nussenia TUNA PALMERA 160 g ___________
g
OZIMNICA ŠE CENEJE!!!
v.
L
KROMPIR STARI 30 kg ČEBULA 10 kg _	\
PARADIŽNIK >> 5^ > > rešli smo na letni delovni pas, to je od ponedeljka do petka do 20. ure. V diskontu JATA je do 30.4.1999 AKCIJA piščančjih peruti
%
• r
plato 2.899,00
289.00	SIT/kom
245.00	SIT/kom
275.00	SIT/kom______
999.00	SIT
699.00	SIT______
>>>>>>>	199,00/kg
n krač: Sveze peruti
71
Sveže pi Z mrzi
žč. krače iišo. peruti isc. krače
od SIT 556,40 Od SIT 620,40 523,60 SIT 584,00 SIT.
V Mozirju na Trgu (Objekt Turist) oddamo 2 (dva) poslovna prostora za mirno obrt - pisarno.
Velikost 12 m2.
Informacije na tel. 83-90-121.
Ponudba rabljenih vozil
R 4 GTL
R 5 CAMPUS 5 V TWINGO ELITE 1,2 R 5 CAMPUS 3V R 19 RT 1,4 4V LAGUNA 1,8 RN FIAT UNO 1,0 ALFA ROMEO 164 V6 MAZDA MX3 1,6 NISSAN SUNNY 1,4 SLX OPEL CORSA 1,2 SWING VW VENTO GL
5/92 157000		270.000,00
7/92	86000	580.000,00
1/98	10000	1.430.000,00
7/92	78500	540.000,00
6/94	113.000	1.200.000,00
1/95	85000	1.790.000,00
6/96	52000	500.000,00
9/91	186000	1.040.000,00
7/93	144000	1.400.000,00
4/94	52000	1.220.000,00
8/93	97100	740.000,00
4/93	129000	1.330.000,00
MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI!
Te.vTc”
Obrat Mozirje,
tel. 833-320	Del. čas:
fax 831-043	8.00 - 16.00
R
LJUBLJANA d.d.
Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, tel.: 063/832-011
POZOR POZOR POZOR POZOR
POPUST ZA NEKATERE ARTIKLE BELE TEHNIKE DOETiEfl
AKCIJSKE CENE ZA:
HIDROFOR 24 I	28^1^0 SIT
za prečrpavanje vode..........18.990,00 SIT/KOM
FASADA DEMIT 5 (m....................1.843,00 SIT/m2
BIT. KRITINA IK0 (Tegola S.G.).......1.067,00 SlT/m2
LAMINATI 11500 0BR...................2.279,00 SIT/m2
PARKET LAMELNI 16-16 JASEN...........2.150,00 SIT/m2
KÄRCHER 330...............................45.600,00	SIT/kom
LEPILO ZA KERAMIKO 25/1 .............995,00	SIT/kom
LIKALNA DESKA Z R0KAVNIK0M..................5200,00	SIT/kom
UGODNA PONUDBA BAKRENIH ŽLEBOV PRI NAS DOBITE VES GRADBENI MATERIAL, MOŽNOST DOSTAVE NA DOM!!!
VW B L»J EN« I OD 1.4. DALJE LETNI DELOVNI ČAS pon. - pet. od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 7.00 do 13.00
GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ
Prihaja cas izletov, potovanj, počitnic...
V centru Mozirja bo za Vas kmalu odprta svoj
Celje - skladišče D-Per
7/1999
5000006856
COBISS s
ram Aram
kj **■/
V_______
NOŽICE, PIONIRSKA 25,1235 RADOMLJE MOBITEL: 0609/635 804,0609/644852
PAKET ISDN 3000 VKLJUČUJE:
•	ZAMENJAVO ANALOGNE LINIJE ZA DIGITALNI ISDN PRIKLJUČEK
•	DIGITALNI TELEFON
•	MODEM ZA RAČUNALNIK
•	DOSTOP DO SiOL INTERNETA
Cena brez p. d.:
80.000 SIT
Naročila vTeletrgovinah in na brezplačni telefonski številki 080 3000.
Danes pametna, jutri nujna odločitev! Telekom^) Slovenije
EUROPHONE
TRGOVINE MEŠIČ
Na trgu 7, Mozirje GRABNERJEVA HIŠA I. nadstropje Tel.: 839-0820
Naj nižje cene mobilnih telefonov.
Priklop na SIMOBIL ali MOBITEL VAM UREDIMO KAR PRI NAS.