Erasmus+ & eTwinning UČNE URE Z ETWINNINGOM Naslov: Učne ure z eTwinningom Izdajatelj: CMEPIUS, Ob železnici 30a, Ljubljana Pripravila in uredila: Maja Abramič, CMEPIUS Oblikovanje: Luna \TBWA Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 68567555 ISBN 978-961-6628-69-3 (PDF) Stališča, izražena v priročniku, so mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališča Evropske komisije, Centralne svetovalne službe eTwinning, Nacionalne svetovalne službe eTwinning ali Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Za oblikovanje publikacije so bila uporabljena sredstva iz programa Evropske unije Erasmus+, eTwinning. 2 Kazalo PRIMER VKLJUČEVANJA MEDNARODNIH AKTIVNOSTI ETWINNING V UČNE URE ANGLEŠČINE 8 PRIMER VKLJUČEVANJA MEDNARODNIH AKTIVNOSTI ETWINNING V UČNE URE NEMŠČINE IN SLOVENŠČINE 14 PRIMER VKLJUČEVANJA MEDNARODNIH AKTIVNOSTI ETWINNING V UČNE URE Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI 20 PRIMER VKLJUČEVANJA MEDNARODNIH AKTIVNOSTI ETWINNING V OBŠOLSKE DEJAVNOSTI 26 PRIMER VKLJUČEVANJA PROJEKTNIH AKTIVNOSTI ETWINNING V POUK NA DALJAVO V PRVI TRIADI 30 Ravnatelji, učitelji, vzgojitelji in koordinatorji mednarodnih sodelovalnih šolskih projektov na daljavo, pozdravljeni! 4 Ob prijavi mednarodnih sodelovalnih projektov je ena izmed nalog šole in vrtca ter šolskega projektnega tima ta, da izbrano projektno temo smotrno in smiselno vključi v redne učne ure. Projekt namreč ni dodatno delo in obremenitev za učitelje in vzgojitelje, ki aktivno sodelujejo pri izvedbi mednarodnih aktivnosti, temveč sredstvo, ki dodatno oplemeniti redno, že utečeno pedagoško delo in izobraževanje na šoli ali v vrtcu. Izkušnje so pokazale, da mednarodni sodelovalni projekt, ki je vpet v redne učne ure različnih predmetov šole ali kurikula vrtca, ne le obogati učno uro z novimi inovativnimi pristopi poučevanja, npr. v obliki projektnega dela na daljavo, temveč omogoči bolj motivirano, aktivno, avtentično in neposredno izkušnjo učenja učencev in najmlajših otrok. S pričujočo publikacijo želimo predvsem osvetliti pristop, ki ga je dobro ubrati pri vključevanju projektnega dela v učne ure. Zbirka vzorčnih primerov vam bo delno odgovorila na vprašanje, kako se lotiti zasnove projekta, da bo ta čim bolj ustrezal vašim potrebam in merilom učnih ur, dala pa vam bo tudi navdih in nove ideje za vključevanje projektnega dela v vaše učne ure. Naša želja in namen sta, da prijava projekta in sodelovanje v mednarodnem partnerstvu v prihodnosti ne bosta več predstavljala dodatne obremenitve, temveč bo projekt vzpostavljen na šoli tako, da se bo čim bolj neopazno zlil s procesom poučevanja in učenja. Ponujeni primeri naj vam bodo predvsem v podporo in navdih ob snovanju novega projekta eTwinning. Primeri prihajajo z različnih predmetnih področij in stopenj (tuji jezik, naravoslovje, obšolske dejavnosti, razredna stopnja, oddelek učencev s posebnimi potrebami). Kot snovalci projekta imate vso svobodo, da predlagane postopke in predloge dopolnite ali prilagodite potrebam vaše šole ali vrtca. Naj vam publikacija služi kot odskočna deska pri nadgradnji vašega naslednjega projekta eTwinning. ekipa sektorja splošnega šolskega izobraževanja na CMEPIUS-u 5 Zakaj je pomembno vključevanje mednarodnih sodelovalnih projektnih aktivnosti eTwinning v učne ure? Kaj nam prinašajo projekti eTwinning? V prvi vrsti v pouk vnašajo nov način dela, to je t. i. raziskovalno in eksperimentalno delo. Poleg izbranih strokovnih vsebin v pouk vnašajo tudi samozavestno in kritično rabo digitalne tehnologije za pridobivanje in izmenjavo informacij, komunikacijo in reševanje osnovnih težav na vseh življenjskih področjih. Pri projektnem delu učenci uporabljajo materni in v večini primerov tuji jezik. S tem lahko pokrijemo velik del zahtevanih kompetenc, to je znanja, veščin in sposobnosti, ki jih predvideva shema ključnih kompetenc za državljane 21. stoletja. Na OŠ Preska namesto klasičnih metod poučevanja izvajamo mednarodne projekte med rednimi urami pouka. Po navadi izberemo najprej temo projekta, nato pa si poiščemo partnerje. Največkrat izberemo partnerske skupine s podobnim predznanjem in starostjo. Lahko pa izkoristimo nam še nepoznano znanje projektnih partnerjev, v tem primeru partnerji postanejo tudi naši tutorji. S takšnim načinom dela pridobijo vsi, tako tisti, ki znanje podajajo, razlagajo, kot tudi tisti, ki se učijo. Učenci pri projektnem delu medsebojno sodelujejo, lahko si medsebojno pomagajo, razlagajo vsebine, učijo se drugačnih pristopov k učenju. Učiteljeva naloga pa je v prvi vrsti ta, da se izbrana vsebina projekta dobro vkopi v kurikul predmeta, ki ga poučuje. Pri matematiki so se npr. naši učenci s pomočjo video navodil prijateljev iz Grčije naučili uporabe orodja GeoGebre (t. i. interaktivni program za dinamično matematiko, ki povezuje geometrijo, algebro in analizo). Na ta način so se naši učenci zelo hitro in učinkovito naučili priprave video navodil, ki so bila namenjena drugim sodelujočim v projektu. Ob tem pa smo v sklopu rednih šolskih obveznosti predelali snov, povezano s trikotniki, in naslednje leto tudi z geometrijskimi telesi. 6 Poudariti velja, da projektno delo učencev pri tem z lahkoto preverimo. Za spoznavanje in preverjanje vsebin uporabimo kvize in interaktivne igrice, ki jih učenci lahko rešujejo sodelovalno, v mednarodno mešanih ekipah. Poleg tega večkrat pripravimo videokonference, na katerih učenci preizkusijo znanje tujega jezika v praksi. V učne ure tako uvedemo medpredmetni pristop, kar učencem omogoča povezovanje znanja z več predmetnih področij istočasno. Pri nekaterih projektih so učenci pred videokonferencami pri urah angleščine pripravili predstavitve za sovrstnike v tujini, občasno so v klepetalnicah klepetali s projektnimi prijatelji. Učitelji tujega jezika lahko pred začetkom in po koncu projekta pripravijo kviz ter na ta način preverijo napredek v znanju tujega jezika predvsem glede besedišča, ki so ga uporabljali pri projektu. Pri nekaterih projektih so sodelovali tudi učitelji slovenščine (v podporo učencem pri pisanju sestavkov) in učitelj likovne umetnosti (pri pripravi logotipov za projekte). Vključevanje mednarodnih aktivnosti eTwinning v učne ure zahteva od učitelja nedvomno veliko mero prilagodljivosti in raziskovanja. A vloženo prizadevanje za drugačen pristop v vašem razredu nikakor ne bo zaman, rezultat bodo predvsem motivirani, vedoželjni in navdušeni učenci, ki bodo z veseljem čakali na začetek naslednjega projekta, ki jim omogoča pridobivanje novih znanj in veščin na igriv način. Tatjana Gulič, zunanja sodelavka CMEPIUS-a 7 Primer vključevanja mednarodnih aktivnosti eTwinning v učne ure angleščine Projekt eTwinning | ALOHOMORA, UNLOCKING BORDERS Šola | OŠ Velika Dolina Koordinatorica projekta | Irena Rimc Voglar Število in starost vključenih učencev | 14 učencev, starost 13 let Spletna učilnica Twinspace › 8 Knjiga Harry Potter navdušuje že več generacij najstnikov, mladih in manj mladih po vsem svetu, zato je bila zanimiva osnova za projekt eTwinning. Projekt je nosil naslov ALOHOMORA, UNLOCKING BORDERS, le da tokrat urok ni odpiral vrat, temveč meje držav, premikal meje v načinu poučevanja in učenja ter podiral stene učilnic. Učenci so se za eno šolsko leto preselili v virtualno šolo, imenovano Etwinnwart, ki smo jo ustvarili v Twinspaceu po vzoru Bradavičarke. Tam so se srečali z vrstniki iz Slovenije, Španije, Ukrajine in Grčije, s katerimi so, razdeljeni v mednarodne skupine, sodelovali pri različnih izzivih pri likovnem pouku, naravoslovju, angleškem jeziku, državljanski vzgoji, športni vzgoji, ročnem delu, računalništvu ter dosegali zastavljene cilje in za dobro opravljeno delo prejemali virtualne kovance. Z virtualnim projektnim delom kot inovativnim pedagoškim pristopom so bili učenci vključeni v avtentično učno izkušnjo rabe tujega jezika, bili motivirani za učenje tujega jezika in učenje učenja v mednarodnih skupinah. Opolnomočeni so bili za prevzemanje odgovornosti za doseganje zastavljenih ciljev, kar je bilo zanje poseben izziv, saj so se pri tem dogovarjali z vrstniki, pri čemer so uporabljali tuji jezik in različna IKT-orodja, ki jih prej niso poznali. Projektno delo jih je spodbudilo, da uporabijo obstoječe znanje in se v njih prebudi želja po pridobivanju novega znanja, da spoznajo, da je učenje lahko zabavno. Naloge so bile zastavljene tako, da so bile učencem zanimive in so bili motivirani za delo. Projekt je popestril ure angleščine in učence spodbudil k učenju, saj so potrebovali jezikovno znanje, da so lahko sodelovali. Učitelje je najbolj veselilo in presenetilo, da so v ospredje prišli tudi šibkejši učenci, ki jim angleščina običajno dela preglavice. Projekt jih je motiviral, da so se aktivno vključili v opravljanje projektnih nalog, da so raziskovali, ker so se želeli učiti. 9 Cilji projekta • razvoj komunikacijskih veščin v tujem jeziku in uporaba tujega jezika v konkretnih situacijah in pri konkretnem delu v skupini, • sposobnost sodelovalnega dela v mednarodni skupini na daljavo, • učenje drug od drugega v mednarodnih skupinah, • razvoj ustvarjalnosti in odgovornosti učencev, • vključevanje učencev v celoten proces načrtovanja, organiziranja nalog in predstavljanja svojih dosežkov, • pridobivanje novega znanja pri reševanju konkretnih nalog, • spoznavanje drugih držav, kultur in običajev z raziskovanjem, • razvoj IKT-veščin Praktični primeri Projektne dejavnosti so bile redno vključene v vse stopnje pouka, vsaka izvajanja projektnih dva tedna pa je bila ena ura angleščine v celoti namenjena projektnemu aktivnosti v učnem delu, običajno ura, ki je sicer namenjena ponavljanju in utrjevanju, tu in procesu tam pa tudi ura obravnave nove snovi. Pri uri angleščine so učenci obravnavali imena držav in narodnosti in usvojeno znanje uporabili pri ugibanju, iz katere države prihajajo partnerji. Projekt je bil namreč zastavljen tako, da učenci niso vedeli, iz katere države prihajajo bodoči projektni partnerji – to so morali uganiti na prvem spletnem srečanju. S pomočjo zemljevidov in vnaprej pripravljenih vprašanj (odgovori da ali ne) so ugibali, od kod prihajajo njihovi bodoči projektni partnerji. Učenci so drug drugemu izmenično postavljali vprašanja in na podlagi odgovorov iskali državo po zemljevidu. Tako so istočasno utrjevali vprašalne stavke v angleščini, geografijo in govorno sporočanje. Delali so v dvojicah in manjših skupinah. Pri eni od projektni nalog so učenci raziskovali nenavadne običaje partnerskih držav. Delo je potekalo v skupinah. Vsaka skupina je poiskala en nenavaden običaj ter pripravila slikovno gradivo in opis običaja. Tako so pridobivali novo besedišče, ki smo si ga tudi zapisali. Nato so izdelali elektronsko knjižico z aplikacijo Voicethread, v kateri so tudi posneli razlago običajev. Ko so zaključili, so komentirali prispevke, ki so jih pripravili ostali partnerji. Na ta način so utrjevali pridobljeno besedišče in razvijali kritično mišljenje. 10 Ponavljanje in Učenci so se na začetku projekta predstavili drug drugemu in pri tem utrjevanje uporabili aplikacijo Padlet. Utrjevali so znanje pridevnikov za opis osebe in značajskih lastnosti, uporabo slovničnih časov, pisno sporočanje in bralno razumevanje, saj so brali opise svojih vrstnikov. Svojim partnerjem so pod opise pripisali komentarje in vprašanja. Svojo šolo so predstavili na interaktiven način (z uporabo orodja ThingLink), h kolažem iz fotografij učilnic so dodali videoposnetke z opisom, partnerji pa so morali postavljati različna vprašanja ali komentirati. Tako so se urili v izmenjavi povratnih informacij v angleščini in razvijali kritično mišljenje. Na koncu so izdelali še kviz, sestavljanko ali drugo zabavno nalogo z vprašanji o posamezni šoli s pomočjo orodja Learning apps. Uvodna motivacija Učenci so pisno komunicirali s svojo skupino v forumih. Ker so bili sami odgovorni za načrtovanje in realizacijo zadanih nalog, je bila redna pisna komunikacija v forumih nujna. Tvorili so pisna besedila in se tako sporazumevali. Učenci so bili razdeljeni v 12 mednarodnih skupin oziroma mednarodnih hiš, ki so vsak mesec opravljale različne naloge pri različnih predmetih. Vsaka skupina je izdelala svoj grb in pripravila pravila vedenja, ki so veljala v skupini. Znotraj svojih hiš so bili sami odgovorni za pravočasen zaključek zadane naloge. Vsaka hiša je imela svoj forum, kjer so komunicirali, izmenjevali ideje, načrtovali svoje delo, se odločali. Vstopali so lahko le v forum svoje skupine. Pri nekaterih nalogah so opravili tudi samostojno raziskovalno delo kot del naloge ali pa izdelali samostojni likovni izdelek, na primer risanje grbov za svojo hišo ali logotipov za projekt, in glasovali za najboljšega. Ker so bili učenci razdeljeni v mednarodne skupine, so svoje delo načrtovali v angleškem jeziku in tako razvijali pisno in ustno komunikacijo v tujem jeziku. V mednarodnih skupinah so pripravili enostavnejši poskus po navodilih učiteljev, tako da so si razdelili zadane naloge. Eden je pripravil navodila za izvedbo poskusa in seznam potrebščin, drugi je poskus izvedel in ga dokumentiral, tretji je iz dokumentiranega gradiva izdelal video ali elektronsko knjižico in četrti je pripravil igrico na temo poskusa s pomočjo aplikacije Learning apps. Na koncu so vse skupaj objavili v spletni učilnici. Tako so se urili v sodelovalnem in timskem delu in prevzemanju odgovornosti za dokončanje naloge. 11 Preverjanje znanja Znanja, ki so ga učenci pridobili med delom v projektu, se ni formalno preverjalo, zagotovo pa se je prav vsak od sodelujočih učencev naučil česa novega. Poleg znanja angleščine so pridobili veščine in znanja na različnih področjih, razširili so si obzorja, spoznali nekaj novih spletnih orodij, se praktično urili v sodelovalnem delu v mednarodnih skupinah na daljavo in ne nazadnje dobili številne nove prijatelje, s katerimi so še danes v stiku. Skupina, ki je sodelovala v tem projektu, je bila v projekte eTwinning vključena vsa leta v tretji triadi. Nedvomno je delo v projektu prispevalo k njihovemu odličnemu rezultatu na nacionalnem preverjanju znanja iz angleškega jezika v 9. razredu, ki je bil kar 14 % nad državnim povprečjem. Projektno delo kot Učenje, ki je zabavno in raznoliko, ki vključuje sodelovanje z vrstniki iz motivacija za učenje drugih držav in delo na računalniku, motivira učence za raziskovanje. Drugačno delo in pristop k učenju jim predstavlja izziv, bolj so sproščeni, saj delajo za zabavo in ne za oceno. Poseben je tudi odnos med učiteljem in učenci, saj je sedaj učitelj v vlogi projektnega partnerja, delno mentorja in ne več ocenjevalca, učenci in učitelj so del tima. In zgodi se, da kdaj učenci sami opomnijo, da se bliža rok za oddajo naloge. 12 Kurikul je okvir, vanj pa z učenci lahko vstavite sliko, ki ste jo narisali z barvami in tehniko, ki najbolj ustreza vašim učencem in vam. • • • Odkar sem se z učenci pridružila družini eTwinnerjev, sem iskala poti, da bi projekte lahko v celoti vključila v pouk in v kurikul, kar mi tudi uspeva. Največji izziv je seveda odmerjeni čas, v katerega moram str-pati obvezne vsebine in projektno delo, premalo strnjenih ur, kjer bi lahko opravili zahtevnejše projektne naloge. Z natančnim načrtova-njem na začetku projekta je to seveda mogoče. Vsekakor pa je vklju- čevanje projekta v kurikul mnogo lažje pri pouku tujega jezika, saj lahko projektne aktivnosti vključimo v vse stopnje pouka in se učenci jezika dejansko učijo prek konkretnih nalog, naučeno takoj uporabijo in novo znanje sami iščejo, ker ga potrebujejo. • • • Projekt je šoli prinesel širšo prepoznavnost, saj je je prejel 2. mesto na natečaju za najboljši evropski projekt eTwinning za leto 2018. Ime šole se je v zvezi s projektom pojavilo v lokalnem časopisu in na soci-alnih omrežjih. O aktivnostih učencev v projektih eTwinning, prejetih nagradah in vsem v zvezi z eTwinningom pišem blog, ki je objavljen na šolski spletni strani. Priznanje, ki smo ga prejeli, pa krasi šolsko vitrino. Učenci so pridobili občutek za sodelovanje s sovrstniki iz drugih držav, spoznavali kulturne razlike, se urili v komunikaciji, seznanili so se s sodelovalnim in timskim delom v mednarodnih skupinah. Zelo so se razveselili nagrade, pa tudi izkušnje in novih prijateljstev Irena Rimc Voglar koordinatorica projekta 13 Primer vključevanja mednarodnih aktivnosti eTwinning v učne ure nemščine in slovenščine Projekt eTwinning | Solidarität – nicht nur – als Weihnachtsgabe (Solidarnost – ne samo – kot božično darilo) Šola | Osnovna šola Cerkno Koordinatorici projekta | Anica Svetik in Mojca Lipužič Moravec Število in starost vključenih učencev | 40 učencev, starost 13–15 let Spletna učilnica Twinspace › 14 Projekt Solidarnost – ne samo – kot božično darilo je bil prvotno zamišljen tako, da naj bi trajal od začetka novembra do konca januarja. V njem naj partnerske šole druga drugi ne bi predstavljale le raznolikih tradicij v povezavi z božično-novoletnimi prazniki pri različnih narodih, ampak naj bi udeleženci predvsem razmišljali o pomenu solidarnosti med ljudmi ter o tem, kako bi lahko z majhnimi, a pomembnimi gestami olajšali življenje ljudi, ki so potrebni pomoči (najprej v krogu družine in sošolcev, pa tudi v odnosu do drugih ljudi, ki so iz kakršnih koli razlogov zapostavljeni). To naj bi tudi udejanjili. Božično-novoletni prazniki so namreč prežeti z obdarovanji, a niso v prvi vrsti materialna darila tista, ki osrečujejo ljudi, veliko bolj so to podarjeni čas, pozornost, sprejemanje drugih (zlasti tistih z obrobja, npr. ostarelih, oseb s posebnimi potrebami in motnjami v razvoju, bolnih … ). Omenjeni čas je na šoli že tradicionalno prepleten z različnimi aktivnostmi v pričakovanju praznikov (peka božičnih piškotov, izdelovanje voščilnic in okraskov, koncerti in drugi umetniški nastopi, učenje na praznike vezanega novega besedišča pri tujem jeziku …). Učenci prav takrat že vrsto let medse sprejemajo ljudi s posebnimi potrebami iz varstveno-delovnega centra in skupaj z njimi preživijo dopoldne ter izvedejo raznolike ustvarjalne delavnice. Izdelke, ki nastanejo, ti ljudje odnesejo s seboj in so jim posebna dragocenost. V tem času tudi izvajajo koncertne nastope za starejše v DSO in jim tako polepšajo praznike. Tudi tokrat je bilo tako: zanje so pripravili darila, jih obiskali, jim pripravili koncerte. Tudi vse druge načrtovane dejavnosti so bile sestavni del projekta in v celoti izvedene. To je bil namreč čas še pred izbruhom pandemije. Projekt je nato prerasel prvotne vsebinske in časovne okvire in se na predlog partnerske šole razpotegnil čez celotni čas prvega vala pandemije in pouka na daljavo – vse do konca šolskega leta. Tudi prvotni naslov je bil spremenjen z dodatkom, ki nakazuje, da je solidarnost potrebna vedno, ne samo ob posebnih prazničnih priložnostih. Tedaj so učenci odkrivali pomen solidarnosti v času pandemije in njene konkretne primere. Partnerska šola je bila namreč iz Italije, in prav ta dežela je bila takrat najhuje prizadeta. Precej aktivnosti pouka tujega jezika (nemščine kot izbirnega predmeta) na daljavo je bilo organiziranih tako, da so se vsebine pouka na partnerskih šolah prepletale in je med učenci potekalo sodelovanje na daljavo, vezano na vsebino projekta. To je zelo pripomoglo k motivaciji za učenje. 'Virtualno' so se učenci celo srečali, in sicer v Ljubljani, saj načrtovanega srečanja v živo ni bilo mogoče izvesti. Ob tem so na interaktiven način spoznavali znamenitosti obeh mest in zgodovinsko prepletenost obeh narodov. 15 Praktični primeri Projekt je bil vključen v: izvajanja projektnih • redne učne ure pouka nemščine in slovenščine, aktivnosti v učnem • načrtovane dneve dejavnosti (tehniški dan – prednovoletne delavnice: procesu peka, izdelovanje okraskov, voščilnic in embalaže za božične piškote), • načrtovano sodelovanje šole z zunanjimi institucijami (dom starejših občanov, varstveno-delovni center, psihiatrična bolnišnica) in društvi (Sožitje, Vera in luč). Učenci so za komunikacijo s tujimi partnerji v realni situaciji uporabljali tuji jezik (nemščino oz. angleščino), za partnerje so pripravljali naloge in izzive ter jih tudi vzajemno reševali. Komentirali so aktivnosti drug drugega, raziskovali vire (božične tradicije in znamenitosti določenega mesta partnerske dežele), spoznavali dobre prakse partnerske šole in se učili od njih (načini solidarnosti), spoznavali pregovore na temo solidarnosti v različnih jezikih (maternem in tujem), pri vsem tem pa se učili tudi novih načinov uporabe IKT (npr. za snemanje in montažo videov, za izvedbo videokonference, za ustvarjanje fotozgodb, za objavljanje na virtualni oglasni deski). Vsebine projekta so bile med učnimi urami, predvsem pri pouku nemščine, vpete v redni pouk skozi celoten čas trajanja projekta glede na povezavo z učno snovjo (npr. predstavitev učencev in šole, predstavitev priljubljenih dejavnosti, učenje novega besedišča in slovničnih struktur, poročanje o izvedenih dejavnostih …). Lahko je v obliki projektnega dela potekal le del posamezne učne ure (npr. za sestavljanje trijezičnega slovarčka, za spoznavanje in razlago pregovorov, za skupno obeleževanje mednarodnega dneva prostovoljstva …), lahko pa je bil projektno zastavljen ves dan (inkluzivne delavnice z varovanci VDC-ja) in nato še učne ure, ki so se navezovale na njegovo vsebino. Projektne aktivnosti so bile vključene tako v podajanje novega znanja (učenje novega besedišča in struktur, ki so jih učenci uporabljali za komunikacijo in 'gradnjo' projekta) kot v utrjevanje in uporabo že pridobljenega znanja. Zlasti so že pridobljeno znanje uporabljali v času pouka na daljavo, ko so drug drugemu sporočali, kaj počnejo, kako se kaže solidarnost, kako doživljajo pouk na daljavo. Učenci partnerske šole iz Italije so imeli celo del preverjanja in ocenjevanja znanja vezanega na projektne aktivnosti. Pisali so namreč test, v katerega so bili vključeni deli fotozgodbe o peki božičnih piškotov, ki je nastala pri nas. 16 Projekt je bil zasnovan medpredmetno. Povezoval je slovenščino in nemščino ter v manjši meri druge šolske predmete. Učenci so pri slovenščini spoznavali basni in ugotavljali, da služijo pouku za življenje, izpostavljanju pozitivnih človeških lastnosti. Ena od človeških vrlin je tudi sočutje, solidarnost. Nauk basni je marsikdaj izražen v obliki pregovora. Poiskali so pregovore, ki govorijo o solidarnosti, in ilustrirali vsebino basni na to temo. Sestavljali so trijezični slovarček z besediščem, ki je bilo vezano na solidarnost. Drugi primer medpredmetnega povezovanja pa je bilo povezovanje nemščine, slovenščine, gospodinjstva, tehnike in glasbene umetnosti. Ko so imeli učenci v okviru tehničnega dne inkluzivne delavnice z varovanci VDC-ja, so pekli božične piškote. Tu so se najprej srečali z besedilno vrsto opis postopka, ki je del učnega načrta pri slovenščini. Po danih navodilih so morali speči različne piškote in zanje izdelati okrasno embalažo. Pri nemščini so nato naredili fotozgodbo, kjer so sestavine in postopek (v poenostavljeni obliki) opisali po nemško. Sama peka je del gospodinjstva, izdelava okrasne škatlice pa del tehnike. Glasbeno nadarjene učenke, ki znanje pridobivajo tako pri pouku kot v glasbeni šoli in s samostojnim učenjem, pa so v tistih dneh izvedle koncert za bolnike v psihiatrični bolnišnici in oskrbovance DSO-ja ter jim tako polepšale praznike. Preverjanje znanja Projekt v prvi vrsti ni bil namenjen usvajanju znanja (čeprav tudi temu). V ospredju je bila namreč vzgojna komponenta: imeti odprte oči za ljudi v okolici, ki imajo različne težave, so zapostavljeni, spregledani, odrinjeni na rob, bolni, z motnjami v telesnem in/ali duševnem razvoju, ostareli. Učence smo želeli narediti občutljive za njihove stiske in potrebe – da bi jih znali opaziti, jih vključevati v svojo sredino in jim z drobnimi gestami polepšati življenje ter na ta način obogatiti tudi sebe. Projektno delo Učence je najbolj motiviralo to, da so pri ljudeh, za katere so pripravili kot motivacija za neko stvar (koncert, inkluzivno delavnico, obisk v DSO-ju oz. bolnišnici, učenje voščilnice …), videli iskreno veselje in hvaležnost. Projekti in projektno delo so pri učencih praviloma dobro sprejeti, saj omogočajo avtentične situacije za učenje in uporabo znanja. 17 Projektno delo je smotrno vključiti v kurikul najrazličnejših predmetov, saj zelo dobro vpliva na dvig motivacije za učenje. Učenci namreč dobijo izkušnjo, da je njihovo znanje uporabno, da so njihove dejavnosti namenjene konkretnim ljudem. Izkusijo namreč, da so 'na drugi strani' vrstniki, s katerimi lahko komunicirajo, sodelujejo in skupaj 'gradijo' projekt. • • • Pri vključevanju projektnih aktivnosti v kurikul načeloma ni večjih težav. Treba je poiskati neko realno situacijo, realen problem, ki se (v najširšem možnem smislu) povezuje z vsebino več različnih predmetov. Večini ljudi so namreč bolj pri srcu resnični, konkretni izzivi sedanjosti kot umišljene ali preveč teoretično zastavljene situacije. Okrog tega izhodišča potem lahko nanizamo vrsto dejavnosti, veza-nih na kurikul posameznih predmetov ali pa na različne druge šolske in obšolske dejavnosti učencev. Pogosto je večji izziv najti partner-sko šolo (zlasti če jo želimo najti v točno določeni državi). Obstaja namreč možnost, da šola ne bo dovolj odzivna oz. aktivna v projektu. Zato je bolje, da je v projektu več šol, a ne preveč. Po dosedanjih iz-kušnjah se najbolje obnese 3−5. Zelo pomembno je tudi, da smo sami pobudniki dejavnosti, nosilci idej, da ne čakamo le na druge, četudi nismo ustanovitelji projekta Anica Svetik, Mojca Lipužič Moravec OŠ Cerkno 18 Šola je skozi projekt utrdila svoje mednarodne povezave, saj smo s to šolo uspešno realizirali že več skupnih projektov. Vključeni učitelji so doživeli zadovoljstvo pri delu, saj so bili učenci odzivni, motivirani, zadovoljni po opravljenih posameznih aktivnostih. Učenci so dobili osebno izkušnjo solidarnosti, ki jo lahko nudijo sami, in zadovoljstvo ob tem, da z majhnimi stvarmi lahko polepšajo življenje drugim. Za-vedati so se začeli pomena vključevanja vseh ljudi, ne glede na njihovo drugačnost, posebnost, družbeni položaj, zdravstveno stanje ipd Anica Svetik, Mojca Lipužič Moravec OŠ Cerkno 19 Primer vključevanja mednarodnih aktivnosti eTwinning v učne ure z učenci s posebnimi potrebami Projekt Erasmus+ KA229 | Reading for life Šola | OŠ Litija, Podružnica s prilagojenim programom Koordinatorica projekta | Nevenka Mandelj Učiteljica, ki sodeluje pri projektu | Renata Dimnik Število in starost vključenih učencev s posebnega programa | 10 učencev, starost 17–20 let Spletna učilnica Twinspace › 20 Branje je izrednega pomena, saj ga učenci in učitelji vsakodnevno potrebujemo. Da postanemo dobri bralci, se moramo najprej naučiti tehnike branja in besedilo tudi razumeti. Le tako lahko postanemo kritični bralci in prepoznamo ter ločimo izmišljene podatke od verodostojnih. V sklopu projekta so se sodelujoči učenci partnerskih šol osredotočali na štiri knjige: Deček v črtasti pižami, Spletna punca, Varuh spominov, Krive so zvezde. Pred, med in po branju so se v razredu sočasno izvajale aktivnosti, ki so učence poučile o vrednotah tega sveta, spodbujale k družbeni odgovornosti ter krepile njihovo intelektualno, moralno in čustveno rast. Projekt Erasmus+ in eTwinning »Reading for life« je obenem s spodbudo kultiviranja bralne kulture tudi vabilo učencem k sprejemanju raznolikosti med ljudmi. Učenci in učiteljica OŠ Litija, Podružnice s prilagojenim programom (poseben program vzgoje in izobraževanja), smo bili v projekt vključeni od samega začetka. Izbrali pa smo si le eno knjigo za obravnavo: Krive so zvezde. Knjiga je zadnja po vrsti za branje, zato imajo učenci dve leti časa, da se seznanijo z vsebino knjige in jo kritično preučijo. Za šolo in vključene učitelje v projekt je v prvi vrsti pomembno, da spodbujamo in gojimo veselje do branja ter se medpredmetno povezujemo znotraj šole. S projektom smo na šoli želeli spodbuditi aktivnejše sodelovanje s knjižničarskim krožkom, učenje tujega jezika ter uporabo različnih IKT-orodij. V sklopu projekta so bile že izvedene prve aktivnosti: izdelava naslovnice knjige, učenci so se seznanili z boleznijo rak in s težkimi medicinskimi besedami ter si ogledali film. 21 Cilji projekta Cilji projekta so povezani s potrebami širše družbe, zato jih na šoli prednostno obravnavajo: • spodbujati program socialne vključenosti, • podpirati učence osipnike, ki želijo prezgodaj zapustiti šolo, • podpirati profesionalni razvoj učiteljev, • spoznavati odnose in iskati rešitve za pojave migracije, diskriminacije, ustrahovanja na spletu, • spoznavati sebe v družbi in svojo sposobnost do izražanja čustev, • biti kritičen pri tehniki branja, • biti kritičen pri pridobivanju znanja, • razvijati ustvarjalnost in kreativnost učencev, • razvijati IKT-veščine. Praktični primeri Na OŠ Litija zadnja tri leta vključujem projektne naloge v redni pouk, in izvajanja projektnih sicer pri vseh predmetih v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. aktivnosti v učnem Vsebino in metode prilagodim posebnemu programu, predvsem z procesu namenom, da se učenci učijo na zanimiv in inovativen način. Vsebino knjige Krive so zvezde smo vključevali v predmete: splošna poučenost (SPP), delovna vzgoja (DVZ), razvijanje samostojnosti (RAS), gibalna in športna vzgoja (GŠV), likovna umetnost (LUM), izbirne vsebine računalništva (IZR). Pri predmetu SPP sem učencem najprej razložila pomen projekta: da bodo izvajali naloge pri vseh predmetih in da bodo vsebino medpredmetno povezovali. Nato smo se skupaj lotili tehnike branja. Učenci so se najprej posneli s telefonom, nato so dva- do trikrat tedensko skupinsko brali eno do dve strani izbrane knjige. Učenci so dobili na krajše odlomke razrezano besedilo (nekateri daljše besedilo, tisti pa, ki so imeli težave z branjem, le eno poved). Brali so na različne načine: besedilo so ob prvem branju suhoparno prebrali, nato so ga prepevali, brali na stopnišču, med sprehodom. Po enomesečnem branju so se spet posneli in primerjali oba posnetka. Spoznavali so angleške besede in si jih s slikami poskušali zapomniti: npr. a Hazel – lešnik, August – po koledarju, Green – zelena, Water – voda. Pri IZR so izdelali naslovnice knjige. Učenci so jih izdelovali v Wordovem dokumentu: v zavihku Vstavljanje so pod zavihkom Oblike izbirali poljubne oblike, jim spremenili velikost, obarvali notranjost in rob, vanje vnesli besedilo (naslov knjige ter ime in priimek avtorja). Z delom pa so nadaljevali tudi v času šole na daljavo, ko so učenci doma poslušali branje odlomka s strani učiteljice ter na podlagi tega izvajali različne naloge. 22 Spoznali so se npr. z orodjem Google doc, kjer jih je čakal del besedila, in se posneli. Posnetek so učiteljici poslali po elektronski pošti. Pri LUM so učenci ustvarjali knjižne kazalke: izdelali so črne kazalke z belimi, rumenimi in modrimi pikicami. Poleg tega so izdelali še čudovite praskanke nebesnih teles in ustvarili svoje osebno vesolje. Pri DVZ so knjižne kazalke plastificirali. Učenci so se poučili o napravi plastifikator, kjer so posušene kazalke previdno dali v folijo in jih plastificirali. Ko so prišli pri knjigi Krive so zvezde do dela, kjer so omenjeni pokali, so ga narisali. Risanje pokala je bilo skupinsko delo, pomagali so si s slikami, pridobljenimi s pomočjo interneta in pametnih telefonov. Pri RAS so se učenci poučili o varnosti in zdravju, o pomeni duševnega zdravja in dobre telesne kondicije. Spoznali so zahrbtno bolezen rak, njen vzrok in posledico. Projektno delo Snov se je ob tem medpredmetno povezovala in načrtovala skupaj z se je uvedlo pri učenci pri pouku SPP, DVZ , RAS, GŠV, LUM, IZR. Za projektno delo je bilo vseh predmetih, na šolsko leto načrtovanih 35 ur pri SPP in približno po 4 ure za druge povezovalno predmete. Največ ur je bilo posvečenih tehnikam branja pri SPP na področju jezika. Projektni način dela se je nadaljeval tudi v času šole na daljavo (v zmanjšanem obsegu npr. ur branja). Preverjanje znanja Znanje učencev se je preverjalo sproti. Dolžnost učitelja je, da s kakovostnimi povratnimi informacijami spremlja in popravlja tehnike branja. Opazila sem, da se je branje učencev po enem mesecu resnično izboljšalo. Vezava besed je bila pri nekaterih izboljšana, brali so hitreje. Več daljših besed je bilo pravilno prebranih. Pri urah računalništva so učenci sami izdelali naslovnico knjige. Uporabljali so oblike in vanje vpisovali naslov in ime avtorja. Preverjanje znanja je potekalo v obliki povratnih informacij na naslednji učni uri (učiteljica poda npr. napotke, kako oblikovati naslovnico, pravilno zapisati naslov). Nato so učenci po novih kriterijih izdelali izpopolnjeno naslovnico, glede na pridobljeno povratno informacijo in oceno. 23 Znanje se je preverjalo tudi pri IZR, kjer se je ugotavljalo računalniško znanje dveh na novo vključenih učenk (vstavljanje oblik, zapis besedila v oblike). Največji uspeh pa je bil, ko je bil na slovenski televiziji predvajan film po knjižni predlogi Krive so zvezde in so si ga učenci kljub težki vsebini in podnapisom (ki jih niso znali hitro brati) z zanimanjem in vztrajnostjo ogledali. Projektno delo Učence je motiviralo predvsem raznoliko delo in to, da so lahko sami kot motivacija za načrtovali potek dela, ga ocenjevali, se med seboj posvetovali ter učenje sodelovali. Učenci cenijo usmerjeno delo, vendar pa si želijo biti tudi slišani in samostojni, kar jim projektno delo v veliki meri omogoča. Projektno delo prinese s seboj veliko novih vsebin, zato postanejo učenci pri tem bolj vedoželjni. Motivacija pa se odraža tudi v rezultatih, ki jih učenci izkazujejo. 24 Vključevanje projektnega dela v kurikul ni nikoli izguba časa, saj predstavlja razvoj, motivacijo, samostojno delo, ki se konča z zado-voljstvom učenca in učitelja. • • • Največji izziv, na katerega sem naletela ob vključevanju projektnih aktivnosti v kurikul, je bila organizacija vključevanja vsebin k posame-znim tematskim sklopom, znotraj posameznih predmetov. Ko sem se dovolj opogumila in prvič naredila letno pripravo, ki je vključevala in prepletala projektne vsebine, sem ugotovila, da je načrt na ta način bolj preprost, a na višji ravni kakovosti v smislu načrtovanja, analize, ocenjevanja učencev, evalvacije dela kot celote. • • • Mednarodni in nacionalni projekti na OŠ Litija so vsako leto bolj do-delani. Delavnice in projektno delo pa bolj smiselni in kakovostno vpeti v šolsko okolje. Projektne aktivnosti so naravnane tako, da pri-spevajo k dvigu kakovosti življenja vseh sodelujočih v projektu, zlasti učencev. Učenci se urijo v branju, eksperimentiranju, kreativnosti, kritičnosti, kar je izjemna popotnica za njihovo nadaljnje življenje. Učencem so projektne aktivnosti doprinesle na splošno več sodelo-vanja z učenci matične šole. Učiteljem pa projektno delo pomaga, da otrokom/mladostnikom s posebnimi potrebami ponudijo obogate-no učno izkušnjo. Renata Dimnik OŠ Litija 25 Primer vključevanja mednarodnih aktivnosti eTwinning v obšolske dejavnosti Naslov projekta | Don't judge a person by a face Šola | OŠ Litija Koordinatorica projekta | Nevenka Mandelj Število in starost vključenih učencev | 199 učencev, starost 11–14 let Spletna učilnica Twinspace › 26 Don't judge a person by a face je mednarodni projekt eTwinning z glavnim namenom raziskati temo inkluzije. Evropska projektna skupina je vključevala 7 držav: Anglijo, Slovenijo, Španijo, Slovaško, Grčijo, Ukrajino in Francijo. Učenci so kot osnovo za delo prebrali knjigo Čudo, ki jo je napisala R. J. Palacio, ter si ogledali film, ki je bil posnet po tej knjižni predlogi. Sodelujoči v projektu so skupaj želeli poiskati odgovore na vprašanja: Kaj je inkluzija? Kateri so cilji inkluzivnega izobraževanja? Kako je inkluzija razumljena v različnih državah, v različnih kulturnih ozadjih? Katere so pozitivne strategije za spodbujanje inkluzije? Kako spodbujati veselje do branja? Kako primerjati knjižno in filmsko različico zgodbe? Ob tem so učenci krepili čustvene, socialne kompetence, razvijali bralne kompetence (notranje s poudarkom na lastni bralni učinkovitosti ter zunanje s poudarkom na socialni motivaciji za branje), osredotočili so se na sporazumevanje v maternem in tujem jeziku ter spoznavali osnove filmske vzgoje. Glavni cilj tega projekta pa je bil spodbujati vključenost oziroma inkluzijo. 27 Praktični primeri Projekt se je izvajal v urah knjižničarskega krožka. Interesna dejavnost izvajanja projektnih namreč omogoča, da učitelji in učenci sooblikujejo program in vsebine ter aktivnosti načrt izpeljejo s sodobnimi metodami in oblikami dela. V primeru OŠ Litija v obšolskih je bil poudarek na projektnem, sodelovalnem in raziskovalnem učenju. dejavnostih Projektno delo so izvajali v šolski knjižnici neprekinjeno, enkrat tedensko, skozi celotno šolsko leto, določene naloge pa so po potrebi učenci naredili tudi doma. Izmed izvedenih aktivnosti velja izpostaviti: • naši strahovi (učenci so predstavljali svoje strahove, stiske, vprašanja ob prvem šolskem dnevu, sovrstniki iz drugih kulturnih okolij pa so iskali in ponujali rešitve zanje); • veriga prijaznosti (13. novembra so vsak trem ljudem – prijatelju, nekomu, ki ga niso poznali, ter komur koli zaposlenem na šoli – napisali na prednjo stran vizitke prijazno sporočilce, na zadnjo stran pa željo, naj z verigo nadaljujejo; dogajanja so dokumentirali in predstavljali partnerjem v forumu); • napišimo zgodbo (projektna ekipa je sodelovalno napisala zgodbo). Projekt je bil zasnovan medpredmetno. Z delom so se seznanile tudi učiteljice slovenskega in angleškega jezika. Knjigo Čudo so člani projektne ekipe uvrstili na priporočilni seznam Bralne značke in tudi učence izven krožka spodbujali, da jo preberejo. Film smo si ogledali v družinskih krogih, v okviru naše vsakoletne aktivnosti Noč v knjižnici, kamor člani krožka povabijo tudi druge učence, pa so sledile aktivnosti filmske vzgoje. Zanimiva je bila veriga prijaznosti, ki je presegla vsa pričakovanja in v katero so bili vključeni vsi učenci, učitelji in drugi zaposleni na šoli. Pri dodatnem pouku angleškega jezika so pomagali pri pisanju sodelovalnega dela zgodbe. Preverjanje znanja Za interesne dejavnosti ni opredeljenih standardov znanj, ki naj bi jih učenci dosegli. Učencev se pri interesnih dejavnosti ne ocenjuje, ravno tako se ne beleži njihovega napredka. Vseeno pa se vsaj skozi evalvacijski vprašalnik ob koncu projekta lahko razbere, kje so učenci napredovali, kaj jim je bilo všeč, kje so morda imeli težave, česa si v prihodnje želijo več ali pač manj. 28 Projektno delo Učenci so za tovrstno delo zelo motivirani, ker imajo možnost razvijati kot motivacija za lastne interese, sposobnosti in talente, se odločajo za aktivnosti po učenje lastnih nagibih in presoji, zadovoljujejo lastne potrebe, razvijajo socialno-komunikacijske veščine. Projektno delo poglablja in nadgrajuje tako vsebine šolskega kurikula kot tudi vsebine, ki niso formalno predpisane ali predlagane, in je zatorej nepogrešljivo kot izhodišče za nadaljnje izobraževanje. Interesne dejavnosti so razširjeni program šole in izzivov ob vključevanju projektnih aktivnosti praktično ni. • • • Še vedno premišljujete, ali bi poskusili vnesti projektno delo v svoje obšolske dejavnosti? Vabim vas, da na portalu eTwinning poiščete navdih in projektne partnerje ter se na ta način preizkusite v krat-kem, enostavnem projektu eTwinning. V pomoč in podporo pa smo vam pri tem tudi ambasadorji eTwinning. Nevenka Mandelj OŠ Litija 29 Primer vključevanja projektnih aktivnosti eTwinning v pouk na daljavo v prvi triadi Naslov projekta | Naš eTwinning razred Šola | Druga osnovna šola Slovenj Gradec Koordinatorica projekta | Katja Jenko Število in starost vključenih učencev | 26 učencev, starost 7 let Spletna učilnica Twinspace › 30 Projekt »Naš eTwinning razred« je bil ustanovljen za čas zaprtja šol in je služil kot stična točka učiteljice, učencev in staršev. S pomočjo projekta so se učenci povezali na daljavo in tako skupaj premagovali izolacijo od vrstnikov. Šolo, učilnico, igrišče, športno dvorano, avlo, jedilnico so zamenjali z varnim spletnim okoljem eTwinning. Portal je omogočal stik, medvrstniško učenje in obravnavanje redne šolske snovi na igriv in inovativen način, ki z navadnim elektronskim komuniciranjem ne bi bil mogoč. Učenci so dodajali objave in svoja gradiva ter se na takšen način povezali med seboj. Glede na to, da so se učili na domu, je učiteljici takšen način poučevanja omogočal, da je učence spoznala v drugačni luči kot v šolskem razredu. Obenem pa je omogočal enostavno vključevanje staršev otrok v proces poučevanja na daljavo. Učenci so s pomočjo projekta razvijali naslednje kompetence in s kompetencami povezane cilje: • digitalne kompetence: razvijali so samozavestno, kritično in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij ter s pomočjo IKT vzpostavili družbeno udejstvovanje tudi v času karantene/samoizolacije; • pismenost: razvijali so pozitiven odnos do pismenosti, ozaveščenost o vplivu jezika na druge in zadovoljevanje potreb po razume¬vanju in uporabi jezika na pozitiven in družbeno odgovoren način; • osebnostne in družbene kompetence: razvijali so konstruktivno sodelovanje z drugimi, z namenom vzdrževati čustveno dobro počutje, duševno zdravje ter živeti zdravo, v prihodnost usmerjeno življenje, čutiti empatijo in se medsebojno podpirati. 31 Praktični primeri Projekt je bil medpredmetno zasnovan. Vključeval je slovenski jezik, izvajanja projektnih spoznavanje okolja, šport in umetnost: aktivnosti v učnem • Pri pouku slovenskega jezika so učenci ponovili vse pisane črke in procesu utrdili zapis. Učenci so med gradivi v TwinSpaceu našli UL za pisanje in video vodiče, ki so si jih lahko ogledali in nato urili zapis. • Pri športu so po napisanih navodilih iz črk svojega imena sestavili gimnastično vajo. Navodila za izvedbo naloge so imeli naložena med datotekami v TwinSpaceu. • V sklopu pouka likovne umetnosti so s pisanimi črkami izdelali žuželko iz svojega imena. Nastala žuželka se je vezala na življenjska okolja pri spoznavanju okolja. Navodila za izvedbo so bila med datotekami v TwinSpaceu. Nastala likovna dela so bila objavljena s pomočjo TwinBoarda. • Kot primer spoznavanja okolja so učenci raziskovali vrt: tema je služila medvrstniškemu učenju s pomočjo gradiva, ki je nastalo na domačem vrtu posameznega učenca. Učenci so spremljali delo na vrtu, se vključevali vanj in se lotili raziskovalnih nalog. Svoje delo so objavljali med gradivi v spletni učilnici TwinSpace. Njihove objave je učiteljica uredila s pomočjo TwinBoarda ter dodala k fotografijam besedilo in učno snov iz učbenika. Svoje znanje o vrtu so učenci utrjevali s pomočjo didaktične igre, izdelane s programom Cram. Znanje pa so preverjali s pomočjo kviza Kahoot. • Pri temi o snoveh so učenci dobili raziskovalno nalogo/eksperiment v Padletu, tam so objavili tudi odgovore na raziskovalna vprašanja. V Padletu in med datotekami v TwinSpaceu so našli fotografijo sestavin/ snovi. Na podlagi tega so raziskali, kaj bi nastalo, če snovi zmešajo in jih spečejo. Ob pomoči vprašanj so bili vodeni in tako je nastala njihova prva raziskovalna naloga. Kljub uporabi enakih sestavin so nastali različni končni izdelki. 32 Projektno delo Kljub starosti učencev (7 let) je spletna učilnica omogočila, da so s kot motivacija za pomočjo staršev na varen način uporabljali IKT: računalnike, spletne učenje učilnice TwinSpace, telefone ali tablice. Igrali so igrici Kahoot, Cram, fotografirali, se udeleževali videokonferenc in se z njihovo pomočjo učili oziroma delali po navodilih na daljavo. TwinSpace je omogočil pregledno zbiranje gradiva, ki je nastajalo v času karantene. Projekt je prinesel meni, mojim učencem in staršem občutek pove-zanosti v času karantene. Vedeli smo, da nismo sami, da smo skup-nost, ki si pomaga in se uči. S pomočjo projekta smo pregnali osa-mljenost in poskrbeli za svoje duševno zdravje. Učenci so bili za delo na daljavo izredno motivirani in so vestno izvajali zadane naloge. Katja Jenko Druga osnovna šola Slovenj Gradec 33 CMEPIUS Ob železnici 30a 1000 Ljubljana www.cmepius.si etwinning@cmepius.si FB: CMEPIUS: facebook.com/Cmepius FB: eTwinning Slovenija: facebook.com/eTwinningSlovenija Twitter: @eTwinningSI, twitter.com/etwinningsi Ljubljana, 2021 Document Outline Primer vključevanja mednarodnih aktivnosti eTwinning v učne ure angleščine Primer vključevanja mednarodnih aktivnosti eTwinning v učne ure nemščine in slovenščine Primer vključevanja mednarodnih aktivnosti eTwinning v učne ure z učenci s posebnimi potrebami Primer vključevanja mednarodnih aktivnosti eTwinning v obšolske dejavnosti Primer vključevanja projektnih aktivnosti eTwinning v pouk na daljavo v prvi triadi