i
i
“1423-Peterlin-Majhenc-0” — 2010/8/23 — 8:21 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 27 (1999/2000)
Številka 6
Stran 323
Primož Peterlin in Janja Majhenc:
AVALA, BEOGRAD, CETINJE . . . IN FIZIKALNA AN-
TIFONETIČNA ABECEDA
Ključne besede: zanimivosti, razvedrilo, fonetične abecede, oznake
fizikalnih količin.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/27/1423-Peterlin-Majhenc.pdf
c© 2000 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
IZanimivosti - Razvedrilo 323
Primož Peterlin in Janja Majhene
AVALA, BEOGRAD, CETINJE. .. IN FIZIKALNA
ANTIFONETIČNAABECEDA
Ljudje so si izmislili razne fonetične ab ecede, da bi zmanjšali možnost
napak zaradi podobno zvenečih glasov - denimo nosnikov M in N ali
ustničnih zapornikov P in B - pri prenosu govora po kan alih, obremenjenih
s šumom, kot sta telefon ali radio. En a bolj znanih tovrst nih ab eced,
angleška "pilot ska" : Alpha, Bravo, Charlie, Delt a... , je uradna fonetična
abece da več mednarodnih organizacij in zvez, med njimi mednaro dne
organizacije za civilno zračno plovb o ITAO in medna ro dne zveze za te le-
komunikacije ITU. .
V rajnki Jugoslaviji je bila uradna fonet ična ab eceda sest avljena
iz geogra fskih imen . Slovenijo sta v tem geografskem izboru zastopali
Ljubljana za črko LJ in Žirovnica za Ž.
Raznolik ost črk, ki jih uporablj amo za oznake fizikalnih količin, nas
je, tedaj še št udente fizike, navedla na misel, da bi tudi iz njih sestavili ne-
kakšno fonetično abece do. Oznake za fizikalne količine so mednarodne in
so pr aviloma fonetičnega izvora, največkrat angleškega , redkeje nemškega.
Da je bila stvar zabavnejša, smo našo abecedo sprevrgli v anti-fonetično .
Noben "mnemotehnični pripomoček" se ni smel začeti s črko , ki jo je
predstavlj al : G kot gibalna količina, na primer , ni veljalo, sa j se gibalna
količina začne na črko G. Veljavni pa so opisi:
A kot delo M kot navor
B kot gostota magnetnega polja n kot lomni količnik
c kot svetlobna hit rost P kot moč
D kot gostota električnega polja Q kot to plota
e kot nab oj R kot up ornost
F kot sila S kot ent ropija
9 kot težnostni posp ešek t kot čas
h kot višina U kot napetost
1 kot tok v kot hit rost
J kot vztraj nostni moment W kot energija
k kot Boltzmannova konstanta Z kot valenca
l kot dolžina
Včasih imamo na voljo več možnosti : a je lahko tudi posp ešek , C
kapacitivnost , F prosta energija, G prost a entalpija, H jakost magne-
tnega polja , entalpija (ali pa, pisano z malo, Pl anckova konstanta) , L
induktivnost , p tl ak, R splošna plinska konstanta ali polmer , S površina
ali pot, ipd. Pol eg generičnih oznak za spremenljivke x in y je največ t ežav
s črko O. Tej se, zara di možne zamenjave z ničlo pri oznakah količin , raj e
izognemo . Edina izjema je fonetična oznaka za obseg, ki jo up orablj amo
v geometriji.