PoStnlna plaCano v gotovini. Liubllani, dne 2. marca 1922. Lato IV. Glasilo »Samostojne v kmetijske stranke za Slovenijo Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno.....................Din 12 50 poluletno.................... Din 6-25 Posamezna številka...............Din 0 50 >t, pomagaj al u ln svoje atalliče v dpžavl uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase................. . . . Din 0*25 uradne razglase.......................Din 0-40 reklame......................Din 0-50 Uredniitvo in upravniitvo lista le v Ljubljani na Kongresnem trgu SL 9 (nasproti dvorca). Da, proti kleribalizmu smo! Po svoji stari farizejski navadi je «Domoljub» čisto preobrnil naš članek «Protiklerikalna fronta« ter se povzpel do nastopnih potvorb našega članka. Mi smo pisali, da smo za protiklerikalno fronto, če je v njej udeležen ves narod, ker smatramo klerikalizem za rak-rano slovenskega naroda, «Domoljub» pa piše, da smo proti klerikalcem, ker zahtevajo le-ti avtonomijo Slovenije, izenačenje davkov itd. Mi smo pisali, da odklanjamo dr. Kukovčev predlog, za kar nas je «Nova doba*, glasilo drja. Kukovca, vehementno napadlo, «Domoljub» pa laže, da se «popolnoma strinjamo z mislijo liberalnega prvaka drja. Kukovca*. Mi smo pisali, da ne gremo za demokrate po žerjavico v ogenj, «Domoljub» pa piše, da smo ponižni sluge liberalnih bojevnikov. Mi smo pisali, da je zelo mogoče, da se zvežemo tudi s klerikalci proti demokratom, «Domoljub» pa laže, da-smo ponižni sluge svobodomisel-stva. Mi smo pisali, da smo naprednja-ki, kolikor pomeni to ljudi, stremeče za napredkom, «Domoljub* pa piše, da se štejemo med «napredne» stranke, čeprav smo jasno dejali, da napredne stranke sploh ni, ker so jo ubili demokrati. Skratka: kolikor vrst, toliko laži je samo v eni «Domoljubovi* notici. In potem se še čudite, če smo proti klerikalcem in če jih smatramo za rak-rano slovenstva? Ali sploh more poštenjak trpeti tako očitne laži? Drug primer: Vsi naši bralci vedo, kako se je izvršil naš shod v Slovenski Bistrici. Sedaj pa čujte, kako poroča o shodu «Slovenec», inteligenčno glasilo klerikalne stranke «Slovenec* z dne 22. februarja piše* «G. minister Pucelj je prišel iz Belgrada zopet pogledat v Slovenijo in se je podal v nedeljo v Slovensko Bistrico pri Mariboru, da tam iz-nova utrdi zvezo z demokrati in potolaži drja. Kukovca. Shod je bil namenjen za pristaše iz cele(!) Štajerske. Toda obisk je bil naravnost kla-vern, ker sta bili od 500 navzočnih vsaj dve tretjini pristašev SLS. Za predsedn;ka shoda je bil izvoljen pristaš SLS. ki pa je bil nasproti g. Puclju silno prizanesljiv, ker je videl v dvorani razjarjeno množico, pred katero so ministra stražili na govorniškem odru štirje orožniki. G. minister sploh ni mogel razviti nobenega govora in se je grozno jezil ter so iz njegovih ust padale ministrske besede, kakor živina itd.» Dobesedno smo navedli «Sloven-čeve* laži in njegovo zlobo. Sedaj pa malo pojasnila! Konstatiramo, da postavlja «Slo-venec* «Domoljuba» na laž, ko pravi, da je hotel tovariš Pucelj potolažiti drja. Kukovca. Z drugimi besedami se to pravi: Naš članek «Protiklerikalna fronta* je drja. Kukovca tako razžalil, da ga je bilo treba potolažiti. «Straža* z dne 22. februarja pa postavlja na laž «Slovenca* s svojim poročilom o našem shodu v Slovenski Bistrici, ko piše, da je navajal g. Pucelj v polurnem govoru svoje osebne zasluge za kmeta. (Ampak «Slovenec» pravi, da g. Pucelj sploh ni mogel govoriti.) V ostalem je seveda tudi v «Straži» vse polno laži, izmed katerih je ena najmastnejših, da m črhnil tovariš Pucelj o gospodarskem položaju v naši državi niti besedice. še bolj jasno pa postavlja na laž «Slovenca», «Stražo* in samega sebe «Slovenski gospodar* z dne 23. februarja. «Slovenec* pravi, da se je tovariš Pucelj «silno jezil», ♦'Slovenski gospodar* pa zopet, da «mu je igral na ustih prezirljiv nasmeh*. «Slovenec» piše, da tovariš Pucelj sploh ni mogel govoriti, «Straža*, da je govoril pol ure, «Slovenski gospodar* pa že navaja skoro njegov govor «Gospodar» piše dobesedno: «Govoričil je o potrebi kmetske organizacije, hvalil svojo delavnost in svoje uspehe, zlasti pa dejstvo, da je bilo pod njegovim ministrovanjem izvožene za štiri milijarde razne živine. Nadalje je zatrjeval, da je vlada na njegov pritisk dovolila carine prost izvoz plemenskih svinj izpod 50 kg žive teže. Glede veržejskega mostu je izustil trditev, češ da je ,on' zajamčilO) zgradbo veržejskega mostu.* Naši bralci vidijo, da je navedel ^Slovenski gospodar* skoro da nekaj glavnih odlomkov iz Pucljeve-ga govora. Konstatiramo le, da je vse, kar navaja « Gospodar* iz Pucljevega govora gospodarska stvar in da sta tako sijajno postavljena na laž i «Straža» i ^Slovenski gospodar*. Končno omenjamo le še eno dejstvo. Klerikalni listi trde, da so imeli klerikalci na bistriškem shodu dvetretjinsko večino. Končno pa so glasovali za našo resolucijo, čeprav je urednik Golob glasno opozarjal, da pomeni glasovanje zaupnico SKS., vsi zborovalci. Ali si morete misliti lepši uspeh, kakor je ta, da ves zbor, obstoječ iz dveh tretjin klerikalcev, glasuje za našo stranko? Pojasnili smo malo obširneje lažnivo pisavo klerikalnih listov o bistriškem shodu, ker je ta pisava klasičen primer klerikalne lažnivosti in ker ie bilo 500 ljudi priča bistriškega shoda. Ker poznamo klerikalce kot zakrknjene lažnivce, zato se ne čudimo, če lažejo o stvareh, ki se tičejo njih stranke. Toda nezaslišano je, da lažejo tudi o gospodarskih vprašanjih, ki so za kmeta življenskega pomena. Vprašanje jare pšenice. «Slovenec» z dne 22. februarja je objavil to-le notico: «Izborno gospodarstvo ministra Puclja. Belgrad, 21. februarja. (Izv.) Kmetijsko ministrstvo je sporočilo češkoslovaški vladi, da bo v kratkem prišla na Češkoslovaško komisija v svrho nakupa jare pšenice za seme. Minister za kmetijstvo Pucelj je dobil v ta namen kredit 16 milijonov kron, ki mu ga je odobril ministrski svet, da nakupi seme za one kraje, kjer je suša uničila žetev. Kmetijsko ministrstvo bo plačalo z ozirom na kurz češkoslovaške krone 90 do 100 jugoslovanskih kron za kilogram pšenice, medtem ko bi se moglo dobiti v Banatu žito za seme po 18 kron za kilogram. Pri tem pa bi se prihranili tudi stroški za daljši transport in stroški za komisije.* Tako «Slovenec» v svoji zlobi, nevednosti in laži! Sedaj pa naš odgovor. Ker je ostalo spričo suše veliko zemlje neobsejane, je sklenilo kmetijsko ministrstvo ustreči prošnjam kmetovalcev in nabaviti za setev jaro pšenico. V naši državi je jako malo jare pšenice, ker uspeva le-ta samo v krajih, kjer je dosti vlage. Letos nam primanjkuje v vsej državi za setev 400 vagonov jare pšenice. Po vsej državi pa jo je bilo mogoče dobiti samo 22 in pol vagona. Zato se je obrnilo kmetijsko ministrstvo v Nemčijo, Nemško Avstrijo, Romunijo, Madžarsko in Češkoslovaško glede nakupa jare pšenice. Odgovor pa je dobilo zgolj iz Češkoslovaške, odkoder se nam ponuja 50 vagonov jare pšenice, in sicer kilogram po 4-50 češke krone. Tovariš minister Pucelj ie naznanil to interesentom, ki so mu pa dejali, da je vseeno, koliko stane jara pšenica, in da jo kupijo za vsako ceno, ker jo potrebujejo neobhodno. Tovariš Pucelj pa je hotel obvarovati kmeta vsake izgube ter je dosegel od ministrskega sveta kredit v znesku štirih in pol milijona dinarjev za nakup jare pšenice. Interesenti bodo dobili jaro pšenico torej po ceni 4.50 češke krone za kilogram. Revnim kmetovalcem ne bo treba pšenice takoj plačati, temveč jo bodo mogli povrniti tudi v blagu, to je ob žetvi. Ker pa je suša v nekaterih krajih kmeta skoro uničila, zato je dosegel dalje tovariš Pucelj za take kraje 20odstoten popust. Ti kraji bodo torej plačali pšenico le po 3.60 češke krone za kilogram, kar ne znese 90 ali 100 jugoslovanskih kron, temveč največ 27^00 do 21.60 naše krone. O tem, če je ta cena pretirana, pa si upamo temeljito dvomiti. Pripominjamo samo še nekaj. Čisto mogoče je, da se ponovi pri nakupu jare pšenice isto kot pri dobavi volov, da bodo Čehi dobavo pšenice ovrgli, kakor so storili Nemci z voli. Ako bi se to zgodilo, potem bi bili v mnogem oziru tega krivi naši klerikalci, ki so provzročili. da smo morali javno povedati, v kaki zadregi smo in da moramo kupiti jaro pšenico za vs?ko ceno, kakor so to tudi že izjavili interesenti. Napisati bi morali *ce'e knjige, če bi hoteli sproti zavračati vse kleri-krlne laži, ki jih širijo proti nam. Ker imamo samo svoj «KmeHjski list*, zato je nam to nemogoče. Toda tudi teh par primerov zadostuje, vsak naš pristaš pa pozna še obilico drugih primerov. In zato pravimo: Glavni vzrok, da smo odločno proti klerikalcem, je njih časopisje, odnosno njih nezaslišane laži. Pljunili bi na Kristov nauk, pomendrali bi čast in poštenje ter postavili na sramoten oder resnico, če bi molčali na vse te klerikalne laži in če bi podpirali tiste, ki jih razširjajo. Nasprotno: vedno in povsod bomo v boju z neresnico in zato smo protiklerikalci. Toda tudi še iz drugih vzrokov! Enako ne moremo trpeti klerikalne sleparije, ki jo goje klerikalci v najvišji meri. Samo nekaj primerov! Poslanec Škulj zastopa interese magnatov Kaj-feža in Auersperga ter se poteguje za Musilovo progo, glasilo njegovih volilcev «Sedanjost* pa piše za Klodič-Hrovat-Kavčičevo progo. Ali ni to očitna sleparija? Klerikalni občinski svetniki v Ljubljani zahtevajo v Ljubljani prepoved izvoza živine, na deželi pa grme klerikalni voditelji za izvoz živine. Bi- li bi sami sleparji, če bi se družili s takimi sleparji. Na deželi, kjer ima klerikalna stranka večino pristašev, zahtevajo vlado kmeta, v zakonodajnem odboru pa zahteva njih zastopnik, poslanec Dulibic, rekvizicijo žita in živine. Ali ste že doživeli take sleparije? Za meščane izdajajo meščanske, za kmeta kmetske in za delavce delavske liste, kakor da bi bilo na svetu mogoče biti komu zastopnik vseh stanov. Kriče proti korupciji in proti po-tratnosti državnega denarja, če jim pa kdo pokaže njih grehe, molče. 37 milijonov kron je zapravil dr. Korošec državi, pa niti en klerikalec ga še ni zaradi tega poklical na odgovor. Korito se dela drju. Vrstovšku, dve s!užbi ima dr. Hohnjec, cvet ko-ritarjev se zbira v SLS., toda vse molči in nobenega odpora ni proti tem zlom. Pa saj je že Kristus dobro označil te farizeje, ko jim je dejal: trsko v očesu bližnjega vidite, toda bruna v lastnem očesu ne vidite. Ne moremo trpeti te nezaslišane ljudske sleparije, kajti narod mora propasti, če jo ne izpregleda. In zato bomo v interesu naroda nadaljevali svoj boj proti klerikalcem, dokler ne stremo njih moči. Ponašamo se, da izhajamo iz slovenskega naroda, ki je slovel daleč po svetu spričo svoje poštenosti. Bojimo se pa, da nas bo kmalu sram, da smo Slovenci, zakaj tako brezvestno valjajo klerikalci po blatu slovensko ime. Nima višje časti slovenski narod, kakor da zaupa komu čast narodnega poslanca. Toda kako delajo klerikalni poslanci? Zasluge poslancev SKS. si laste. Veržejski most, trošarino, takse na vozila in tako dalje. Kar so zagrešili sami, za to napadajo poslance SKS. Vojaški zakon je bil pod drjem. Korošcem razširjen na vso državo. Dr. Korošec je bil kriv, da so bili pri nas oproščeni vojaške službe sinovi očetov, ki so plačevali 20 kron davka, dočim je veljala za Srbijo štirikratna višina. Poslanci SKS. so potem glede tega dosegli izenačenje, toda klerikalci so jih napadali zaradi vojaškega zakona. Nikdar nista cvetela v državi tako batinanje in korupcija kot ob času Korcščeve vlade. In vendar so klerikalci tisti, ki dandanes najbolj kriče proti batinanju in korupciji in ki bi hoteli vsa zla naprtiti nam. Brez sramu lažejo proti nam ter obrekujejo naše delo. Če jih pa pokličemo na odgovor, molče. Še danes je dolžan odgovora poslanec Škulj, še danes čaka zaman na pojasnilo poslanca Skoberneta ^Kmetijski list*, še danes ni dobil odgovora tovariš Urek od poslanca Pušenjaka itd. In mi naj bi na vse te vnebovpijoče nesramnosti in laži kakor tudi na vsa ta vnebovpijoča obrekovanja in sleparstva molčali ter podpirali stranko, ki vzdržuje režim, kakor ga ni nizkotnejšega na vsem svetu? Ne! Mi smo proti klerikalcem in jim bomo nasprotni. Slovenski kmet, ki je tlačanil stoletja in stoletja, je postal končno vendarle svoboden. Z vso vnemo so se sicer trudili voditelji SLS., da ne bi prišel do svobode. Na prižnicah in v spovednicah so klicali naš narod v boj za Avstrijo. Koliko življenj je bilo žrtvovanih zaradi klerikalne vojne hujskarije, koliko premoženja je bilo zapravljenega spričo gonje za podpisovanje vojnega posojila! In danes bi klerikalci že zopet radi zrušili našo državo. Ker jih je strla peza njih vojne krivde čisto k tlem, so se v prvih dnevih preobrata potuhnili, da so prišli zopet k moči. Izrabljali so svoje vladno stališče, da so se po pravili. Ko so se začutili dovolj močne, pa so zopet pričeli z napadi na državo, ki jo bolj sovražijo kot naši narodni nasprotniki. Proti svobodi so, zakaj svoboden človek ne bo sluga njih samopašnosti. Toda zapomnijo si naj tudi to-le: Stoletja smo bili tlačani, stoletja smo bili sužnji na duhu in na telesu, danes pa smo svobodni telesno in duševno ter nikdar več ne bomo šli v čase nesvobode. Lastni gospodarji svoje usode hočemo biti, lastni gospodarji v državi in nikomur ne priznamo nadvlade ne kuratele. Kričite, če hočete, vi vsi, ki mislite, da morate na večne čase biti naši kurator-ji, da je vera v nevarnosti, kričite vi, zastopniki črne reakcije, da je svoboda ogrožena, mi sami smo tako za vero in za svobodo, da ju bomo znali tudi sami obvarovati. Še vselej nam je bil pogin blizu, kadar ste nas začeli reševati, sedaj1 pa imamo vaše pomoči zadosti. Zategadelj se bomo borili z vso silo, da se osvobodimo vaše pomoči Pišite programe, kakršne hočete, preslikavajte svojo zloglasno tvrdko kakor se vam ljubi, lažite in sleparite v najslajših besedah — nas ne pre-sleparite nikdar več! V srcu smo spoznali vašo sleparijo, v dušo se nam je prigabila vaša hujskarija ter s svobodnim razumom smo spoznali vaše laži. In zato pravimo s ponosom in poudarkom: Da, protiklerikalci smo! ,S£S. - spil«4 «SKS. — spi!» tako se pogosto čita v demokratskem tisku, ki ima namen, naše somišljenike ostrašiti ter jih privabiti v svoj tabor. V klerikalnem tisku se teh besedi tako naravnost ne čita, vendar pa smo mogli v zadnjem času večkrat Citati, kako tudi klerikalno časopisje z veseljem beleži, če smo po nepotrebnem in samo vsled za-n kernosti svojih somišljenikov v svojih večinskih krajih doživeli poraze pri volitvah v nekatere javne zastope. Te izgube sicer splošno niso boleče, ker se na drug način nevtralizirajo, a moralično pa to vendarle boli ter škodi, ker pada v takih primerih ugled stranke, ki izgublja spričo tega zaupanje pri manj zavednih pristaših. Zaveden pristaš z delom za stranko nikoli ne preneha; ne dela samo kolikor «mora», ampak kolikor največ «more». Pravi pristaš se zaveda, daje on stranka in da bo trpel sam škodo, če bo stranka nazadovala. Da se mu taka škoda ne pripeti, zato dela vedno in povsod za stranko, oznanjuje ob vsaki priliki idejo « Stare pravde«, poučuje, dokazuje, prepričuje ter ne pazi le na to, da sedanjih pristašev ne zvabijo druge stranke v lepo nastavljene mrežo, ampak pridobiva še nove somišljenike! Komodnost na stran! Delaj, delaj in delaj, ker le s tem varuješ samega, sebe pred škodo! Ne zanašai se na tc, da «bodo že drugi in brez tebe tudi opravili*, kajti na ta način bo ostalo le malo delavnih strankarjev in tudi ti zadnji, najvztrajnejši, bi morali — omagati. Po toči ne pomaga nobeno zvonjenje! Če bi, dragi tovariš, nasve-zadnje vendarle moral vtakniti vrat v jarem in zopet drugim stanovom dela- Vsak zaveden Jugoslovan mora biti ud „Jugoslovenske Matice"! 2 Samostojen fe tisti, ki misli s svojo glavo. Sramota onem**, Id misli še vedno le tisto, kar m« dovoli gospoda! Politične vesti. fe tlako, t! vse tarnanje in napenjanje Vseh moči ne bo več pomagalo. Tedaj vedi,- da boš tudi ti med tistimi, ki ga bodo potomci upravičeno preklinjali! Vsi naši nasprotniki so neverjetno delavni in vztrajni, a dostikrat imajo za delo manj časa in so tudi slabše si-tuirani kot ti. Ne drži križem rok, kajti ni dovolj, da se dela za stranko samo tik pred volitvami! S takratnim delom navadno ne pridobivaš zavednih, zanesljivih somišljenikov, ampak samo volllce. Taki glasovi niso stalni. Gorje stranki ir. njenim pristašem, ki bi delali svoje račune samo na podstavi takih glasov. Potrebno je tovariše pridobivati za idejo «Stare prav-de» in za idejo politične in popolne gospodarske osamosvojitve! Taki pristaši se bodo zavedali, zakaj in čemu ho bojujejo in organizirajo v lastni stanovski organizaciji, v kateri so resnično tudi sami svoji gospodarji in sami svoje srečs kovači. Taki somišljeniki ne bodo samo zato strankini pristaši, da bi se jim nasulo podpor, subvencij itd.,*ker- vedo, da bi morali vse tO samr zopet pri daVkih irt v večji meri nazflj plačevati: Oni se zavedajo, da si moreta kmet in obrtnik le sama pomagati. Dovolj sta močna in le sramota je. da hlapčuje še vedno toliko kmetov in obrtnikov drugito -nestanovskim strankam. To so pravzaprav zaslepljeni berači, ki daje-jo dri im moč, potem pa pri njih milo prosijo za drobtinice — kot plačilo. Ne potrebujemo plačila, saj vemo, da je in bo zgolj tisto naše, kar si z lastnim delom in z lastno organizacijo ustvarimo. Hočemo biti sami svoji gospodarji! Seveda, težko je delo, težko ti je organizirati, ker so ti to več aH manj neznane stvari (kajti prej je bilo v navadi, da so drugi za te mislili [?] in delalif?]), pa še stroške imaš povrhu. A zapomni si, da to niso žrtve, ampak da je to delo, ki ga opravljaš zase in za svoje stanovske tovariše, da nalagaš s tem temeljni kapital, ki bo nosil tebi in tvojim naslednikom tisočere obresti, deloma Že sedaj, popolnejše pa, ko bo s tvojo pomočjo izvojevana <■ Stara pravda*. Kar vas je zaspancev, se vzdramite! Drugi zavedni tovariši pa pojdite med narod, ga poučujte, budite, organiz! rajte, ne zamudite nobene minute, da slednjič ne bo prepozno! Sedaj, ko se vrše občni zbori organizacij SKS., primite vse nedelavne iunkcionarje prav trdo za ušesa! V bodoče volite v odbore in razne zastope samo ljudi, ki so voljni delati! Nikjer ni zapisano, da bi morali biti voljeni morda samo najpremožnejši m najčastihlepnejši pristaši. Samo pridnim, delavnim in nesebičnim pristašem zaupajte delo v odborih brez ozira, ali so premožni ali revni, ker v SKS. ni razlike glede premoženja, ampak vsi pristaši so stanovski in enakovredni tovariši! Ker se napovedujejo resni časi, zato, tovariši, glave pokonci in na delo ra «Staro pravdo«! * * Nisem mislil, da mi bo kdaj potrebno pisati kaj podobnega kot so pričujoče vrstice. Priznavam, da mi je težko, ko to pišem, in no vem, kaj bi dal, da bi mi to bilo prihranjeno. Kako bi bil vesel, ko tega ne bi bilo treba! — A vendar je to potrebno, posebno še spričo dejstva^ da celo naši dobri pristaši tako radi nasedajo raznim klevetam iti bujskarijam političnih nasprotni kov, namesto da bi vsako novico, vsako govorico pregledali z očmi življe nja. bi vse trezno presodili, manj zavedne poučevali, spravljali resnico na dan ter hudobneže razkrinkavali. niti toliko časa, da bi vsaj resno o njih razmišljali, kaj še, da bi imeli zmisel zanje. Slovenski kmetje se čudimo tudi malomarnosti in brezbrižnosti kmetov in kmetovih zastopnikov izvun Slovenije glede ustanovitve kmetijske zbornice. Ker se slovenski kmetovalci ne morejo postavljati na tako brezbrižno stališče, zato delujemo v tej smeri nepretrgoma ter smo dovedli stvar tako daleč, da je bila tudi v državni proračun sprejeta vsota 150.000 kron za ustanovitev kmetijske zbornice v Sloveniji. Na žalost pa smo dognali z ogorčenjem, da je bila ta postavka sedaj z malomarno gesto iz državnega proračuna izčrtana, četudi so dela (več iz privatne kot iz državne iniciative) za ustanovitev kmetijske zbornice v Sloveniji tako daleč dovršena, da se more preiti glede njene Ustanovitve že na zadnje in dovršu-joce delo, t. j. na ustanovitev njenih okrajnih podružnic na podstavi društvenega zakona; iz teh podružnic naj stvorijo potem v to izvoljeni delegati pokrajinsko zbornico in gospodarski parlament. Črtanje spredaj omenjene postavke iz državnega proračuna smatramo zato slovenski kmetovalci za težko žalitev in izzivanje. Kakor dajemo mi pošteno in redno državi, kar ji gre, tako zanesljivo tudi od države pričakujemo, da izpolnjuje proti nam svoje najprimitivnejše dolžnosti; te dolžnosti bi bile v pričujočem primeru samo delna pomoč pri ustanavljanju kmetijske zbornice, katere ustanovitev je vendar ena prvih državnih dolžnosti, da državnih nujnosti. Kmetijsko zbornico hočemo imeti! Zategadelj neodjenljivo zahtevamo, naj se iz proračuna izčrtana postavka za ustanovitev' kmetijske zbornice v Sloveniji brezpogojno in po možnosti v večjem znesku zopet spravi v državni proračun ter, ako se zanjo kljub temu, da je v državnem proračunu še dovolj postavk za manj važne in lažje odložljive stvari, ne najde kritja, svetujemo, naj se dobi kritje v dnevnicah, ki naj se odtegnejo neupravičeno od parlamentarnega dela odsotnim poslancem, katere je izvolilo ljudstvo za to, da delajo v raznih odsekih, odborih in Narodni skupščini kot taki, ter naj se princip varčevanja in delavnosti za dober vzgled v prvi vrsti uveljavi tudi za te. Od naših poslancev in našega ministra pa zanesljivo pričakujemo, da izposlujejo na vsak način zopetuo privzetje postavke za ustanovitev kmetijske zbornice v Sloveniji v državni proračun ter da vzamejo na znanje, da vse te besede niso samo zahteva na današnjem shodu zbranih kmetov, ampak da je to volja kmetov po vsej Sloveniji sploh. Nadejamo se, da smo pravočasno in tako glasno in jasno povedali, kar nam. je na srcu, da bodo merodajmi krogi slišali in vpoštevali naš glas. Poziv g. poslanca in ministra Ivana Roškarja. Dne 23. februarja t. 1. ste me v državni narodni skupščini posebno aptf strofirali, ko se pomagali drugim vpiti, s sklicem: »Izdajalci*. Pozivljem Vas, da pridete, če sto res kaj moža, ki odgovarja Vašemu mestu, a svojimi obdolžitvami pred narodno sodišče. V ta namen skličiva skupno javni shod ter jamčiva obojestransko, da se na shodu ne bodo motili govorniki. Vi navedete na shodu svoje ob-dolžitve, jaz pa se bom zagovarjal. Končno sodbo naj izreče nato narod. Ce ste pravi mož, se boste mojemu vabilu odzvali ter dokazali, da niste sami tisto, kar očitate drugim, namreč: da ste postali minister in poslanec le za to, ker ste izdali kmetske interese.. Dalje predlagam, da skličiva shod v Maribor. Vi kakor jaz delujva na to, da skrbita vodstvi SKS. in SLS. z udeležbo na shodu ter jamčita obojestransko za red. da se govorniki rve bodo motili. V Beogradu, dne 24. februarja 1922. Ivan Mrmolja s. r., narodni poslanec. (V Št. Janžu) je umrla dne 26. februarja 221etna Anica Prijatelj, žena posestnika in župana tovariša Ignaca Majcna. Komaj je stopila v življenje, že se ji jo ustavil korak. Kdor je poznal to cvetoče, nadebudno življenje, ga do mozga pretrese bobnenje grud, ki padajo na njeno krsto. Anica! Ljubila si solnce in petje in cvetje, Darila za tiskovni sklad SKS. Tovariš Josip Deželak je nabral na svatbi Antona Trupeja v St. Lenartu nad Laškim 174 kron. Tovariš Ludovik Vrečko, kovač v Črešnjevcih, je nabral v lovski družbi 68 kron. Živela nabiralca, in darovalci! Tovariši, posnemajte jih! Za kmetijsko zbornico. (Resolucija shoda SKS. v Slovenski Bistrici.) Davno že obstoji trgovska in obrtniška zbornica, ki ji je naloga, ščititi interese trgovine, industrije in obrta. Pred kratkim se je za industrijsko delavstvo z zakonom ustanovila delavska zbornica. Kmet, četudi najštevilnejši, kakor že ponavadi, šele sedaj prihaja zadnji do nekoliko upanja, da dobi končno tudi on svoje interesno zastopstvo. Dasi je v naši državi kmet najvažnejši činitelj, vendar mu baš javna oblastva posvečajo najmanj paž-nje. Državna oblastva ga najbolj poznajo pri plačevanju raznovrstnih davkov. Dasi zahteva kmet že od postanka naše države svojo kmetijsko zbornico, se vendar državna oblastva zanjo komaj brigajo, tako da se uresničuje zopet naš rek: «Kmet, pomagaj si sam!» To bo kmet tudi storil. Vemo, da zakona o kmetijski zbornici še ne boino kmalu doživeli, kajti mnogim funkcionarjem je važnejša briga za vse drugo kakor pa za najvitalnejše zahteve kmeta, ki Vzdržuje in ohranja državo. Gotovi državni funkcionarji pokazujejo, da za kmetske potrebe in zahteve nimajo Shod v Kranja. Za Slovensko Bistrico je prišel Kranj. Ker smatrajo klerikalci obe okolici za svoji najboljši postojanki, zato pravijo vodje SLS., da je predrznost, če se upa ravno v te kraje tovariš Puceij na javen shod, ko se oni ne upajo nikjer prirediti javnega shoda. Alarmirali so vse razgrajače, ki naj bi razbili shod. S kričanjem so hoteli preprečiti, da bi tovariš Puceij javno pred ljudstvom ne mogel ovreči vseh klerikalnih klevet. To se jim seveda v Kranju prav tako ni posrečilo kakor v Slovenski Bistrici. Tovariš Puceij je dokazal v Kranju vnovič, da so vse afere glede volov in jare pšenice grda laž klerikalnega časopisja. Na shodu je govoril tudi tovariš Mrmolja, ki je odgovarjal na neresnične vesti klerikalnih listov glede vojakov. O shodu bomo še poročali. • * • Na shod v Kranju je pripeljal g. Kuralt kakih 6 do 8 fantičev v starosti 14 do 16 let, ki naj bi mu pomagali zopet na političen voziček. G. Kuralt je bil na shodu predmet splošne veselosti. Na vprašanje, kateri stranki pripada, ni vedel odgovora. Zemljoradnik ni več, ker so glasovali zemljoradniki za to, da se pri nas davek štirikrat poveča, v Srbiji pa zmanjša. G. Kuralt je obračal poželjive poglede na klerikalce, pa skoraj bi stavili, da tudi tam ne bo imel sreče. Pokrajinske vesti. (Občni zbor okrajne organizacije SKS. Gradašca) bo dne 19. marca ob treh popoldne v Razorih pri Dobravi pri Ovnovem Janezu. Pred tem občnim zborom morajo imeti krajevne organizacije na Brezovici, v Logu, na Dobrovi, v H o r j u 1 j u, Polhovem Gr a d c u in na Viču svoje občne zbore, na katerih izvolijo svoje delegate za občni zbor okrajne organizacije. Občnega zbora okrajno organizacije se udeleži tudi zastopnik glavnega odbora. (Okrajni odbor SKS. v Litiji) vabi na sestanek, ki bo v nedeljo dne 5. marca pri tovarišu Borišku. Začetek sestanka po dopoldanski sv. maši. Pristaši SKS., udeležite, se sestanka polnošte-ilnof (Demokratom.) «Nova Doba* je smatrala za potrebno, da nas je napadla silno neotesano, ker nočemo slišati vabila bivšega ministra drja. V. Kukovca glede protiklerikalnega bloka. Na dr. Kukovcev poziv smo odgovorili sicer že stvarno in mirno in ni pravzaprav potrebno, pozivu še kij pridati. Vendar moramo reči še nekaj, kar smo povedali sicer že nekolikokrat. SKS. je kmetska, JDS. pa mesca:.-ska stranka. Čim bolj nas napadajo demokrati, tem boljšo reklamo delajo za nas. Gremo svojo pot in čisto vs'j eno nam je. katero pot smatrajo de mokrati za dobro. Vse to, ali nas imajo oni za pametne ali neumne, za slabotne ali močne, nas ne moti. In prav tako nam je egalno, ali so demokrati hudi ali dobri, kajti samosvoji smo. Ampak sitnarijo naj nikar, kajti drugače bi nas mogla, miniti naša dobra volja, — in kmetska post je trda! Povedali smo jasno vso, tako da določijo demokrati lahko naše nadaljnjo ponašanje sami. (Naša odkritja.) priobčena v 8. številki « Kmetijskega lista*, so zaprla vsem sapo. Tihi so klerikalci, tihi demokrati in molči celo gostobesedna ».Jugoslavija*. Gospodje, zakaj se vendar ne razkoračite in čemu vendar niste ogorčeni? Nikakor ne bi bili jezni, če bi nas malo pokrtačili, kajti v zalogi imamo še prav »luštkane stvarce«, ki jih vam prav radi pomolimo pod nos. če bi začeli zopet »skrbeti* za čistost SKS.! (Klerikalci In bolnice.) Kjerkoli zavohajo klerikalci, da bi se moglo udariti proti državi, vselej pograbijo i slastjo takšno priliko. Seveda tudi sedaj zaradi bolnic. Kakor navadne, tako so klerikalci tudi to pot silno slabo poučeni. Da pa naši bralci no bodo napačno poučeni, naj povemo na kratko, v čem obstoji stvar. V vsej naši držv vi je 15.000 bolniških postelj, izmed katerih jih odpade na Srljtfo na pre-čanske kraje 11.000. Klerikalna trditev, da je v Srbiji preveč bolnic je torej laž. Stroški za vzdrževanje vseh postelj znašajo letno: v Srbiji 6000. Sloveniji 2600, in ne 2000, kakor po-roča «Slovenec-», in na Hrvatskem 1200 dinarjev. Visoki stroški glede Srbijo pa niso nič čudnega, kajti bolnice pri nas so se mod vojno dobro založile z vsem potrebnim, dočim so bile v Srbiji vse izropane. Pri nas je treba, skrbeti zgolj za. vzdrževalne stroške, v Srbiji pa se mora plačevati ustanovne stroške. Odtod ta razlika! .Slovenče-vo» gobezdanje* o zapostavljamju Slovenije je torej v tem primeru brez pol kot vdano ga ljubi le mlado srce. Ogrevalo ni te življenja poletje, izpela v pomladi že pesmi si vse... Ob tvojem grobu kleči angeli večnega miru, a srebrnočiste pesmi Tvoje prehitro minilo pomladi odmevaio v naših srcih ... Draga Anica — z Bogom! -Žalujočim: očetu, možu, bratom in sestram — naše globoko sožalje. (Ne nasedajte špekulantom!) Bel rogači ja ministrstva financ objavlja uradno to-le: Ker se dogaja, da ponujajo špekulanti z raznimi mamljivimi obljubami ljudem svoje posredovanje pri zamenjavi p e t d i n a r -sklh bankovcev kakor tudi p r i zamenjavi p o § k o d*o v p. p (h bankovcev, opozarja delgacija ministrstva financ na to, da vrše Narodna banka in njene podružnice zamenja\o poškodovanih bankovcev po zakonu z odbitkom, ki odgovarja manjkajočim delom, kakor tudi zamenjavo petdinar-skih bankovcev, bi se jemljejo sedaj iz prometa. Istotako sprejemajo pet dinarske bankovce vse državne blagajne še do vštetega dne 5. marca 1922. v plačilo. Potemtakem je vsakomur dana prilika, da svoje bankovce brez težkoč sam zamenja, ne da bi potreboval tuje posredovanje. (Služba prefekta in učitelja) za splošno izobraževalne predmete e prejemki IX. činovnega razreda s prostim stanovanjem in pripadajočimi užitki je razpisana na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Prednost imajo prosilci z daljšo učiteljsko prakso, z uspo-obljenoetjo za nadziranje internata in vzgojo učencev in eventualno tudi za pouk v čebelarski stroki in v petju. Prošnje je vlagati do dno 15. marca. (Skrbite za ceste!) Po deželi so cestt naravnost nevzdržnem stanju, posebno sedaj, ko se je pričel tajati sneg. Pozivljemo merodajne kroge — vlado kakor tudi cestne odbore — naj store vse potrebno glede poprave cest. Po nepotrebnem se zapravlja ljudski de-naru ter mučijo ljudje in živina, ker se vsled slabih cest no more zvoziti niti srednje naloženega voza. Še enkrat Tudi ceste na deželi morajo biti v redu! (Šmartno ob Dreti.) Tukajšnji žup-Ijani smo naročili zvonove v ljubljanski livarni, ki nam jih je izdelala blagohotno. Ker pa se bliža predpust, so nam hoteli sosednji župljani vsiliti še druge zvonove, ki niso bili naročeni in ki so bili izdelani v domači tvornici. šmarčani pa smo popolnoma zadovoljni s svojimi tremi zvonovi ter prepuščamo sosedom Bočanom vse zvonove, izdelane v bo-čki tvornici, ki naj jih obesijo skupno s Šmarčani dne 26. I bruarja na mesto, primerno za zvonove. Šmarčanom in Bočanom želimo najlepši uspeh. Z novim in največjim zvonom pa naj naznanijo nato začetek posta. Mnogo uspeha želimo tudi hranilnicama. šmarski kakor tudi — bočki. Star naročnik. (Sv. Peter pri Mariboru.) Prav žalostno so je odrezal v eni zadnjih številk "Slov. gospodarja* šentpeterski kimavec. Na prav klavern način spravlja ta «brihtnež» na dan svoje modrosti. Med drugim se smeši tudi s krivim prerokovanjem pogina »Samostojne*. Naj nas pokopu,jejo in naj se vesele našega «pogina», toda mi vemo. da ima delo uspeh, vsled česar se bomo lotili dela v podvojeni meri. Bistro bomo opazovali delo nasprotnikov ter skrbeli, da pravočasno obvarujemo Šentpetrčane pred škodo in pred previsokimi občinskimi davščinami. Glt--de lova pa ne zavijajte, ker resnico vendar ne utajite! Smo za to, da imej lov tisti, ki zanj več da. Vi pa, ste hoteli lov lahkomiselno zapraviti, kar 3toji! Pokojnega Vrečka pa pustite v miru! Zapustil Vam je itak korito, ki ni zasedeno niti ves dan. Nekatere kimavce bi torej mogli še nagraditi. Če pa še ne boste mirovali, bomo pa. prišli prihodnjič s številkami. (Iz Slovenske Bistrice.) Vemo že cd nekdaj, da ni takih lažnikov kakor so klerikalni listi. Vendar pa nismo mislili, da znajo klerikalci tako lagati kakor so to dokazali s svojimi poročili o bistriškem shodu. Nad klerikalno lažnivostjo se zgraža vse prebivalstvo, posebno pa je ogorčeno nad grdim in ostudnim klevetanjem, ki se tiče. tovariša Puclja. Kot mož, ki dela za km ta, se je izkazal tovariš Puceij, kot zahrbtni obrekovalcl pa so se i jf kazali klerikalci. Sramota, zanje! Učinek klerikalnih laži je tako velik, da se zgražajo nad klerikalci ter jim obračajo hrbet vsi poštenjaki. Omeniti moramo še gostilničar5.! Jakoba Žureta ki je prignal na shod vse svoje otroke, samo da bi imeli klerikalci večino. Toda tudi njegova mobilizacija ni imela drugega uspeha, kakor da je povečala vrste SKS. Mogoče pa je malce znižala število njegovih gostov, kajti početje tega gostilničarja si bomo zapomnili. (Seja glavnega odbora zemljortdnf- kov v Beogradu.) Ko pišemo te vrstice, nam še ni znan ve6 potek »eje. Kljub temu pa smatramo za dobro, če povemo že seda j nekaj svojih misli o uvodoma imenovani seji, d* tako še enkrat dokumentiramo svoje stališče do zemljoradnikov. V tistem hipu, ko je bila osnovana SKS«, smo si bili tudi na jasnem, da bo zmagala kmetska misel šele tedaj, ko bo združeno vse kmetsko ljudstvo Jugoslavije v eni mogočni kmetski stranki. Zato je bilo ujedinjenje kmetskega ljudstva od nekdaj naš cilj in naša glavna želja. Zvesti tej misli, smo vstopili tudi takoj zemljoradniško stranko. Naš korak pa je bil prezgoden, ker smo se premalo poznali ter so nas razdruževalo različne prilike. V času obnove pokrajin smo. Zategadelj smo bili vedno za pozitivno delo. To je bil glavni vzrok našega izstopa iz zemlj-oradniške stranke in našega, vstopa v vlado. Pošteno in odločno smo delali v vladi za kmeta, žgblj" za knleta. Devet milijonov kmetskega'ljudstva je priča, kako smo skrbeli za kmetovo dobrobit. In enaJco odločno smo nastopali vselej za poštenost v upravi, za red v deželi in za varčevanje. Klasični dokazi za to so topčiderska zadeva, ribolov na ohridskem jezeru, odprava špiceljnov ia davčne uprave itd. Kljub tej naži vzgledni zvestobi do kmetske misli pa smo doživeli ravno od zemljoradnikov najhujše napade. Ker nočemo netiti sla. bega razpoloženja, zato jih preha amo. Toda poudarjati moramo to-le: Mi, ki smo bili vedno za zvezo z zemljoradniki, smo morali postati nezaupni spričo večnih in neutemeljenih napadov. Dobre volje kazati ne moremo samo mi. Tudi druga plat je dolžna, to storiti, kar je bila tudi glavna naleta seji izvrševalnega odbora zemlioradnisko stranke. Ce je prodrla na tej seji dobra volja za združitev z nami, potem se bo uresničil z lahkoto skupni nastop vseh kmetov, če so zmagali zopet dotičniki, ki se nas boje, ker ne pripuščamo nobenih diktafcov, potem pa je tudi odloženo ujedinjenje kmetskega ljudstva. Toda ti sebičneži naj si zapomnijo, da pride enkrat obračun nad vse, ki so zakrivili, da se vsled ncedinosti ne more osvoboditi kmeti Naj znajo ti nepoklicani voditelji, -3a so oni grobokopi kmetskega ujodinje* nia! Končno pa naj naglasimo tudi to. da smo sicer za ujedinjenje vseh kmetov, da pa se vežemo le kot enaki t enakimi. Nihče drugi pa ne združuje slovenskega kmeta v svojih vrsUli kakor SK3. Zategadelj ni nobenega ujedinjenja jugoslovensi:ega kmety brez ŠKS. Mi smo govorili ter čakamo na odgovor. r (Proti batinanju.) Poslanci SKS. stf vložili na vojnega, ministra nastopno interpelacijo: Iz Prilepa smo dobili prir tožbo, da je v drugi bateriji Wtoljsk bruaria se je dogodilo nekaj takega, kar je vredno zabeležiti. Poslanec in bivši minister Uzunovid je odgovarjjl na govor drja. Gosarja (klerikalca) gK do narodnega edinstva, češ dr. Gosar je hotel dokazati, da Srbi, Hrvati in Slovenci niso en narod. Dokazal pa prav nasprotno, kar je hotel dokazati,; ker Uzunovič je njegov govor razumel. Ali bi bilo mogoče, če ne bi bili en m-rod, da bi govoril dr. Gosar v tako kratkem času takosrbskohrvateki jezik, da se ga razume? To je dokaz, da. smo en narod, v katerem se ločimo od Slovencev le po narečju, ki se izjireminja po pokrajinah. Uzunovič je pozival tudi vse Slovence z ozirom na govor jjo-slanca Sušnika z avtonomijo Maccde> niie, naj se v to vpiašanje ne vmešavajo, ampak naj bodo lo;alni državljani. Dr. Gosar se je prijavil k besedi zaradi pojasnila. Rekel je, da ni govoril on prav nič proti narodnemu edinstvu. ter izjavil končno: Slovenci moramo biti za to državo, čeprav ne bi hoteli biti. Kaj ^poreko k tej izjavi hujskači okrog «Slovenskega gospodarja* in /Straže*, ki kriče vedno po neki avtonomiji, katero razume ljudstvo tako, da hočemo biti Slovenci sami, to je ločeni od Srbov ? Dr. Gosar je obsodil s svojo izjavo to hujskarijo ter povedal ranico: Slovenci sami zase smo reveži, ki bi moral; le pod Italiio ali Avstrijo, če nismo združeni s Hrvati in Srbi. Obsodba dr. Gosarjeva naj bo nauk za vse dotični-ke. ki nasedajo hujskariji klerikalcev! (Zopet klerikalen uspeh!) Po prizadevanju poslancev SKS. se je dosegla vpostavitev tranzitnega rvroraeta od Maribora preko Spili na Radgono. Da bi bil uspeh gotovejši. so povabili poslanci SKS. klerikalno poslance k skupnemu nastopu v tej zadevi. Pozivu so se klerikalci odzvali. Sedaj pa Kamor kmet in obrtnik zahajata in kjer dasta zaslužiti, tam morajo Uiti naročeni na »Kmetijski list" I Kmetje zbirajte pridno In ob vsaki prilik! prispevke za naš tiskovni sklad! t poroča »Slovenec*, da so dosegli otvoritev prometa klerikalni poslanci. Čast njihovi »poštenosti*! (Pribičevič, Herc"?ronja in naši klerikalci.) Nimamo nobenega, vzroka, sc potegovati za Pribičeviča, ki je spričo svoje strasti dosti škodoval državi. Toda kar počenjajo naši klerikalci iz sovraštva do Pribičeviča preseza pa tudi že vse meje. Bivši komunist Her-cigonja je napisal baje Pribičeviču pi>-mo, v katerem odklanja zahtevo, da bi spravil Radiča b sveta. Brihtni dr. Korošec je prišel nato na misel, da bi moral zaradi omenjenega pisma tak.>j odstopiti Pribičevič kot minister. Recimo. da je Hercigonja pismo res pisal. Recimo, da piše drju. Korošcu kdorkoli kako grdo pismo. Ali je zato doktor Korošec kriv. ali je zato Pribičevič kriv? To je balkanska metoda glede ubijanja svojega nasprotnika! Ne z lastnim (Pribičevičevim), temveč s tujim (Hertigonjinim) pismom dokazovati Pribičevičeve grehe. Naj bo prepričan dr. Korošec, da bi bilo presneto slabo zanj, če bi ga podil svet po pismih njegovih nasprotnikov! Gospod doktor svetega pisma, blamažo z razlaganjem Pribičevičeve aiere bi si pač lahko prihranili! (Ljubljanskega sestanka ne bo!) Ker je v Italiji še vedno ministrska kriza, se ne vrne dr. Beneš iz Londona v Prago preko Rima, temveč potuje naravnost v Prago. Zaradi tega odpade namerjani ljubljanski sefanek državnikov. Pač pa bo še pred genovsko konferenco v Beogradu sestanek male antante, na katerem se bo odločilo stališče male antante. S tem, da bo nastopila mala antanta kot celota, bo veljal njen glas toliko kakor glas kake velesile. V zadnjem času se govori, da se pridruži mali antanti tudi Poljska in da se bo imenovala potem mala antanta če t ver oz ve za s skoro 70 milijoni ljudi. (Genovska konferenca) se odloži, ker zahteva to Francija. Sicer pa se je morala odložiti tudi zaradi italijanske vladne krize, ki se kar neče urediti. Glavni predmet razprav na genovski konferenci bo ozdravljenje gospodarskega življenja, Evrope. Zavezniki, osobito Francija, dolarujejo Ameriki nad ;tedem milijard dolarjev, ki jih v nobenem primeru niso v stanu plačati. Na drugi strani pa je treba rešiti vprašanje nemške vojne odškodnine, brezposelnosti na Angleškem in rusko vprašanje. Zaradi programa genovske konference je nastal hud boj med Francijo in Anglijo. Francoski ministrski predsednik Brian je moral odstopi'.!, ker je Angležem preveč popuščaj. Njo-ft'0v naslednik Poincare (Poankare) pa imel več sreče. Spretno je pridobil zase drja. Beneša in po njem malo antanto. S tem se je prevrglo razmerja v veliki antanti, kajti prej je odločevala v sponi med Angleži in Francozi Italija, sedaj pa nastopi mala antanta kot nov faktor, ki soglaša s Francijo, vsled česar odpade Italija kot mer> dajna sila. Za to uslugo male antante pa je priborila Francoska mali antanti dostop na predkonferenco, ki bo za ves potek konference merodajna. Uspeh male antante ni torej toliko uspeh drja. Beneša. kakor Poankareja in nezmožne italijanske politike. (Italijanska vladna kriza.) S tem smo zadeli v jedro italijanske vladne krize. Italija., ki je hotela postati še pred nedavnim časom, zlasti z rapallsko pogodbo, protektorica nasledstvenih držav in voditeliica male antante, je iz-a^ibila z nesrečno politiko markija del-la Torrette v6e simpatije male antanta kar kaže tudi beneški dogovor, ki ga je vsilil laški zunanji minister Avstriji čdede zapadne Ogrske. Avstrija se jo obrnila tedaj v Prago ter dobila denar. In Italija je bila izolirana. Vsi »i>pehi, ki sta jih dosega Giolitti (T)žoliti) in Sforza, si bili s tem zaigrali. Laški parlamentarci so spoznali, da je sovražna politika proti Jugoslaviji škodljiva. Ker sta vodila to politiko Bonomi in della Torretta. zato sta padla klmb temu, da ni bilo mogoče sestaviti nove vlade. Položaj v laškem parlamentu je silno zamotan. V glavnem obstoje tri večje skupine: demokrat; in razni liberalci (meščanska stranka), ki tvorijo nacionalistični blok, potem socialisti in tretjič ljudska stranka (nazivani po začetnicah Par-tito popolare italiano kot Pipi), slična naši klerikalni stranki. Večina v parlamentu se da doseči le s tem, če podpirata vlado dve izmed spredaj ome njenih skupin. Dosedanjo Bonomijevo vlado so podpirali socialisti in klerikalci. ker je bil Bonomi socialist. Sedaj pa ni več nebene osebe, za katero bi se mogli zediniti klerikalci in socialisti. Demokrati sami pa tudi ne morejo stvoriti vlade. Končno se je dosegel vendarle sporazum med demokrati in klerikalci in ministrski predsednik je postal De Facta. pristaš Gio-littijev. (Ruske zahteve.) Tudi sovjetska vlada je predložila svoje zahteve genovski konferenci. Rusija zahteva odškodnine, za vse žrtve, ki jih je prestala med svetovno in pozneje med državliansk' vojno. Te zahteve so tako visoke, da znatno presezajo dolgove carske Rusije. Toda zavezniki so dejali, da so ruske zahteve spričo njih višine tako nesramne, da Rusije ne pripuste aa konferenco, če glede zahtev ne po-pusti. (Tovariš minister Pucelj v obrambi državnih interesov.) Iz srbskih listov posnemamo: Srbsko pol jepri vredno društvo, ki nekako odgovarja naši -•Kmetijski družbi*, prejema od države visoke podpore. Tako je prejelo to društvo od ministrstva za kmetijstvo 500.000 dinarjev, iz dohodkov razredne loterije tudi 500.000 dinarjev, od ministrstva za prehrano 1,870.000 dinarjev in od uprave fondov 500.000 dinarjev, skupno torej 3,370.000 dinarjev. K tem velikim vsotam je prispevala vsa država, vsled česar mora tudi država, vedeti, kako prejeti denar omenjeno društvo uporablja. Spričo tega je odredil tovariš minister Pucelj komisijo, ki naj dožene, če srbsko poljeprivredno društvo tudi vrši svojo nalogo tako kakor treba. Proti odredbi tovariša Pucija pa so nastopili štirje člani upravnega sveta, uradniki v ministrstvu za kmetijstvo, češ da je poljeprivredno društvo avtonomno. Občni zbor poljeprivrednega društva je odobril ugovor štirih uradnikov, ni ga pa odobrila javnost, ki odobrava popolnoma Pucljevo stališče. Zdi se, da bo nekaj za-smrdelo. Tovariš Pucelj bo zaradi tega vztrajal na svojem stališču. O stvari bomo še poročali. (Tranzitni promet na progi Spilje-Radgooa-Ljutomer) je zopet otvorjen. Promet, se vrši nemoteno, dasi se jc grozilo, da ga bodo motili nahujskani nemški kmetje. Kakor smo v eni prejšnjih številk obširno pojasnili, je otvoritev tranzitnega prometa zasluga poslancev SKS. Klerikalci se seveda ne bodo sramovali tudi tega uspeha naših poslancev pripisovati sebi. (Češkoslovaška in jugoslovanska gospodarska zveza.) Ugledni češki finančnik dr. Rašin se bavi z načrtom, kako bi se dale navezati popolnoma gospodarske zveze med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Kakor znano uvaža češkoslovaška velik del potrebnega žita, in drugih živil iz daljne Amerike. Dr. Rašin predlaga, naj bi se uvažala vsa živila zgolj te Jugoslavije, četudi bi bila nekoliko dražja. Zato pa naj bi uvažala Jugoslavija industrijske izdelke samo iz češke. Na ta način bi se dosegla stabilizacija naše in češke valute, ki bi bila predpogoj ozdravljenju našega gospodarskega življenja. Kakor se poroča, obišče v kratkem našo državo skupina čeških finančnikov, da poizkus! izvesti dr. Rabinov načrt. Na ta način bi se učvrstila mala antanta tudi v gospodarskem oziru in sčasoma. bi se dosegla gospodarska federacija vseh držav male antante. Poučeni krogi mislijo, da se bo obravnaval omenjeni načrt tudi na, genovski konferenci. Vsekakor ima dr. Rašinov predlog mnogo dobrega na sebi. če se bo izvedel brez skritih namenov — in to upamo — bo gotovo v korist naši državi. Na ta način bi se mogel omogočiti tudi izvoz naših vin v Češkoslovaško. («Ekonom» je vso gaiico razprodal!) Vsako novo naročilo je zato brezpredmetno. (Semenski oves) prodaja »Ekonom* v Ljubljani po K 13-50. Naročiti ga je treba takoj, ker je povpraševanje po njem veliko! (Ljubljanski trg.) Govedina 30 do 46, telotina 48. svinjina 60, ista brez pri-klade 70, slanina 86 do 90, mast. 95 kron za kilogram. Krompirja ni. Mestna apro-vizacija ga prodaja po K 5-60. Moka št. 0 27 kron. Kruh se je podražil; kilogram belega kruha velja 24, črnega pa 20 kron. Izza meseca marca leta 1914. se je podražilo meso za 28krat, mleko za 50krat, kurilne potrebščine za 35krat, mast za 53krat, krompir za 60krat, olje za 63krat, sladkor za 64krat, moka za 67krat, riž za 122krat in jajca za 170krat. Najcenejše je torej še vedno meso. (Mariborski trg.) Govedina 36 do 48 kron. teletina 32 do 36 kron za kilogram. Maribor je postal skoro najdražje mesto v državi. (Izvoz konj.) Na predlog ministra, za kmetijstvo je dovoljen iz naše države izvoz 6000 lahkih konj. 4000 konj se bo izvozilo iz Vojvodine preko postaje Bez-dani, 2000 pa preko nastopnih carinarnic, in sicer: Caribroda 150, Dževdželije 300, Bitolja 100, Bakra 300, Gornje Radgone 250. Maribora 200 in Rakeka 700. (Ponarejeni 50dlnarskl bankovci so se pojavili.) Bankovci so posnetki srbskih bankovcev iz leta 1886., ki jih je izdal še kralj Milan. (Ameriško poročilo o Jugoslaviji.) Načelnik vzhodnoevropskega oddelka v ameriškem trgovinskem ministrstvu je podal o naši državi to-le poročilo: V nasprotju z Bolgarsko je imela Jugoslavija slabo letino. Po uradnih podatkih ameriškega konzula se je pridelalo v Jugoslaviji koruze 1,800.000, pšenice 980.000. ječmena 270.000, ovsa 300.000, rži 150.000 in krompirja 950.000 metrskih stotov. Lanska jetina je bila torej za petino manjša od predlanske letine. Vzrok temu so suša, deloma pa tudi slabe železnice. Vzlic odrejeni strogi kontroli trgovine z valutami se vendar veljava dinarja stalno zmanjšuje. Vzrok dinarskega padanja tiči veliko bolj v pasivni trgovinski bi- lanc! kakor pa v prevelik! množim bankovcev, ki so se pomnožili v enem leta le za 872 milijonov dinarjev. Izvoz iz Jugoslavije v Ameriko je bil majhen; leta 1921. je znašal samo 123.000 dolarjev. Izvažale so se le rastline, iz katerih se izdeluje prašek proti mrčesom. (Prost izvoz riža ln mlečnih izdelkov) je dovolila Italija. (Žitni trg.) Sombor, dne 81. februarja. Povpraševanje po žitn je veliko. Cene naraščajo. Pšenica velja od 1780 do 1800, koruza od 1370 do 1380, oves od 1800 do 1320 kron. Moka št. 0 24-50, št. 2 od 23 do 23-50, krušna moka od 22 do 22-50; otrobi od 980 do 1000 kron. — Novi Sad, dne 22. februarja. Pšenica od 1730 do 1760, ječmen od 1235 do 1240, koruza od 1340 do 1360. oves od 1240 do 1250 kron. Moka št. 0 od 24-30 do 24-50, št. 2 od 23-30 do 23-50, krušna moka od 21 do 22 kron za kilogram. (Cene žitu pri nas in v tujini.) Pretečem teden «o bile pri nas in v tujini nastopne cene (v dinarjih) žitu, in sicer za 100 kilogramov: v Srbiji: pšenici 410, rži 390, ječmenu 290, ovsu 295, koruzi 320; v Vojvodini: pšenici 420, rži 330, ječmenu 315, ovsu 310, koruzi 325; na Dunaju: pšenici 405. rži 340, ječmenu 310, ovsu 315, koruzi 300; v Antverpnu: pšenici 390, ječmenu 330, koruzi 330; v Pragi: pšenici 410, rži 350, ovsu 320, koruzi 300; v Nju-Jorku: pšenici 390, ovsu 290, koruzi 220; v Argentiniji: pšenici 315, ovsu 235 in koruzi 215. (Zagrebški tedenski sejem z dne 22. fe-bruarja.) Toplejši dnevi so privabili na trg mnogo prodajalcev. Posebno je bilo na trgu dosti teletine, krme in drv. Cene so bile take-le: goveji živini od 24 do 36 kron, kravam od 24 do 28 kron za kilogram žive teže. Teleta so se plačevala od 26 do 30 kron za kilogram žive teže. Cena, teletom se je znižala torej od 5 do 10 kron pri kilogramu. Svinj ni bilo dosti in jim je zato cena narasla. Najboljše so ee plačevale po 64, najslabše pa po 52 kron za kilogram žive teže. Krma je imela te-le cene: detelja 1200, seno 800 do 1050, slama, 560 do 600 kron za metrski stot. Drr je bilo dosti Majhen voz rezanih drv jc veljal od 500 do 550, večji voz pa 700 kron. Posebno živahen je bil promet na starini. (število papirnatega denarja.) Na Francoskem je bilo v prometu bankovcev za 36 milijiard frankov. — V Belgiji se je število bankovcev zelo pomnožilo ter znaša 6 milijard 415 milijonov frankov. — V Nemčiji se je pomnožilo število bankovcev za 1230 milijonov ter znaša sedaj 116 m!I:jard mark. V Angliji je bilo bankovcev za 11 milijonov funtov. Kovinska podloga je znašala 128 milijonov funtov. (Narodna banka.) Množina bankovcev je narasla za 69,845.775 dinarjev; njih vsota znaša 4.640,241.515 dinarjev. Istočasno se je znižala kovinska podloga za 958.961 dinarjev ter znaša sedaj vsoto 398,225.435 dinarjev. Čisti dobiček Narodne banke je znašal lani preko 5 milijonov dinarjev. Osnovna bančna glavnica znaša 10 milijonov zlatih dinarjev. (Carinski dohodki) znašajo za mesec december leta 1921. in za prvih 20 dni meseca januarja leta 1922. 137 milijonov dinarjev. (Uvoz kož v Francijo je dovoljen.) Uvažati pa se smejo le sirove in sveže kože. (Težki pogoji za češkoslovaško posojilo v Angliji.) Anglija je pripravljena posoditi Češkoslovaški 5 milijonov funtov šterlingov ali približno 7 milijard naših kron, toda pod zelo neugodnimi pogoji. Češkoslovaška bi naj plačevala 8-88% obresti. Od izposojene vsote bi se odtegnila dalje 2 milijona funtov za dolg, katerega Češkoslovaška še ni poravnala za nakup moko. Izplačala bi so vsled nizkega kurza posojila torej le 2 milijona 700.000 funtov. Kot jamstvo za povrnitev posojila bi dobila Anglija dohodke tobačnega monopola in davka na špirit. (MenopoHziranje žitnega trga.) V Avstraliji se izdeluje načrt, po katerem bi se monopolizirsla trgovina z žitom za ves svet. V ta namen se bo kontrolirala žetev v Kanadi, Združenih ameriških državah in Avstraliji kot glavnih žitnih deželah sveta. Naravno, da bi tako organizirana žitna trgovina obvladovala ves svet. (Žitna potrebščina Češkoslovaške.) Češkoslovaška (podeželje) potrebuje pa podatkih »Venkova* na. leto 350.000 vagonov žita, kar preseza letni žitni pridelek te države. (Avstrijska zunanja trgovina.) V prvih devetih mesecih leta 1921. je uvozila Avstrija 6.3 milijona ton blaga, izvozila pa ga je le 998.700 ton. Od uvoza odpa-le na Češkoslovaško 42, na Nemčijo 88 idstotkov, od izvoza pa na Italijo 22, Češko 17, Nemčijo 16, Madžarsko 14 in Jugoslavijo 8 odstotkov. (Nemška žetev.) Po podatkih nekega nemškega strokovnega lista je znašala leta 1921. nemška žetev 9,939.647 ton pšenice, 1,938.995 ton ječmena, 5,004.985 ton ovsa, in 26,251.880 ton krompirja. (Trošarlnskl predpisi.) Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je izdala H. knjigo trošarinskih preidpisov, ki stane Din 7.50. I. knjige je še nekaj izvodov na razpolago. Obe knjigi, ki obsezata vse trošarinske predpise, sicer premalo pregledno, veljata 15 Din in se naročata pri gospodarskem uradu delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani. (Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru) bo v nedeljo dne 5. marca ob devetih občni zbor »Sadjarskega društva za Slovenijo*. Po zborovanju se razdele udeleženci na dve 6kupini. Prva skupina napravi izlet v falsko elektrarno in tvornico za apne-ni dušik v Rušah, druga si pa ogloda nasade in učne objekte vinarske in sadjarske šole kakor tudi vrtnarsko podjetje Džamonja in drug v Mariboru, Z ozirom na gospodarski pomen sadjereje za Slovenijo se pričakuje čim večja udeležba. Raznoterosti. (Donesek k naši korupciji.) Opozicio-nalci kriee kot. za stavo o korupciji v Beogradu. Nikakor nočemo tajiti obstoja korupcije ali celo korupcijo zagovarjati, toda resnici na ljubo je treba ugotoviti, da vlada korupcija tudi v Sloveniji in še v večji meri v Zagrebu. Tako se je zadnje dni v skupščini dokazalo, da je dr. Šurmin, eden izmed voditeljev hrvatskega bloka, prejemal istočasno ministrsko plačo in plačo vseučiliškega, profesorja, čeprav je vršil le eno službo. (čiščenje se Je vendarle pričelo.) Kdor objektivno presoja vse dogodke, mora, priznati velikansko razliko, kako se gospodari v državi sedaj in kako se je gospodarilo šo pred letom. Državni proračun se je pričel vendar resno razmo-trivati. Vsak dan se pokaže kaka nova napaka ali se odkrije kaka nova zaprav-ljivost 6e pred letom dni pa se ni delalo nič drugega kakor določevalo vedno le nove izdatke. Seveda današnje gospodarstvo še ni dobro, toda neprimerno boljše je od lanskega gospodarstva. Miniti bodo morala še leta, da se bo spravilo vso v red. Toda pričelo se je uporabljati metlo in dober pričetek je polovica uspeha. Za naše razdrapan* razmere smo zadovoljni, če moremo konšta-tirati tudi le skromen pričetek. Značilno pri tem pa je to, da izhaja čiščenje od vladnih strank in ne od opozicije, ki je popolnoma negativna. (Smrtna obsodba nad Draškovičevim morilcem.) Vrhovno sodišče je potrdilo smrtno obsodbo nad Alijagičem, Draškovičevim morilcem. Po zakonu pa se mora predložiti smrtna obsodba kralju, ki sme obsojenca pomilostiti. Ker pa je kralj sedaj v Bukarešti, so prešle njegove pravice na ministrski svet, ki je zavrnil pomilostitev. Zategadelj bo Alijagid obešen. (Obsodba vldovdanskih atentatorjev.) Končno se je vendarle završil proces proti atentatorju Stejiču in njegovim soudeležencem. Glavna napaka se je storila s tem, da se je razpisala razprava tako pozno. Pri razpravi so trdili obtoženci, da so jih v ječi mučili. Ne bo sicer vse resnica, kar so trdili, toda gotovo je, da policija ni bila na višku svoje dolžnosti, kar je neodpustljivo. Vsi krivci bi se morali eksemplarično kaznovati. V državi ne bo reda, če ga ne bodo vpoštevali predvsem tisti, ki so naravnost plačani za to, da skrbe zanj. Iz razsodbe je raz-v;idno, da se ni posrečilo dokazati kom-plota, proti kralju, temveč da je bilo Stejičevo delo čisto osebno. Policija je doživela torej v tem oziru blamažo. Obsojeni so bili: atentator Stejič na smrt, Čaki kot, glavni Stejidev sokrivec na 201etiK> ječo v lahkih okovih, en obtoženec na št.iri leta in 12 obtožencev na dve leti zapora. 19 obtožencev je bilo oproščenih — en vzrok več, da bi se vršila razprava kakor hitro mogoče. Kdo povrne nedolžnim njih trpljenje vsled ugrabljene svobode? (Mohamedanska požrtvovalnost.) Dne 18. februarja je priredilo mohamedansko prosvetno društvo »Gajret* v Sarajevu veselico, ki je dala preko pol milijona kron čistega dobička. Da bi se našla pri nas le desetina take požrtvovalnosti! (Ljudsko štetje v Trstu.) Kakor v stari Avstriji, tako se je vršilo tudi v Trstu ljudsko štetje po občevalnem in ne po maternem jeziku, samo da se lažje po-hrustajo Slovenci, kar se je pri uradnem štetju tudi posrečilo. Po tej potvorbi ljudskega štetja ima Trst 239.627 prebivalcev, med njimi le 19.887 Slovencev. Kako smešnoneumno je to, dokazuje najlepše število slovenskih šolskih otrok, katerih je bilo lani v Trstu 6266. Vsak tretji Slovenec je torej po uradnem štetju šolarček v starosti od 6. do 12. leta. Da je to nezmisel, je jasno. Kljub veliki izselitvi Slovencev jih je v Trstu še vedno okoli 45.000. (Število prebivalcev Rima nazadovalo.) Leta 1892. so našteli v Rimu 994.000 ljudi, letošnje štetje pa izkazuje samo 702.000 prebivalcev. Večni Rim propada. (Ubogi Dunaj.) Vsled pomanjkanja mesa so začeli jesti na Dunaju vrane, ki se prodajajo na debelo. Ena vrane velja 300 avstrijskih kron. (Pitje proti izkaznici.) Na Češkem je prepovedano dajati mladini alkoholne pijače. Piti jih smejo le oni, ki so dovršili 16. leto starosti. Če dvomi gostilničar o pivčevi starosti, mu mora pokazat! le-ta izkaznico, da je zadosti star. Na plesnih zabavah se smeta točiti samo pivo in vino. Gostilničarja, ki bi greši! proti temu, se kaznuje z globo do 10.000 kron, oziroma z zaporom do treh mesecev. (Poslanlške sluge )a papeževa smrt.) V Bruslju je navada, da naznanijo dopisni uradi zelo važne vesti tujim dipl" -matičnim zastopnikom. To so storili todi ob smrti papeža Benedikta, XV. Ker pes so javili dopisni uradi vest o papeževi smrti ob pol šestih zjutraj, so sprejeli spričo rane ure izporočila poslaniški sluge, ki so odgovarjali tudi čisto po svoje. Sluga francoskega poslanika, je dejal: »Gospoda poslanika še ni doma!* (Poslaniki jo torej krokal!) Sluga španskega poslanika je protestiral, da se ga budi tafcrv zgodaj. (Menda je ta sluga krokal ter prišel pozno domov.) Odkritosrčno pa je odgovoril sluga ameriškega poslanika, ki je dejal: »Pa kaj to mene briga!: (Maša z zastrupljenim vinom.) Po izvolitvi novega papeža je imel v maJen» italijanskem mestecu Avilijanu duhovnik Prevosto svečano sv. mašo. Ko pa je iz-pil duhovnik pri sv. obhajilu vino, se >> zgrudil na tla. Takoj poklicani zdravnik, ki je dognal, da je vino zastrupljeno, j