Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 20. iunfja 1923. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Ob£Inska uprava". Ixh»f* »seko irodo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. Za Inozemstvo 26 Din. za pol leta. Pttanttnt Številke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi ae pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. 0 izrednih in naknadnih kreditih. V narodni skupščini v Belgradu se sedaj obravnava predlog finančnega ministra, ki zahteva od skupščine, da mu dovoli se J 200 milijonov dinarjev za tekoče proračunsko leto 1922/23. Državni izdatki so lansko leto ugotovili, da bodo znašali nekaj manj kakor 7 milijard dinarjev. To je velikanska svota, pa že lansko leto so nekateri v finančnem odboru povdarjali, da proračun ni stvaren in bodo stroški mnogo večji. Prejšnja -vlada, v katori so bili tudi naši izvrstni go-' spoefarji-samostojneži, so se hoteli pred svetom postavljati, Ceš, da so v državnem gospodarstvu napravili red in dosegli, da državni izdatki ne presegajo državnih dohodkov. Črtali so in črtali tudi nujne potrebne izdatke in na ta način tudi dosegli ravnovesje dohodkov z izdatki. Naši poslanci so že tedaj povdarjali, da so s tem proračunom vladne stranke varale same sebe in javnost. Potrdilo za to imamo v zahtevi sedanjega finančnega ministra, da se mu mora poleg lani dovoljenih 7 miljard dinarjev dovoliti še 1 milijardo 200 milijonov dinarjev, da bo mogel v državi gospodariti in vse državne potrebščino pokrivati. Minister razlaga v predlogi, da potrebuje te nove kredite zato, ker je bil lanski proračun slabo narejen in pa radi tega, ker je vrednost našega denarja padla in vsled tega draginja silovito narasla. Največ denarja zahteva za vojsko, okoli 310 milijonov dinarjev, in pa za draginjske doklade urad-nistvu po celi državi. Če pogledamo.' ako se bodo ti novi izdatki tu še poleg tega porabili, moramo ugotoviti, da za naše kraje ne odpade skoraj nič. Tud" v tem primeru velja načelo, da naj Slovenija pridno davke plačuje, od tega pa ne dobi skoraj nič nazaj, razen kor se uporabi za plače uradnikom. Poslanec Pušenjak jo ugotovil, da Slovenija plačuje skoraj še enkrat- toliko davkov, kolikor se je zanjo preračunalo. Že v prvi polovici leta je toliko plačala, v- drugih pokrajinah se pa davčni vijak tako ne navija. Od vsega tega se nam pa skoraj nič ne vrne. Naravno je, da je zahteval, da hočemo in zahtevamo tudi davčno avtonomijo, da bomo s svojimi dav- ki sami gospodarili. S tem je seveda zadel v sršenovo gnezdo. Pri davkih se pa neha bratska ljubezen centralistov, ki jo drugače toliko — seveda samo v besedah — nam izkazujejo, seveda s prozornim namenom, da bi naše ljudstvo zavedli in preslepili, da ne bi zahtevalo svoje politične samostojnosti. Iz tega je pa tudi razvidno, kak nepopravljiv greh so napravili nad slovenskim narodom samostojneži, ki so glasovali za ustavo in nam pomagali naprtiti centralizem. Najbolj se pokaže, kako nas zanemarjajo in uničujejo, če pogledamo, koliko so nam določili za naše ceste, mostove in za naše poijedfiljstvo. Od. te ogrpmne vsote ne odpade za naše kraje v te namene skoraj noben sold. Ko je bil lani poljedeljski minister sampstojnež Pucelj, je tako sramotno skrbel za svoje ministrstvo, da šo se sedaj vsi zgražali, kako male svote so postavljene v proračun tega ministrstva za poljedelstvo. Najbolj ogabno je pa še to, da je Pucelj, ki je vsega tega kriv, v svojem govoru, ki ga prinaša sedaj tudi Kmetijski list, zgražal nad tem, da država ne prispeva zii poljedeljske namene. Sam jo bil v vladi, sam odgovoren v celem obsegu za letošnji proračun in sedaj hinavsko zavija oči. AH morete kje najti večje politične sleparije? Pa kdo bi mogel od naših samostojnežev pričakovati kaj drugega. Politični sleparji so bili in bodo ostali. V finančnem odboru jo poslanec dr. Kulovec povedal vladi, da je proračun in sedanje nove zahteve finančnega ministra prava goljufija slovenskega ljudstva. Očital ji je, da šo izmetali milijone in milijone za ceste, mostove in uravnavo rek po vseh krajih, za Slovenijo pa nimajo denarja za najnujnejše vzdržavanje naših cesta in mostov. Ali veste, kako se je minister opravičeval, ki je -- mimogrede povedano —-osebno zelo pošten in prijazen človek? Rekel je, da so ceste po Srbiji in južnih krajih razdrte ali jih pa sploh ni. Zato morajo naj-prvo to popraviti in za te kraje porabljati stomilijonske zneske. Torej tako: mi naj plačujemo težke miljone, z našim denarjem se naj zidajo ceste in mostovi drugod, pri nas naj pa vse propada 1 Ali sedaj vidite, kaj je centralizem? Ali sedaj veste, zakaj se borimo zn avtono- mijo? Ali sedaj veste, kaj pomeni za na« avtonomija? Ali veste, da za nas ni gospodarske rešitve, dokler ne izvojujemo avtonomije? Ali sedaj veste, zakaj se Srbi tako trdovratno obotavljajo nam dati avtonomijo? Ali sedaj uvidite, zakaj avtonomija ne pride čez noč? Ali v luči teh ogromnih številk, ki so za nas izgubljene, ki za nas pomenijo samo plačevanje, spoznate, da so zločinci nad našim ljudstvom oni, ki so iz-, ročili s centralizmom vso politčno in gospodarsko moč v državi Srbom? In ti ljudjo samostojneži in liberalci — se ne upajo med ljudstvo in sktišajo ljudstvo begati, češ, SLS vaip je obljublja avtonomijo in ali jo imate. Ali jih vidite politične lopove*, Zločin so napravili, sedaj se pa še norču^ jejo, ker zločina ne moremo v dveh mesecih odpraviti in popraviti, ker se Srbi mastijoi od tega, kar so jim liberalci in samostojneži, zlorabljajoč lahkovernost naših ljudi, vrgli v naročaj. Slovensko ljudstvo, za te ni rešitve, kakor v politični in gospodar samostojnosti. SLS je započela ta boj in ga bo tudi dobojevala. Računa pri tem na politično zrelost slovenskega ljudstva, da se ne bo dalo prevarati od onih, ki .so ga že enkrat tako izdajalsko ogoljufali in prodali. Če bi slovenski narod bil tako malo politično '/rel, ni vreden, da politično živi. Če hoče biti za večne čase politično in gospodarsko odvisen, potem mu ni pomagati. Ker pa vemo, da hoče vsak človek, in vsak narod biti samostojen ip gospodarsko nezavisen, zato tudi vemo, dit pojde slovenski narod samozavestno v boj za svoje pravice do končne zmage. Morda bo boj še hud in dolg. Toda glave po koncu in korajžno naprej. Sužnji nočemo biti. Zato pa tudi boj, najhujši boj vsem centralističnim strankam, ki skušajo zopet zavajati slovensko ljudstvo. Revolucija v Bolgariji. V Bolgariji so v petek 8. junija zjutraj meščanske stranke v zvezi z vojaštvom izvedle državni prevrat. Na videz tako močna kmetska stranka Stambolinskega je padla čez noč, ministri so deloma vjeti, deloma so pobegnili, novo vlado pa je prevzel Can-kov, vodja revolucionarjev. Stambolinski je sicer pobegnil in skušal organizirati odpor kmetskih množic, toda proti vojaštvu je težko kaj opraviti, 'oleg tega se pcroča, da je bil Stambolinski v nekem boju med kmeti in vladnimi četami ubit. Precej verjetno je, da bo nova vlada obstala. Za našo državo bolgarska revolucija pomenja ogromno nevarnost, ne morda že za danes, pač pa v bodočnosti. Zakaj? Revolucija na Bolgarskem se ne bi mogla izvesti, ko ne bi revolucijonarji dobili pobude in opore od zunaj. In ta opora je prišla od strani angleškega bloka, ki je naperjen proti Franciji. Kakor smo že pred kratkim razložili v Domoljubu, skuša Anglija kakor , kdaj okrog r.mčije in Avstrije tako danes okrog Francije in njenih zaveznic stvori ti močan obroč, ki bo ob svojem času Francijo in njene zaveznice stisnil v korist Anglije. Francija ima za zaveznico malo antanto, torej Cehoslovaško, Jugoslavijo, Rumunijo in Poljsko (sleherna sicer ne spada k antanti, je pa najudanejša francoska zaveznica). Anglija previdno skuša vse te države obkoliti. Zato je dobila ua svojo strau Italijo, Mažarsko, skuša dobiti Nemčijo in Rusijo. Bolgarija se je pod vlado Stambolinskega vedno bolj nagibala k Jugoslaviji in bi takoj pristopila k jugoslavan-ski federaciji, ko bi bil Belgrad bolj dostopen. Zaio jO Anglija izvedla v Bolgariji prevrat, ki je postavil na krmilo vlade prijatelje Anglije in Nemčije, stare zagrizene sovražnike predvojne Srbije. Z vso močjo sta podpirali bolgarsko revolucijo Italija in Ma-žarska, ker sla s tem dve muhi z enim udarcem ubili: 1. se Jugoslavija ne bo mogla povečati z Bolgarijo, 2. bo Bolgarija v more-bitnein oboroženem sporu med Jugoslavijo na eni strani ter Mažarsko iu Italijo na drugi strani s svojo armado nu jugu padla Jugoslaviji v hrbet. Zato so sc v Belgradu že posvetovali, če mogoče kaže z orožjem poseči v bolgarskao revolucijo in pomagati Stambo-liuskemu na konja — toda že se je oglasila Auglija in odločno rekla: ne. Iu belgrajski generali so povesili svoje sablje. Tako se kaže na obzorju nova evropska vojna: med angleškim in francoskim blokom. Jugoslavija se bo morala, če ostane pri sedanjem zavezništvu, boriti najmanj na tri strani, če ne na več. Ali bo zmogla? Jugc;I: vija bo n";.'a se <■ Nro premisliti, če ji kaže vpreči se v francoski voz in si s tem na vse strani nakopavati sovražnikov. Zakaj kakor vse kaže, se-bo Franciji v prihodnji vojski slabo godilo, če Anglija svoj obroč trdno zvari. Vladati se pravi naprej videti. Učimo se! Bolgarska revolucija nam podaja par prekoristnih naukov, mimo katerih nikar ne i dim o brez besede. Kmefska vlada je padla, dasi je imela ogromno večino bolgarskega prebivalstva za sabo in je Bolgarijo v kratkem času po vojski gospodarsko in politično dvignila. Veliko bolj kot jugoslovanska vlada, dasi je bila Bolgarija v vojski poražena, Jugoslavija pa je zmagala. Toda ta kmetska vlada je imela veliko hibo, ki je bila zanjo usodepolna. Bila je proti drugim strankam nasilna. 2e volilni red je bil tako krivičen, da je naravnost izzival k odporu. Pri zadnjih volitvah je dobila kmetska stranka 557.459 glasov, nasprotne stranke pa 460 tisoč 49. Po starem volilnem redu bi morala s tem številom glasov pripadati kmetski stranki 142 poslancev, opoziciji pa 103 mandati. Po novem, nasilnem volilnem redu pa je dobila kmetska stranka pri istem številu glasov 220 poslancev, opozicija pa 33. Poleg tega je Stambolniski teden za tednom izdajal najstrožje nasilne odredbe proti nasprotnikom, v zadnjem ča^u posebno proti macedonski stranki. Odpor je tlel vedno huje. Anglija, ki je imela interes na tem, je priliko sijajno izrabila in krepko pihala v tlečo žerjavico, da je 8. junija z plame m zagorelo in požgalo kmetsko stranko. Veliko dobrega je naredila kmetska stranka za Bolgarijo, toda nasilje jo je umorilo. Nasilje rodi nasilje. Drugi nauk pa je ta-le. Bolgarska i kmetska stranka ni znala pridobiti zase — ' inteligence, izobraženstva. Inteligenca je po naravi poklicana voditi narod, — tega noben deniokratizem ne bo odpravil, ker bi bilo protinaravno. Kdor več zna, več velja! To je bilo in bo! Zato je za vsako kmetsko stranico žvljenskega pomena, tla se pristaši sami vedno bolj izobražujejo in da si pridobijo zase čim več najrazličnejše inteligence, ki bo razumevala kmetske interese in se vnemala zanje. Zakaj — čeprav je šolane inteligence znatno manj kot je preprostih kmetov in delavcev, vendar inteligenca s svojim znanjem, spretnostjo, nastopom stokrat nadomesti veliko število. Bolgarska inteligenca po številu ni močna, toda dovolj močna, da je vrgla številno kmetsko or- j mado. Vsaka stranka, pa bodi še tako številna, ki se ne zna vzgojiti, pridobiti, obdržati in ceniti inteligence, gre — v franže. Uči- t mo se! Iz Kmetskih Zvez. OKZ Trebeljevo je imela 17. junija t. 1. na Prežganjem svoj prvi redni občni zbor ob mnogoštevilni udeležbi zavednih članov. Občni zbor je otvoril in vodil zvezni načelnik Gale. Po kratkem uvodu načelnika je odposlanec JKZ g. Krištof podal zanimivo in izčrpno poročilo o političnem položaju. Poudarjal je potrebo organizacije kmetskega ljudstva in vstrajnosti na začrtani poti ter nujnost samopomoči potom zadružništva. Nato je podal načelnik Gale zanimivo poročilo o organizaciji, delu v pisarni in zmagi organizacijske misli. Iz poročila posnemamo: KZ v Trebeljevem se je ustanovila 29. maja 1919 kot podružnica Šmartin-ske, imenovala se je občinska KZ do marca 1921, takrat je njen načelnik, videč, da je treba še podrobnejše organizirati, upeljal v vsako župnijo poseben odbor KZ z lastno avtonomijo t. j. evidenco članov in blagajno. Župnijske KZ so organizirale vse farane in s tem pridobile mnogo članov. To je trpelo do konca marca 1922, ko je litijsko glavar-stvo videlo v tej organizaciji nek bavbav češ, ni zakonito ustanovljeno; vsi načelniki župnijskih KZ z Galetom so morali na gla. varstvo, kjer so dobili ukaz: ^delovanje ! ustaviti, sicer bodo imeli s sodnijo opra-viti?. Načelnik Gale, sit intrig, vloži 5. aprila 1922 za okrajno KZ in 14. aprila 1922 jih pokrajinska uprava potrdi; od takrat do danes je organizacija močna in podobna zavedni armadi, katera deluje kot neka krepka sila med ljudstvom in vzgaja novili bojevnikov. Načelnik vodi izvrstno upelja no pisarno, v kateri ima vsak član pomoč bodisi da/iščemo nasvetov, informacij, izgo-tavlja prošnje, prizive, vloge, sploh dela mo za našo korist. Danes ima okrajna KZ včlanjene župnije Prežganje 281 članov, Jančf^ 176 članov, Stanka 182 članov, .Javor nad 60 članov, torej skupno 4 župnije 700 članov. Od marca 1922 do danes ie pisarna rešila 268 vlcg, kakor izkazuje vložni pisnik in sicer v letu 1922 155, lelos pa ,'e 113. Napravilo se je nešte to prošenj, mnogo napovedi za dohodnino, prfzivov proti odmeri iste, več vlog itd. in to velikokrat z izvrstnim uspehom. Mnog stotak, da celo mnog tisočak, se je ljudem s tem prihranil. OKZ skrbi za reden pouk vseh članov o politiki po svojem načelniku, ki vsaj 4-krat na leto obišče vse župnijske podružnice in nam poljudno razloži položaj — Dozdaj smo imeli samo po 2 K udnine: župnijske podružnice imajo denar in celo okrajna centrala ima 802 krone v blagajni. Kajne, se postavimo, le zavidajte na; in skušajte nas prekositi. O pa nas že « boste. Ne rečejo nam zastonj >Trebelje*if republika«. Naš Gale že zna voditi to republikozato smo ga pa vnovič izvolili n prr 'identa Leskovec pri Višnjigorf. OKZ Trebe-Ijevska je priredila 17. junija pri nas sestanek gospodarjev. Govorila sta g. Gale o Kmetski zvezi, nje pomenu, podrobni upe-ljavi in koristi, ki jo imajo člani od nje. G. Krištof pa je temeljito pojasnil politični položaj in nas opozoril na važnost organizaci-je ter na živo potrebo vzajemnost/ in vstrajnosti. — Oba gospoda smo naprosili, da Se večkrat prideta med nas. Šmartno pri Litiji. Občni zbor KZ se bo vršil v nedeljo 24. t. m. takoj po prvi sv. maši. Vsi člani se vabite, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite. Najboljša in najsigurnejša prilika za šteden e! Ljudska posojilnica v Ljubljani. Miklošičeva cesta St. 6 (tik *> frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekoie® računu po 5°/0 brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljnbljati'. je največja slovenska posojilnica. Koncem decembra n» * Je imelr. nad 116 miljonov kron hranilmn vlog in nad 1,100.000 - kron rezervnih a* kladov. - Posojila se dovoljujejo na oseDm kredit (proti menici), na hipoteke in v w kočem računu. Zemljiški davek — prenovljen. Znano je, da se pripravlja preosnova raznih davkov. Naročniki raznih časnikov se opravičeno nadejamo, da nam bodo naši listi prinesli točne posnetke teh zakonskih načrtov, da bomo vsaj vedeli, zakaj gre in ne bomo naenkrat postavljeni pred trde paragrafe — in poštne davčne položnice — ko si nihče ne bo več mogel pomagati, O zemljarini, pri kateri so kmetje najbolj prizadeti, je »Domoljub« v št. 22 uže poročal. Morda ne bo odveč, če dodamo ondi izraženim mislim še nekaj besed, — če se bo sploh dalo pri sedanjih razmerah na vladi kaj doseči. Pred vojsko se jc od sto kron čistega donosa plačevalo malo manj kot 23 kron zemljarine (22.7); Sedaj je čisti katastralni donos v Sloveniji za 4 krat povečan, in od tega zneska 20% (ena petina) je zemljiški davek in poleg tega še 150% državna naklada, seveda brez občinskih doklad (za šole, reveže, cerkve), ki so se povsod znatno povečale. Ta direktni zemljiški davek sam na sebi bi ob tej draginji še ne bi bil tako visok. A zemljiškega davka ne gre presojati samega zase, ampak v zvezi z vsemi drugimi dajatvami, ki zadenejo našega kmeta. Kmetje zidajo šole, vzdržujejo • višji zemljiški davek kontingentira za posamezne pokrajine v toliko, kolikor višje so bile cene od 1. 1913, do let 1919, 1920 in 1922. Da se bo davek res kontin-gentiral je prav verjetno, ugovarjati pa moramo, da bi se povečal po ključu, povzetem iz časa najhujše dragi-n j e. Kar bodo sedaj napravili, bo najbrž« ostalo leta in leta — aH naj bo torej za dolgo prihodnost merodajna sedanja draginja? Povečani davek naj bi se v Sloveniji jel pobirati vže ob novem letu 1924. — v Srbiji šele — ko bodo katastri narejeni — kdaj bo to — strokovnjaki pravijo, da komaj v 15 letih. Ta stvar je skoro smešna, Če se zemljiški davek poveča, naj se poveča po celi državi, in ne v Sloveniji 10 1 e t prej. Gospod Vodopivec priporoča štiri bonitetne razrede., sedaj jih imamo pri katastru, kolikor je nam znano, 6 razredov, med katerimi je, kar se davka tiče, precej razločka. Zato smo odločno za to, da vsi razredi ostanejo, kakor so. Še pri 4. razredu, recimo pri travnikih precej visok davek, kaj pa kak gorat, skalnat, z grmovjem zaraščen svet. POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE POTOM ZADRUŽNIŠTVA ALI POTOM PARAGRAFOV? S pomočjo zadružništva se je pospeševala naša živinoreja zadnjih 10 let. Tudi kmetijske korporacije in oblasti so šle zadrugam pri njihovem požrtvovalnem delu na roko. Ves razmah v naši živinoreji imamo pripisovati ravno požrtvovalnemu delovanju živinorejskih zadrug, Zadnji čas pa za to poklicane oblasti ne kažejo prave naklonjanosti našim zadrugam in iščejo zop'et tistih suhih paragrafov. 3 katerimi upajo potom birokratizma rešiti našo živinorejo grozečega propadanja. Koliko se doseže s takimi sredstvi, nam pove prav jasno oni paragraf v občinskem redu, ki govori, da je občina dolžna skrbeti za potrebno število sposobnih plemenjakov. Koliko nepotrebnega dela, pisarije, groženj so že oblasti na podlagi tega paragrafa napravile, a skoro brez vsakega uspeha. Pač pa ima zadružništvo s samopomočjo zaznamovati precej lepih uspehov. Kar se je zboljšalo pri naši živinoreji, to je vse delo naših zadrug. Koliko se je nakupilo lepih plemenjakov na pobudo zadrug, koliko krav in telic, koliko mrjaščkov! Koliko hlevov sc je popravilo in uredilo z modernimi gnojišči in gnojničnimi jamami! Urejevali so se pašniki. Prirejala so se na pobudo zadrug premovanja in poučna potovanja, Vpostavilo se je pravo zbiranje plemenske IVaš denar v naše Sirairallolcel Kmetski denar v liberalnih bankah se uporablja proti kmetu! živine z vpostavitvijo rodovnikov. Koliko praktičnih gospodarskih predavanj in te« čajev ter razkazovanj se je izvršilo na predi, log zadrug. Ustanovila so se živinorejska okrožja, da se doseže enotno delovanje za* drug z določenim rejskim ciljem. Glavna smernice za smotreno pospeševanje živinoreje so se določevale na okrožnin sestan« kih, ki so pripravili tudi nova pravila b« zadruge. Po brezdvomno dobrih izkušnjah' z za'« družništvom pa se sedaj strokovnjaki ho« čejo zopet vrniti k birokratičnim načinom pospeševanja živinoreje, Sedaj hočejo zopet osnovati občinske odseke, kateri edini naj bi bili poklicani za pospeševanje živinoreje^ Bojim se, da bodo ti odseki ravno tolik« opravili, kakor oni zloglasni paragraf v otk činskem redu o dolžnostih občine glede pospeševanja živinoreje, ali toliko, kolikor so dosegli isti strokovnjaki z deškimi klubi pa amerikanskem vzorcu. Porabilo se bo mno« go papirja, črnila, uspeh pa bo enak ničli. Kako nespametno je tako ravnanje} Če zadruga, ki je ustanovljena na podlag! samopomoči iz lastne podjetnosti in ima tudi gmotno podlago, le težko izvršuje svo* jo nalogo pospeševanja živinoreje, tem manj jo bodo mogli vršiti občinski živino-, rejski odseki, ki naj bi se prisilno izvoltil na podlagi paragrafov. Mnogo boljše in uspešneje je delati potom že preizkušenega zadružništva, kier pridejo krajevne razmere in potrebe do' vpoštevanja, kjer imajo poverjeno dolžnosf izvežbani praktični živinorejci sami. Za eksperimente naši živinorejci ved niso. To pa ravno zato ne, ker so se pri za, družnem delu toliko naučili, da prav dobro razločujejo, kaj je za nas dobro in kaj slabo. Zato hočejo o svoji živinoreji tudi v bodoče sami odločevati. Naše zadružništvo ima glede živinoreje točne načrte ter zahteva, da se po teh načrtih tudi dela ter tako pride do uspeha, mesto da se delajo poizkusi in menjavajo načrti in načini, DOHODNINA NA KMETIH. (Dopis z dežele.) Letos se.davčnemu Simelmi jako mudi s predpisi osebne dohodnine. Lansko leto smo zvedeli šele avgusta meseca, koliko! smo si prihranili oziroma koliko čistega dobička smo imeli kmetje v letu 1921. Letoa pa, ker je bila Jansko leto izredno >bogata* letina, imamo pa že maja meseca na svojih mizah čisti dobiček od lanskega >bogatega r pridelka iz naših zemljišč, predpisan seveda od davčne gospode tam gori iz bele Ljubljane. Čuditi se moramo bistroumnosti davčnih organov, ki tako natanko vse vedo in vidijo, koliko jajc so nanesle našo kokoši, koliko piščet se je izvalilo, koliko litrov mleka so dale naše krave, koliko funtov masla so nabrale naše gospodinje itd. itd. Zakaj vse to imaš pred sabo napisano, aka zaprosiš za odmerno podlago. Kmet seveda tega sam ne ve, ker ne šteje, koliko kokoši mu je zneslo na leto in tudi mleka ne meri na litre, ampak kar na škafe, saj je bilo lansko leto toliko lepe in sočne krme, da niti stari penzijonlrani davkarji ne pomnijo kaj tacega. Torej se samo ob sebi razume, da je bilo mleka kot vode. Pa se nekaj. Davčna oblast tudi natančno ve, koliko soldov si nesel v šparkaso in pravi: »Neumevno je, da niste napovedali tudi tega, da imate 90.000 K plodonos-no naloženih v hranilnici.« Vprašali bi davčne bistroumnike samo to, naj tudi povedo, v kateri hranilnici je naložen ta de-nar. Sicer pa k stvari. Lansko leto je Domoljub prinesel par člankov, kako silno krivično se je postopalo pri odmeri doh. davka, osobito pri nekaterih posestnikih. Letos se je pa davčna oblast vrgla še s hujšo silo skoro na vse kmete do zadnjega bajtarja ter ga tako obremenila z osebno dohodnino. Neumevno se nam zdi, da sme davčna oblast kar tako odmerjati ta davek čisto po svoje pod imenom dohodnina. Kako more imeti kmet v tako slabih letih kot so bila že nekaj let sem, toliko »čistih«, da bi prišel vpoštev pri doh. davku. Ne rečemo, da se ne predpiše kakemu večjemu posestniku res nekaj tega davka. Ali kakor postopa davčna oblast sedaj pri predpisih tega davka, presega vse meje. Kmetje smo dognali, da davčna oblast naravnost vara nas kmete pri predpisih dohodnine. Vse mogoče dohodke si izmišlja pri kmetu in potem od teh dohodkov zahteva doh. davek. Vse polno slučajev to dokazuje, da pri davčnem ob-lastvu ni vse v redu. Neki posestnik je vprašal za odmerno podlago. Ker se mu je zdela odmera previsoka in sicer od dohodkov, ki jih ni nikoli imel, je vprašal še enkrat. In drugič mu pošljejo res drugačen račun od ravno istega leta. Zopet drugi slučaj. Lansko leto je dobil neki posestnik na zahtevo od davkarije potrdilo, da je davke od prej-šnega leta vse poravnal. A letos ga davkarija tirja za okrog 1600 K zaostalih davkov. Iz tega se da sklepati, da vlada na davčnih uradih silen nered. Ali je potem kaj čudno, ako so se zajeli kmetje upirati takim krivicam davčnega režima? Kmetje nočejo plačevati tega davka, ker vidijo in dokazujejo, da se jim je na podlagi lažnivih in izmišljenih dohodkov predpisal tako velik davek. Davkarija pa tirja kar naprej ter ima enega uradnika samo zato, da hodi tirjat in rubit po kmetih razne predmete. Toda dosti mora biti teli šikan. Krivice se morajo popraviti in sicer na ta način, da se davčni predpisi za osebno dohodnino popolnoma ustavijo, osobito pa rubežni in druge take terjatve ter se na novo preišče, zakaj davčna oblastva predpisu-* jejo ta tako krivični podlagi doh. davek. Sem spada najprej višnjegorski sodni okraj, ker tu se gode največje krivice. Prosimo liaše poslance, da naj obrnejo vso pozornost na to, in marsikaka nerodnost se bo odkrila. Kmet ni molzna krava samo za davčni režim, temveč mora skrbeti še za kaj drugega. Gospodarska obvestita* DENAR. g Papirnatega denarja v naM drižnvi je bilo v prometu dne 8, junija za 5555 milijonov 800 tiso« 'Jivrjev. lekom enega tedna dni je naraslo Število bsiikouev za 88 rnibjoa w 400 llnol dinarjev. g Koliko papirnatega denarja Imajo v prometu v drugih državah. V Nemčiji imajo papirnatega denarja v prometu za 8568 milijard 750 milijonov mark, v Avstriji za 4887 milijard avstrijskih kron, Ba Mažarskem za 119 milijard 200 milijonov maža* gklh kron, na FranooskenI za 80 milijard 740 milijonov 680 tsoč francoskih frankov. g Papirnatega denarja v Švici je v prometu ■a 844 milijonov 800 tlsoi frankov, dočim snaga njegovo pokritje v zlatu 683 milijonov 400 liso« fran-g Dolgovi Evrope Ameriki. Na podlagi uradnih podatkov znaša dolg Evrope Ameriki <»9 milijonov dolarjev, dočim Je leta 1921 Evropa dolgovala Ameriki samo 540 milijonov dolarjev. Vrednost tujega denarja. ll.jun. I5.jun. le.jun. Dcnar K v K v K v ameriški dolarji (eden) 354 — 364 — 348 — avstrijske krone (sto) — 51 — 54-- češkoslov. krone (ena) 11 72 11 — 10 48 angleški funti (eden)------ francoski franki (eden)--— —-- Italijanske lire (ena)--17 12-- poljske marke (sto)--— 36 --- CENE. g Znižanje cen sladkorju. Sindikat sladkornih tovaren je za la mesec znižal cene sladkorju za 2.85 dinarja pri kilogramu. Obenem je razlika med kristalnim sladkorjem in sladkorjem v kockah znižana od 2 dinarja na 1.50 dinarja, tako da bo stal sladkor v kockali 25 dinarjev kilogram g Vinski trg. Pri nas v Sloveniji so ostale cene kot doslej, samo kupcev ni. — Na Hrvatskem prodajajo kmečka vina, močna 8 odstotkov, po 2.50 do 8 Din, 10 odstotna po 5 Din liter. V VrScu fBanai) stane 7 odstotno vino 1.50 Din za liter, dočim slane vožnja do Zagreba 1.50 do 1.75 Din za liter. — Dalmatinskemu vinu so cene znatno poskočile. Črno vino, ki je stalo meseca januarja in februarja še 84 do 85 Din za hektolitersko stopinjo, stene danes 50 Din, belo pa 45 Din, postavljeno v luko Baker. — Avstrija. Cene so neizpremcujene. Vinogradi kažejo dobro, vsled česar so pripravljeni vinogradniki, ki rabijo denar, prodati stare zaloge. Vina iz Spodnje Avstrije, močna 6 do 0.5 odstotkov, stanejo 8500 avstrijskih kron liter, 7 do 8 odstotna 4000 do 4500 avstrijskih kron za liter. — Mažarska. Trgovina je zelo slaba. Cene so kljub temu zelo visoke, ker rastejo dnevno stroški za obdelovanje vinogradov, i) do 10 odstotna vina stanejo 100 lače tesarjem in za žeblje. Drugi so pa zavarovani šo za 2 do 5 tisoč kron, kar nI niti za en voz opeke. Treba je pomisliti, da ie veljava denarja najmanj sto krat padla. Če si bil pred vojno zavarovan za 2 tisoč, morašl biti sedaj za najmanj 200 tisoč kron. Le žal, da so bile zavarovalnice zaradi draginje papirja, poštnine, davka in cele uprave prisiljene zvišati prvotne povojne doklade, tako, da morajo plačevati posamezniki n. pr. od zavarovane vsote 100.000 K vsega skupaj približno do 70 do 80 dinarjev za opečno streho. Vsakdo je po novih zakonih lahko zavarovan tudi pri dveh zavarovalnicah. Saj les za nov krov hiše mogoče že še nabere nesrečni pogorelec pri gozdnih posestnikih, ako so v dotičnem kraju, toda kje je potem za opeko in dolavce Kaj pa bi počel gospodar, ako bi I>ogorela cela vas? Kako bo mogel v tem slučaju računati na pomoč? — Kot eno naših zanesljivih domačih zavarovalnic priporočamo zlasti »Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani^, koje zastopniki so v vsaki Liri. Ona tudi podpira po možnosti občeko-rislne naše naprave. — O koristih življenjskega zavarovanja pa prihodnjič. g Zakonski predlog o državni poljedelski baa ki je po vesteh iz tlel grad a že izdelan in bo v bllf-njih dneh predložen narodni skupščini. Po nazi-ranju strokovnjakov je načrt za koristi poljedcloev ugoden. Zakonski načrt predvideva tri vrste kre« ditev: dolgodobno, srednjedobno in kratkodobno, Krediti se bodo dovoljevali ua zastavno jamstvo treh oseb, na živino, orodje, stroje in na zemljišča. Okrajna uprava državne poljedelsko banke bo mogla dajat t kredite do zneska 6000 Din. Temeljna glavnica bo znašala 100 milijonov dinarjev In bo dobivala naslednje letne prispevke: tretjino čistega dobičku razredne loterije, tretjino čistega do-bička države v Narodni banki in v Državni hipotekami banki, ter končno 10 odstotkov čistega dobička državnih hranilnic. g Pred velikimi polomi trgovskih tvrdk v Sarajevu. »Jugoslavenski Liste piše, da ee nahaja vet trgovskih firm v Sarajevu pred gotovim polomom zaradi neuspelih špekulacij. Ena modna lirtna je že ustavila plačila. Njene obveznosti znašajo baje tri mPijone dinarjev. g Zanimivi poskntti h krompirjem. Znane je, da krompir rad v vsakem oziru oslabi in postaja vedno bolj zanikern, če sadimo na istem svetu vedno isto vrsto. Zato je treba razne Vrste krompirja pogosto izmenjavati. Sedaj m dobili v Zagreb nove vrste krompirja s Češkega in delajo ž njim poskuse, kako bi se obnesle v naših krajih. g Maiarska in aaša vojna odškodnina. Na podlagi uradnega obvestila je prejela naša država do sedaj na račun vojne odškodnine od Maiarske- 1805 konj, 2886 glav goveje živine, 1567 cvac ter 23 ti« soč 800 ton premoga. Volilni izidi. Volilni okraj Kočevje Občina Bmijaloku . Horovec . . Briga . . . Željne (Sele) Dolenja vas Draga . . Trava . . . Sv. Gregor . Fara . . . Loški Potok Gotenica . Koče . . . Kočevska Reka Kočevje . . Knežja Lipa Spodnji log Koprivnik . Nemška Loka Lužarji . . Črni potok . Livold . . Novi Lazi . Kompolje . Podgora . . Videm . . Mala Gora . Polom . . Mozelj . . Osilnica . . Struge . . Dane . . . Ribnica . . Rob . . . Turjak . . Gora . . . Sodražica . Stara cerkev Stari log . Velike Lašče Jurjevica . Sušie . . . Poljane . . Označba volišča 1 Števil« vcllloev j Ml 158 J Vrstni rod In oznaNn kandidatnih list j 18' j SLS SKS NLS [(?!Štui. j IfSS JDS Kon. RidHu »•011. M Uanjaloka 309 153 2 _ _ 4 3 7 3 173 llorovec 151 21 5 . — — 1 5 55 4 01 Cvišlerjt 327 15 16 1 3 8 116 85 1 245 Dolenja vas 527 357 7 — 1 12 7 18 1 403 Draga 318 109 10 — 5 16 1 4 6 150 Dvorska vas 440 302 49 _ 2 6 5 1 1 365 Faru 383 189 _ t _ 8 63 — — 261 Hrib 649 356 20 2 S 40 45 1 2 469 Kočevska Reka 274 42 — — 1 U 33 100 2 189 KoiSevje 776 76 9 3 33 80 134 171 8 614 Knežja Lipa 112 12 23 2 — 1 — 48 1 87 Koprivnik 312 5 53 1 — S 1 149 10 222 Karlovica 245 168 18 — 4 1 — — 4 196 Livold 244 73 3 1 1 14 34 60 6 198 Moravu 162 23 5 2 3 12 31 41 1 117 Mali Videm 769 542 02 6 — 7 12 — 4 633 Mala gora 232 29 1 — 1 1 8 189 1 170 Mozelj 280 47 67 1 — 4 10 68 1 198 Osilnica 339 137 4 6 8 8 — 7 7 178 Pri cerkvi 209 178 — — — 1 — — — 179 Ribnica 722 371 9 11 40 125 19 1 8 578 Rob 266 144 27 2 25 5 3 8 » 813 Pašica 364 192 29 1 8 3 S 1 4 230. Sodražica 684 367 20 12 3 90 6 — 1 519 Stara cerkev 319 22 4 2 1 8 58 15 130 8 238 Stari log 192 17 1 1 2 8 118 2 168 Velike Lašče 167 50 76 — 1 6 1 — 8 144 Žlebi« 346 205 18 5 7 11 11 1 - 958 Skupaj , , i 10,118 4830 537 ' 60 141 488 81» 1185 80 7840 r Tedenske novice« d Veliki katoliški shod za celo Slovenijo se bo vršil dne 26. avgusta v Ljubljani. Društva: Ali se pridno pripravljate? Na evharistični kongres v Zagrebu moramo iti »Slovenci v častnem številu! Jugoslovanski škofje so sklenili, da naj bo ta shod letos. Kongres bo velike varnosti za povzdigo katoliškega življenja v Jugoslaviji. Slovenci pn, ki se štejemo, da smo med Jugoslovani najbolj napreek ni, moramo , dnti našim bratom dober zgled. Pojdimo torej v Zagreb v velikem številu! Zagreb nam je blizu in Zagreb je zelo lepo mesto, ki si ga je vredno po-gfedati. Kongres pa obeta ^iti;veličasten5 raičakujcjo /do 1000(00' udeležencev, Odločiti in priglasiti se Je treba. V Zagrebu bočejo vedeti dO 15. jrtlija število udeležencev, da jim morejo pravočasno preskrbeti .stanovanje in hrano.' Poživljamo torej in prosimo vse verne Slovence, posebno Se one, ki so bliže Zagrebu, da se čimprej priglasijo pri svojih župnik uradih, v Ljubljani pa pri Ničmanu. Ktm-gres bo v soboto 18. in v nedeljo 11». avgusta; glavna reč bo v nedeljo. d Proslava treznosti. Srbi, med katerimi je treznostna ideja zelo jaka in razvita, 80 sprožili misel o 3>Proslavi treznosti«. Od 16. do 22. apr 1 je bil v Srbiji treznostni teden. Zadnji dan, v nedeljo 22. aprila, so priredili v BelgTadu veliko manifestacijo za treznoshio misel s prevodom po mestu v katerem so korakale množice navdušenih, večinoma mladih trezvenjakov, noseč napise, s katerimi poživljajo na boj proti demonu alkoholu, na delo in k zmagi treznosti. ^Proslava treznosti < je bila določena za celo državo. Pri nas, ki smo o tem prepozno izvedeli, je nismo mogli tisti dan in teden obhajati. Zato hočemo za letos to nadomestiti v n e <1 e 1 j o 24. junija. — Spričo strašnega pijančevanja, pi vlada po celi Sloveniji, bi bil skra jni čas,'da še dvigne k odpora, kar je treznega v deželi. Ta dan moramo zbrati vse moči k temu odporu. Poživljamo zlasti vse oblasti in vsa prosvetna društva, da bodo storita svojo dolžnost in pokazala dejansko voljo, delati rosno za vzgojo in prosveto naroda. Zdravstveni oddelek za Slovenijo je ponudil v ta namen vso svojo moč. Po vseh krajih bodo to nedeljo predavali o alkoholizmu zdravniki. Po drugih krajih naj bi društva sama priredila slična predavanja, obenem pa začela z resničnim delom ozir. organizacijo proti pijančevanju -in ž njim združeno podivjanostjo. — Sveta V o j s k a. d Kaj dela Radič, po pravici poprašu-jejo naši ljudje. Mi tudi. Kaj dela vendar Radič? Naši poslanci bije jo v Belgradu ljut boj za slovenske pravice, marsikaj dosežejo, veliko ostrin, ki so naperjene v Slovenijo, izbijejo, neprenehoma tolčejo ob vele-srbsko centralistično zidovje, katero so pomagali sezidati naši Jutrovci, Domovinarji in samostojneži, toda zgodba bi se v eni noči obrnila, ko bi gospod Radič več delal in manj govoril, ter bi namesto praznih V groženj poslal v Belgrad svojih 70 poslancev. Pašič si na vso moč mane roke, da Radiča ni v Belgrad in da more tako s centralizmom, ki ga podpira Radič, udrihati po Hrvatih in Slovencih. Z Radičevim čakanjem tečejo slovenske in hrvatske milijarde kar po Savi v Belgrad in Radič niti z mezincem ne zgane, da bi jih zajezil. Ali čaka, da bo Sava sama začela nazaj teči in nositi slovenske in hrvatske milijarde zopet na Hrvatsko in v Slovenijo. d Za vojsko. Pribičcvič jc v državnem zboru v imenu liberalne stranke ostro prijemal zunanjega ministra dr, Ninčiča, zakaj ni sedaj napovedal vojske Bolgarom, da bi zaščitil Stambolijskega. Zunanji minister mu je dal zaslužen odgovor. — Liberalci, ki v Sloveniji vsiljujejo med ljudi brezversko r,Jutro« in »Domovino«, bi na vsak način radi vojsko. Zakaj? Ker se v vojski da^veiiko zasl.HŽitj, z. bajoneti vladati in nasprotnike v fronto pošiljati. Zalo so za vojsko. Ljudjp, ali se ne sramujete >Domoviuo« in Jutro« sploh v roke prijeti? Alj hočete še enkrat svoje može in fante poslati v strelske jarke samo zato, ker hočejo tako liberalci.' Ni dovolj, da so vas prodali velesrbnkcmu centralizmu, ki vas do kosti izmozgava, hočejo tudi, da iz-krvavite v njihov blagor. <1 Po loči poškodovanim. Narodna skup ščina je sprejela predlog, da sc določi za po toči poškodovanim krajem 120 milijonov dinarjev kredita. Opozarjamo vse tiste posestnike, ki so v zadnjem času trpeli hudo škodo vsled toče, da škodo takoj prijavijo glavarstvu s prošnjo, da sc. jim prizna podpora iz dovoljenega kredita. Obenem naj preko tajništva SLS obveste o teln Jugoslovanski klub. — Kredit 120 milijonov dinarjev sc je dovolil na izrecno zahtevo naših poslancev in zcmljeradnikov. d Koroški Slovenci se. pridno pripravljajo ua deželno -in državnozborske volitve. d Vojaški zakon. Natančen potek o razpravi o vojnem zakonu v tozadevnem odboru narodne skupščine prinesemo v prihodnji številki. d Zaradi malega števila vlakov in radi nepravilnih zve« istifc na! Gorenjskem je zahteval poslanec,.Brodar pri železniškem ministrstvu, da sc temu nedostalku odpo-more. i d Stariši, varujte svoje otroke pred so-kolskim strupom. Samo trezen in pošten rod more kljubovati stoterim sovražnikom in se gospodarsko vzdržati. d Resnico je govoril Pucelj, ko je dejal v svojem znanem govoru v parlamentu: da (samostojneži) niso glasovali za sedanjo ustavo, ker se nam je reklo, da je domovina v opasnosli, iz ljubezni do vlade smo začasno popustili v svojem kmetskem programu in glasovali za ustavo. Da, da) Pucelj, ljubezen do vlade, minister za kmetijstvo, in zopet ljubezen do vlade. To jc prva resnica. Druga resnica pa je tale: Pucelj je iz ljubezni do vlade začasno popustil na svojem programu — volile! pa Puclja za vedno odslovili iz lade, o' Odlomek iz vojaškega pisma. Pišete mi radi onega fanta iz Ljubljane, kateri je umrl tukaj. (Brandšteter). Res; lahko bi se ozdravil. Godilo se je takole: Imel je baje trebušni tifus. Prvič je padel na vežbi, Ko- mandir čete ga jc surovo spravil kvišku, da je moral z veliko težavo nadaljevati sokol-ske vaje. Drugi dan se je javil na mlekarsko pomoč« (k zdravniku), a ga ni hotel narednik vpisati. Odgnal ga je s »švindlerjem«. Čez par dni ga jc na ponovno prošnjo sprejel. Dobil je od zdravnika dva dni »pošte-de« (opravljal je doma lažja dela). Kmalu se je zopet javil k zdravniku, a zdravnik ga ni sprejel. Ker je bil pa vedno slabejši, ga je moral zdravnik dati v »ambulanto« (t. j. domača bolnica). Če/, dva dni so ga napol mrtvega odpeljali v vojaško bolnico v Belgrad in čez 6 dni je došla telefonična vest, da je, umrl. Marsikateri se je že pritožil domu, kako se nam godi, a kaj, ko so šla pisma v, kot, ali pa v peč. Pred kratkim je komandant bataljona podpukovnik Lazar Popovih prepovedal pisati domu, kako se tu godi. Rekel je še celo, da kdor bo šel tožit domu, du mu gre tu slabo, boukaznovafi. Vsak-do se mora hvaliti,'da sc mu dobro godi. Plačila imamo 13-50 Din. Pa moramo dati za različne potrebščine mesečno 25 Din. Samo za perilo vsak leden 12 K. Ako »e ubije kaka šipa, plačati jo moramo vojaki, kupiti si moramo krtače za ribati, me.tle. Ako hoče kdo pisati domu in potrebuje znamko, mora kupiti,tudi zavitek in papir. Civilna obleka je bila skoro vsem ukradena. d Samostojneži rabijo denarja, ker so državni viri zanje zaenkrat zaprti. Zate bi se pa na vsak način radi prilastili denarja našega zadružništva, da bi uganjali /, njim koi upcjo, kakor znajo samo Iberalci in da bi odirali našega kmeta po nekdanjem vzorcu liberalnih krvosesov. Ker pa ne morejo1 zdravemu zadružništvu blizu — zakaj sleherna zdrava stvar se brani bolezni — so naredili načrt: obrekujmo in lagajmo, morda sc nam s tem posreči nekaj Jonetskih tisočakov spraviti v našo roke. Zato so začeli pod zaščito neločljivega poslanca Puclja kar. na debelo lagati o našem zadružništvu. Že zadnjič smo ovrgli par njihovih laži, danes imamo zopet to častno priliko. Kmetijski list laže, da je poslanec Brodar dobil od Zadružne zveze 800.000 kron za volitve. Kakor, sc iz lega vidi, so morale saniostojneže volitve silno veliko stali, če na-vsakega poslanca računajo kar #00.000 kron. Sli pa čisto z mirno vestjo izjavljamo, .o jih dvignili in toliko uredili, da so potrkavali za procesijo sv. Kešnjega Telesa. Ko so vsi trije zapeli, je vse hitelo iz sob in nikakor se niso mogli naredili b poti, mekkebi in ubranosti zvon«v. Da smo prišli oo tako lepega zvonenja. sc moramo predvsem zahvaliti g. župniku, ki se je kljub bolezni laliko trudil, parkrat hitel v Maribor, naročil jih v pravem f-a«ti, ko je bila naš« valuta se nek«; vredna. Veedebri Bog naj obilno povrne Uranom, — nekateri so žrtvovali zs svoje razmere velike svate — t božjim blagoslovom. Veliki tehta 123U );-;.• trlas iinn a-: srednji imo 715 l:g. glas e«: tre:ti. ki g:, dobimo z ribniškimi, pa bo ime! okoli 170 k: KOV TE NAD LOGATCEM. | Ne Tem. ali je tudi v drugih občinah toliko i mrtvila oziroma tako malo zivecu zanimanj« za gospodarska vprašanja So že tudi častne izjeme, to se ir. ra priznati. Vendar naj navedem le en slučaj: Vršil se je občni zbor važnega gospodarskega društva ^Zavarovalnica«;. Koliko jih je prišlo? Niti cel odbor! In tako je pri o-ia!ih : rganizacijah pogosto. a isto pri poučnih predavanjih. Potem |>a zabavljanje čez ukrep* občnih zl»«rov. K« je pa in- govoriti ter se pritožiti, p* ni nobenega. Zdramimo se. na.i «e vzbudi več i.«Ttine more v-rw kajt IZ DAVrE NA ITALIJANSKI MKJI. \ pondeljek 4. junija so gledali trije naši sta-re-ine. dulgohrbiui 1'oreM-n. okrogic.glavi Blegaš in belopecinasti Patitorec dobrodušne -omarje. ki fo trumoma prihajali k n«Sj t>ožj»potni cerkvi, k naši Ljubi tiospej'.. Oče kapuciu Ciril Gorifan, ki je prišel že v sel>oio gori in je vodil v nedeljo pro ce- ijo pri sv. Ke-njega Telesa, jih ;c pozdravljajo ^prejemal ter marljivo izp«v>tiioval že v nedeljo in ponedeljek. Ob 10. ie imel preč. g. dekan Matija Mrak iz Loke slove«no slnib« božjo, pri kateri je bil praznični govornik o. Ciril, po sv. miši pa je jircč. g .dekan v vznesenem govoru pred novim fup-niščem pozdravil zbrane romarje ter pohvalil vslraj-nosl iu požrtvovalnost davških srrnjauoT. ki so v kljub (iragin.i>kim rvzineram neumorno delali, dokler niso dovršili krasnega iiipnišča, ki bo njim v čast in pričalo poznejšim rodovom, kaj naredi združena moč tudi male srenje, če sezaresno odloči doseči lastno iupnijo. Nato je pref. g. dekan rupni-šče blagoslovil ob asistenci čč. gg. drAigosk<;;a, ja-vorskega. soriško**, nevaškoga. obeh želozniških ter očeta Cirila in zaliloškega. Vsem gospodom duhovnikom lepa hvala za obisk. Zahvaljujem« tudi g. župana Franceta Demšn iz Zallloga ia navzočnost, g. Janezu Dežman. organista iz Javovuika, ki je v nedeljo in pondeljek prav spretno vodit pelje. Posebna hvala gospodinji Poloni Jemec in vsej Jeni-čevi hisi za toliko požrtvovalnost! Bog plačaj vso tudi davškim možem, fantom in dekletom, ki so t mlaji in venci okrasili prostor pred ccrKvijo iu žnp-niščern. Romarji, zadnjo nedeljo v sopteuibrii \ s vabimo zopet! BOROVAK IZPOD KIMA. Srčno veselje je vladalo med nami 'i. junija, ko je bil blagoslov naših ljubljenih zvonov. Tem potom se i-ltr«no zahvaljujemo r prvi vrsti na*im Kg. ključarjem u njih požrtvovalnost pri nabavi zvonov in našim farnem aa mlaj« in streljanje ter vrlim mladenkam, ki so častno izvršile svojo dekliško dolžnost. Končno vsem darovalcem Bog plačajl — Saseščan. ftENCCt PKI KRANJU. Prireditev dekliške Marijine dražb« Uae 10 junija nam jesel« ugajala. Debre erganizirsm pe,] ski odsek dekliške Marijine družbe pod vwl»„(jm pe ve vodje g. Briceljaa, jo iirrstae izvajal p*r krat-uih uesmu. Ljubki glasovi, deklainacij« r pe|j„ (Crm Marijin otrok) s« dopadb' ia sv zelo prikiud. ni na oder družbenik prireditev. Igra; >Oo,Uri.'» naše ljube Oospec, krame vzgojne r-ebine, je niof-no vplival« n« Ijudstve. Do smo se odzvali, res, ni aam bilo iaL Ob raihodu si je ebHnMve želel« prireditve ponovno BRDO Piti LLKOVJCL Televadni odfek Orel n« Brdu priredi u dui sv. Petr« in Pavla, te je SV. junij« jsm« vadbo na župnijskem vrtu. Ob pol eni zbiranje bratskih odsekov in občinstva r Lukovili srjrstii« i steKlenlce frnkeia vm\ Vsebina to naredi! Sestava Felterjevega Elzafluidaiz najmočnejši esencev zdravilnih teliš; cveljr.. korenin in listja t nai/i/iejšiiu dest:iatoc žpaaja je fe čez 2b te; vzrc^k zaiiV&lnosti nebro;-nih tiudi v vseh delih sv:ta. ker jim k« Kor do;.er prijatelj \ te-kib dueb bolečine :,re;ene. Imate boleč >Lie v udth? V hrbtu V Zobobol? NebrdfSt« slabi, prenapeti. itmuCerii in preveč občutljivi? Želite .icber kosmetikurn za tobe. zobno ___ meso. lice glav.':- Ali želite v vseli pr.Jožn^stlh imeti zanesljivo sreilstvo v hiši? Poskusite j^ravi Fellerjev Elzafluid? Kmal i bt-dete tekli tudi vi: i to /fe m. ibolišl KuS SEM KCDAJ OKUSIL! Je veliko močnejši in udatnejši kakor francosko tganje iu najboljše sredstvo te vrste! V vaeh dotič.uih poslovmcah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Feller. S pakovanjem in poštnino stane, če denar naprei alt po povzetju: S doplatka. AdrosiraU natančno: EUOEN V. FELLER, lekarnar, STUB1CA DONJA, Elzatrg štev. 1B, Hrvatsko. kamni&k« godbe imX)H prav deber nastop. Vendar se je po splošni želji takoj sklenilo in tudi razglasilo, d« se bo ta prireditev prihodnjo nedeljo 24. i m. p o n o t i 1 • in sicer le v slučaju, ie bo lepo vrome. - Spored b« isti. kot je bil določen sa prejšnjo nedeljo — pridejo tedaj tndi dijaki U Ljubljane — in bo «ela prireditev, na kateri bo nastopalo celotno močno kamniško orlovsko okrožje In dijaška srenja is LJubljane, bresdvomno veličastna manifestacija krščankse orlovske misli, ki naj pri nas v Radomljah oživi in n* krepke noge postavi orlovski odsek. - Vabimo mSe prijatelje, da se v nedeljo v velikem številu udeleže naše slav-,108(1. Na svidenje in Bog živil ČRNUČE PRI LJUBLJANI. Zaradi neugodnega vreawna ie ta preteklo nedeljo nameravana proslava IV letnice tnkaf-Snjega orlovskega telovadnega odseka odpadla in se vrši prihodnjo nedeljo, 24. >. m., in sicer' ob vsakem vreemnu, ker so za slučai slabega vremena pripravleni tudi iotranji prostori. — Bratska drustya in odseke (z bližnje in daljne okolice vabimo, da 24. t. m. v vsakem slučaju pohite na Črnuče Na svidenje! Bog živil BLOKE. Dne 29. funija na praznik priredi naš Orel celodnevni tabor na Studencu oziroma pod Velikim Vrhom, Dopoldan je sprejem pod Velikim Vrhom in potem odhod k rv. maši na Studenec k sv. Petru. Po sv. maši bo pred cerkvijo tabor, po taboru odhod pod Vel. Vrh 't Useniku, kjer se vrši popoldne favna telovadba. Ker je ta dan na Studeicu običajno letno cerkveno opravilo, kamor pride mnogo častilcev sv. Petra od blizu in daleč, sc vabijo vsi tudi letos, da obiščejo sv. Petra in se udeleže naše prve lavne prireditve, posebno opozarjamo na vse to sosedne odseke. Za po strežbo ie oreskrbljeno. Bog živil Njiva. Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, "Spisal I. M o h o r o v. (Dalje.) VI. Pomladni vetrovi. Zima je prešla. Od zadnje jesenske letine je bilo V6e povžito in od kupnine za njivo je hranila Neža še en petdesetak. Možev zaslužek ni več kril tedenskih izdatkov. Kako in zakaj, Neža ni vedela. Iz An-žetovih besed je sklepala, da je zaslužek komaj za silo, in da postranskega dela Anže nima, je sama videla, '"iste desetice, ki jih je zaslužil, če je bližnjim kaj zašil, so nenadoma izginile. Neža je sumila moža, da tudi pri tedenskem zaslužku utrguje in napoveduje manj, nego zasluži... Kalilo jo začelo trkati pomanjkanje na vrata. Ni bilo nobene udobnosti, ni bilo reda, vse je sililo, tega je bilo neposredno treba, in jutri zopet drugega in potem je bilo v hipu vsega treba. Ni bilo perila, ni bilo posode, ni bilo drv, ni bilo vsega tistega, ki človek zanj ve, kadar vidi, da ga ni v hiši. Pi-oti možu je postala Neža nehote hladna. Videl je, da mu ne more več verjeti in zaupati in zato je postal še slabši, mahedrav, slabič brez volje, toda smešno razdražljiv in igralski zanosen, ko se je prerekal ž njo, ki je s topo, malomarnosti podobno vdanostjo ponavljala, da je treba varčevati, da ni tega, da ni onega, da bo Prišel čas, ko bodo vsi stradali. »Ali nimaš denarja na strani ?< je vik nil pri neki taki priliki. Začudeno ga je pogledala. »Sto goldinarjev moraš še Imeti, mojih računih!« je nadaljeval. J Ali hočeš vedeti, koliko imam še?« je vprašala. Bil ji je glas dokaj bolj za ničljlv, kakor kdaj koli prej. Segla je v miznico in položila na mizo dvoje dese-takov. »To je vse!« Polile so jo solze. Zvečer, ko je bil Anže rahlo razburjen od par čaš vina, ji je očital, da ne zna gospodariti in je govoril na dolgo in široko, kako da razmetu-je z zabelo, s kavo, z mlekom in kruhom. Tiho je ihtela in otroci so se stisnili k njej. Anže pa se je ujedal, da mu odtujuje otroke in jih uči sovražiti ga hi ga zaničevati. Vendar je tudi sam prav dobro čutil, da gre slabo in v srcu on je bilo ravno otrok zelo žal. Misel na Jelčino smrt mu ni dala miru. Zima se vrne, kdove ali mu tedaj ne zbolijo enako Janezek, Tinko in Nežica. Iz te skrite ljubezni je rastlo v njem odurno čuvstvo: strah pred vsem, kar je težko, in modroval je v sebi: ? Preveč ne smem pustiti, da bi mi k srcu prirastli. Kako mi bo hudo, če jih izgubim.« Jezilo ga je pa, da ga je doumela žena in mu očitalo, da gre vsemu s poti, kar je grenko. Najjasneje je med otroci Nežica spoznala novi položaj. Čudno resni so bili postali sicer vsi trije otroci, proti očetu ne-zaupni, proti materi svojeglavi, bodisi, ker Je bila postala trša ž njimi, meneča, da jih tnoru utrditi, bodisi, da je nanje vplivala večkrat jezno očetovo opoi;ekanje naproti materi. Prve pomladne dni so šli z materjo nabirat jx)ljski regrat ob kolovozih. Naslednje dni so hodili sami. Tiste dni, ki so začeli jesti ob kolovozih nabrani regrat, so se zavedli, da so siromaki, kakor tisoč drugih siromakov v mestu ... V naravi je zelenelo in se budilo novo življenje. Janezek in Tinko sta begala od doma, postajala drznejša, samostojnejša in in sta imela svoje tajne, ki sta jih skrivala pred materjo in Nežico. Nežica ie je še tesneje oklenila matere. Govorila je iz nje skoraj dorastla deklica in delala je kakor izurjena dekla. Vmes med resne pogovore Je govorila se/eda otroško-nedolžno. ;>Mama, zakaj ste Vi postali tako pegasti?« je vprašala nekega dne. Neža se je vznemirila: »Ali nisem vedno pegasta?« >Ne. Prej niste bili.« >Bo že prešlo k je mati rekla posili. Nežica je menila čez nekaj trenutkov: :>Za Jeiico preveč žalujete; kaj ko bi jaz molila, da bi nam Bog dal novo.« »Pa moli, Nežica k se je nasmehnila mati. Isti večer je videla Nežica, da mati pripravlja povoje, otroške jopice ln čepico in je zato povedala Janezku in Tinku, da bodo dobili novo Jeiico. Zvečer pa se je pogovorila z materjo z vso resnostjo odrastlega človeka, z glasom, ki je bil, kakor pri človeku, ki že vse ve. Bil je isti glas, s katerim je brala Nežica za otroke neprikladno mesto o sveti Genovefi. Mati si je mislila: »Glej jo, našo Nežico, čez par let bo dovolj pametna, da se bom mogla pogovor riti ž njo.« * Ali se je bjla Neža v resnici že spremenila in je mesto v toliki meri vplivalo nanjo, da se je veselila dobe, ko ji bo dete spoznalo? Pozneje, ko je premišljevala dogodek, ki se je bil pripetil tisto poletje, je vedela, da se je bila hudo izpremenila. Nekega dne je obiskal Anžetove Kobiljekar. Bil je — vsaj Neži se je tako zdelo — zelo izpremenjen. Bil je nekam neroden in je govoril nekako dobrodušno in zasmehlji-vo. Neža je čutila, da bi moral govoriti po njenem pričakovanju mehko in milovaje. Ni doumela, da je kmetski človek z doma ves drugi, v večni zadregi, da se te zadrege zaveda in jo izkuša prikriti. Najbolj je užalilo Nežo, da niti omenil ni, naj se vrnejo. ®ha bi bila rada potožila, pa ni mogla, zlasti ne, ko jo je nazval nerodno parkrat zaporedoma Jgospc s in jo vikal. Ko se je poslavljal, je stisnil otrokom nekaj v roko in hotel iti, da ga je komaj ujela ob vratih z vprašanjem, kaj da je z bajto. Menil je, da jo bo porabil v svoje namene. Otrokom je bil dal vsakemu po dese-tici. Neža, ki se je prvič ustrašila, ko jih je bil obdarovanje bila zdaj razočarana. Niti od daleč ni mislila na posebnosti kmetskega človeka, ki varčuje, ko gre na božjo pot. Overjena je bila, da se je Kobiljekar izpremenil. Kakor velika vrzel je zasijalo pred njo. Velika nada se ji je bila izjalo-^ vila. Mesto je bilo ubilo njen ponos ... Hotela je zaslužiti sama. Vedela je, kako bi služila. Pospravljat bi hodila po gosposkih hišah. Takoj bi šla. Toda, ali more taka? Prvič v življenju se je zahudo-vala na svoje stanje in na klijoče življenje, ki ji je zabranjevalo postranski zaslužek. Jeseni je bilo rojeno dete in je umrlo tretji teden po rojstvu. Bili so 6ti'oški. Vi tej sili je pisala Kobiljekarju, naj pride za botra. Kobiljekar je odpisal, da ne more. Ko je dete umrlo, je pisala zopet. Tedaj je poslal petdesetak v navadnem pismu, kjer, je pisal: ;>Za botra nisem maral iti, ker mi je bilo prehudo gledati Tebe iu Tvoje sirote. Pomagaj si, dokler moreč. Ko ne boš mogla več, pridi. Pod pragom, kamor si ga položila, je ključ.« Z Nežico ste pisali nazaj dolgo ln težko pismo. Mati je jokala, ko je narekovala. Tista groza zadnjih časov, odkar je bila izgubila celo zaupanje v Kobiljekarja, jo je hipoma minila. Kakor na drobni nitki si je pomagala navzgor iz prepada, ki je zadnje čase visela nad njim. Zdaj je zarajalo v njej novo vzbujena misel na daljno bajto, novo upanje v lepši čas, v vrnitev in tiho srečo, toplo srečo v kotičku čudovite bajte, ki leži kakor školjka v svetlem produ sredi čudovite tišine, kakor na dnu morja .., Zahrepeneia je ven, ven iz mesta, nazaj v polje in bajto. Našla Je samo sebe iti se upokojila v vdanosti v topi dobroti. Vse, kar se je še godilo od tistega dne ž njo, JI e bilo nekako tuje, nekako vse nezavedno so jo udarjali težki dogodki. Zato jih jd lažje prenesla.... (Dalje.) ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST M. U. DR. IVAN OBLAK Ljubljana, Stari trg štev. 34 ,nasproti šentjakobske dekliške Sole) ORDINIRA »d 8,—12. dopoldne in od 2,-5. popoldne. 3298 Žemina ponudba. Pošten in priden kmetski sin s 400.000 kron gotovine se želi priženiti na boljšo kmetijo ali mlin; zelo ugodna prilika. Samo resne ponudbe naj se pošljejo na Upravo »Domoljuba« pod »M 1 n d e -____nič št. 3678-:. __j)078 Čevljarskega vajenca, krepkega, ki je priden in pošten, sprejmem takoj. Augiist Jeglič, Radeče pri Zidanem mostu. Fviil 105/23-3. 24. junija 1023 ob 9. uri dop. se bo prodala da licu mesta v St. Vidu nad Ljubljano HIŠA št. $ z dvoriščem in gospodar, poslopjem — pare. 73'1 — mera 381 m3, za 250.000 K kot izklicno ceno. Pogoji so razvidni v sobi 33 in pri dražbi. OKRAJNO SODIŠČE v LJUBLJANI, odd. VHI.. dne 5. junija 1923. ^Prave turške KOSE neprekosijive ojstriue, različne BRUSE, dobre SRPE dobite najceneje pri ŠOŠTER1Č, PETAN & ERKER, Ljubljana, Resijeva cesta štev. 20. iz proste roke, radi družinskih razmer, ki meri 35 oralov: gozd, njive, travniki in vinograd za 45 hI vina, z vsemi gospodar, poslopji, zraven ceste, 1 Vi ure od žel., 'A ure od larne cerkve, vse skupaj, krasna lega, lep sadni vrt. Vse obdelano. Cena 420.000 Din. Ostalo po dogovoru. Na željo tudi pozneje plačljivo. Vprašanja na upravo »Domoljuba« pod »POSESTVO št. 3545 :. Prodam posestvo i&sa v VrMiemiit St, 56 naprodaj z vso kmetijsko potrebščino in s krasnim vrtom. Več povedo pri P0N1KVARJU na Ižanski cesti št. 50 (na Barju). 3670 IMin In kovačija .z^E*?™ lohlio zemlje, da se lahko redi krava iu več prašičev. ANTON DEMŠAR, A lir na vas št. 15, p. TRE-BELNO pri Mokronogu, Dolenjko. 3754 Lesene modele za surovo maslo lesene vile, kosiša, gvablic za seno, vsakovrstno leccno posodo in vsakovrstne košare in spominke za božja pota dobite v vsaki množini po najnižjih lenah pri tvrdki M. ČESEN J, KRANJ. 3611 DOJILJO. idravo, kmetsko išče boljša družina na deželo. Nastop s 1. julijem. Ponudbe z zahtevo plače pod »Dojilja na Gorenjsko« na upravo lista. Tramcbrscelj STAVBENI in GALANTERIJSKI KLEPAR — ŠTEPANJAVAS 38, p. Hrušica pri Ljubljani — se priporoča za V9a v to stroko spadajoča deia v mestu in na deželi. 3601 želi dobiti primeren prostor za čevljarski mojster izvrševanje svoje obrti. Event. prevzame čelo delavnico. Ponudbe pod »SAMEC« na upravništvo. Kumno, janež, rdečo deteljo, semensko AJDO, lipovo CVETJE, suhe OOBE it