Naše vrste. Volitve naših zastopnikov \- višji šolski svet so pokazale. kako o.cromno vcčino učitelistva irna naša or^an'zaciji.1 za sabo. Vrste so izborno discinlinirano, dobro vedoč, da stojimo ,ored odločilno fazo rešitve dveh najvažne.ših vprašan. za r.as: pred sliižbeno pravrmatiko in šolskim  zakonoin. Rešiti se ima končno naše. materjal-  110 ia službeno nravno vprašanje, z vsomi Dcdrobnimi vprašanji ki pridejo pri tem v ooštev. Potreba bo posvetiti zopet vse svoje dclo in vso svo'o energijo neprestanemu eiier.ifičnemu delu za ujjodno rcšitev teh dveh vprašani; obnoviti boino moravi s\-o.ie oredlose skoro od začetka; uporabiti bo oolejj organizačne.ija tudi vse osebne sfke z našo centralo v Beogradu; in^orabiti bo potreba vse dosedanie izkušnie za nove borbe za novc vlosre. za nova oosredovania itd. Stojimp na tudi pred koimTesoin .uu-(>slovanske,i,ra učitel stva, ki se bo letos vršil v Ljubljani. Zato potrebu e — orjianizacija inočne oi)ore v svojem članstvu. da bo častno za nas izoel;ala prvo in druso nalo«:o. In volitve v višji šolsiki svet so pokazale. da ima or.sranizaci.a močno silo na fazpolairo. na katero lahko s i>onosom zre in na katero lahko s točnostio račiina. kadar l>o oočil — stanovski strel. Število naših sjlasov nas ic presenetilo! Računali smo samo z 1400 našini crlasovi na vsaketra kandidata. Toda izid nam je pokazal. da e še mnogo tovarišev in tovarišic. ki so V srcu in ideji z nami, so volili z nami. a so še vedno izven orsranizaciie. Vse te vabimo da vstop jo v naš krou in da i>ostane o naši tudi po zu11an.ic.sti! Slomškova Zveza je nazadovala! Vesel: nas. da ni za več nazadovala- Ne želimo si nrirastka. ki bi izviral iz preračnrr-eneira koristO'!ovstva. Višina, na kateri se ie vzdržala, nam je pa tudi zato v veliko zadoščenje. ker nam ie na boliSi dokaz zdravih raztner, ki so vendar enkrat zavladale v stanovskih zadevah. N'- s-ino za parolo »šilo za ovniilo«. zakaj če bi š'i 1D0 tem rekn. iih je premalo. da bi i:m oovrnili vse krivice, ki so iih oni poivzročili liašim članonn v preteklosti. Glasovi enetra dela meščanskošolske-  ua učitel stva so znak užal.eneKa samo-  liubia in nepojmovania tovariške in dru-  žabne nalo^e tesra dela učiteljstva na-  nram celoikuonosti učitelistva ter pozab-  l'an a na duhovno kulturno vodstvo uči- tcliske celokui_nosti. V veliko zadoščenje OLsnoviiošolskemu učiteljstvu je lahko, da vcčine ni ta-m. Razcepljeni fflasovi nam kažejo male 1 ndi ki ne zna;o ločiti osebe od omanizacije in ki ne znaio ločiti malenkostnih ioersonalnih vprašani od glavne nalot;e. ki io itna oriranizacija. V orazne y?lasove je računati neopredel.'ence; one. ki .im manika nrave stanovske orijentacije; one ki hočejo živeti na račun dela svoiili stanovskili tovarišev — naše stanovske parasite: in tropico oirh, ki iih oananilja.o kocke in poiitiška abolka. ki jih mečejo politiške stranke in strančice v naše stanovske vrste. da bi nas razdvojile ter tako temlažje vladale nad nami. podvračaioč si ambici'ozne ljudi \~ našem stanu za svoje lakaje in unorablia oč i!;h za to, da dela;o zdrahe v stanovskih vrstah in skušaio rušiti s svo im zabavljanjem to kar drusi trrade s svojim težkim nesebičnim delom. Pozabiti ,oa ne smemo tudi slasov narodnih manjšin. ki so všteti med praznimi i- dr. .arlasovi. Toda mi irremo preko vseh teli na resno deto v novo dobo. ponosno zroč na oyrom.no večino ki jo imamo za sabo in ?;aveda'oč se. da bi bilo nejrativno aelo se z niimi ukvar.iati in jih prepričevati o niihovem zasleol enem naziranju v stanovski nolitiki. Službcna nrasmatika. šolski zakoii in naša or.sfanizacija (kongres UJU v L;ubliani) nani bodo tri zvezde vodircc za bližnio bodočnost. ki nai izkažejo. da ;'e onranizacija vredna zaupan.a. ki ji ga ie članstvo izkazalo pri volitvah v vis;i šolski svet. Storiia bo svojo dolžnost! Zato pa kličemo onim. ki odzunaj seuaio do niei • roke dtoč od or.raniza-:;e! V imenu 2508 slasov: roke proč od naše stanovske solidarnosti! Ferjalni Savez učiteljstva. —t Počitniški izlet. Vse zasto.pnike okr. učit. dr. za noč. izlet. kateri še rrso poslali število udeležencev, prosim, da to store na.kasneje do 1 rnarca; le v slueaju. da bi do tetra diie ne zborovala vsa društva, se čas podal,ša. Na vprašanja odgovarjam: Smer potovanja bi bila v Beograd in povratek ;oreko Dalmacije. Čas bi bil najprimernejši v začetku avirusta- Po seji pripr. odbora (najbrže o Vel. noči) bi se oričelo s pozitivnim delom. Upane je da stooi Fer. Savez že v teh počitnicah v funkcijo. Da ne bo izlet absolutističen. nai udeleženci stavi;o zastopnikom svoie predloire in večina odloča. Tov.(ice)! Na solidarno delo! Za pripravljalni odbor S- Mravlje! Trgovsko-obrtno in kmetifsko šolstvo. —t Praktikanti (vajencs) za državno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru se spre.iine.io v najkrajšein času. Poffoji: starost na.mani 16 let. dovršena najmanj ljudska šo>!a z dobrini uspehom, telesna sposobnost. Prednost <ma o kmetski sinovi. ki ostane.o poznej doma. Praktikanti obiskuiejo računski in iez^kovni pouk, drujrače delavo praktično v vseh panogah šolskejra srospodarstva ood strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovan e in lirano brezplačno ter imaio prednost pri si>rejemu za prihodne. šolsko 1. 1923-/24. kot redni učenci: v slučaju ubožnosti imaio potein tudi prednost pri ,T>ode_itvi brezi>!ačnib mest v zavodu- Kot absolventi šole uživao nffodnost po členu 8. zakona o ustrostvu vois^ke. t. i skrajšano vojaško službovanie (dijaški rok) pod po.roem da ostaneio oozneje na lastnem domu. Lastnoročno na celo i>olo itfsane prošnie za soreiem oraktikantov 'e poslati ravnateljstvu državne vinarske in sadjarske šo!e v Mariboru najkasneje do 28. februara 1923 s sledečimi m"ila.rami: krstni list. domovnica. zadn.e šolsko spričevalo in spričevalo o nravnost1'. Sprejem ali odklonitev se naznani pi'smeno. Iz Jugoslavije. — »Obroč te načet — led je prebit! To i.e namreč obroč naše organizaciji m lcd na katerem zdrsneo osebne ambiciie raznih le v besedi velikih ljudi. Led je pričel namreč razbiiati »Slovenski Narod«. Rad bi tudi v ueiteljskih vrstah napravH one razdrapane razmere. kakor jih je napravil v sloven- napredni javnosti. Pričel ie z razdiralnim delom! Presenetil nas »Slovenski Narod« ni. kajti načenjal 'e obrcč naše organizacije že večkral in nrebijal led. pa se mu ni posrečilo tedaj in se mu ne bo sedaj! »Slovenski Narod« naj odpre letnik 1912. od .anuarja do avsrusta meseca in na. čita svoie bojkotne napade na Učiteljsko tiskarno. v člankih in noticah. ki so nrav podobni sedanji »S!ov. Narodovi« viogi. In vendar še danes sto i »UčHeljska tiskarna«. močnejša neRO kdajkoli! »Slovenski Narod« nai odore slavni dr. K. T. članek v 304. števiikii »Slovenskesra Naroda« iz 1-. 1908. Spomni nar se »oretiranih zahtev«; odnre nai letnik 1909. v januarju. k;er se nahaa članek dr. K- T.. v katerem povdaria: »da učlteljstvo ni upravičeno zahtevati olač nižfih štirih razredov državnih uradnikov. ker ni akademično izobraženo.« — Danes jih ima; nc imelo bi pa iih učitelistvo, če bi se tedai posrečilo »Slovenskemu Narodu« in našim »ori ateIjem« načeti obroč naše organizaciie in orebiti led stanovske solidarnosti. Njim, na katere ul.'uje sedai zopet »Slovenski Narod«. g.re zasluga. da smo dosegli, kar imamo! Doseči imamo še mnotro. toda če bomo liodili po D-oti sisifovega dela »Narodove« notice. ne bomo uspedi rrkdar! Naša parola je: da se zaradi osebnih vnrašani ne bode razdvaiale naše vrste! Lojalno smo to izjavili. toda zli duli še ne odicnia in hoče na Vsak način razkola —• zaradi drusrih — tudi v naših vrstab. Izjavramo oa. da bomc za avtoriteto organizaciie ši; v bo do skrajnosi! lnfam jo i:i namisravanie »S-!ov. N.«, da ie naša lprava in uredništvo eksoonent ».lutra«. nai na kratko po;'asnimo: »Učit. Tov-« 'zide v četrtek popoldne in je tedai v upravi vsakomur na razpolaeo. Na ta način e večinoma že v četrtek oddanih nad 50 številk Toda ost 'e prozorna, a ne bo doseida svoietra namena! — »Učiteljstvu .natvezeiii' zastopniki«. tako niše »Slovenski Narod« \ notici, ki jo celotno luonatiskujemo spoda. Kdo je učiteL-stvu »natvezen«. o teni b: nač vedeilo učitelistvo bolie povedati, kakor na »Narodov« frazer: »klike. knute, nartizanstva korupcije, otrovanih njekcii. režima« itd. — Dovoli zlobe kaže »Narodov« notičar. da hoče oblatiti naše od nas vseli izvol ene zastopnrke, krivi jih celo tako daleč da so omi krivi nasprotia liudstva do nekaterih učiteljskih zahtev, ko sam predobro ve. da leži krivda v dematroštvu in hujskanju ljudstva s strani klerikalnih voditeliev. Ali misli tu morda na tov Jelenca, Gnusa ali koga drusrega, o kojih ie učitel.istvo dovoli preoričano o n;!ih tiesebičnem. neumornem, nožrtvovalnem delovanju za učiteljstvo.« ki ,so daleč odstranieni od oisebnih ambicii. ki so oreizkušeni v naihujšem okhju, ki niso možje ner,ira\ih fraz in zabavl:ania, ampak niož.c pozitivneKa dela!? Prepričan nai bo da bo nadlo vse blato, ki ga meče na našs zastoonike. nazai — nanj! — Preresni časi pridejo: bližamo se prasmatiki, šolskemu zakonu in dru2.im za nas prevažnim vprašanjem, ki bodo zahtevala dela in izkušenosti, zato ne bomo donustili, da bodo razni elementi, ki za to delo še davno niso sposobni. načen.;ali obroč naše oriranizacie in prebiiaii led stanovske solidarnosti — kakor otroci. ki se i^rajo z otriijem. — Pamflet »Slovenskega Naroda«. V 39. štev. »Sl. N.« z dne 18. febr. 1923 e na naše povsem lojalno stališče prinesel sledeč izbruh nroti naši oriranizaciji in našim izvol.enim zastopnikom: »Sestava višjega šolskega sveta. Piše;o nam: Sestava višjetra šolskesa sveta iie da miru trotovim eospodom. ki iih zastrupljaio »Jutrovi« članki. To ri>ot ie prineslo petkovo »Jntro« vsebino iz ave proti namestniku Hribarju. ker ;e bil baje po njeeovi inicijativi imenovan za podpredsednika višjegfa šolskega sveta sz. Fr. Škulj. Predno so naročniki »Učitelskejja Tovariša« in člani UJU imeli priliko čitati '-ziavo v »Učit. Tov.«. jo ve že imelo »Jutro«. Jasen je dokaz. v kakšnih intiranih odnošajih sta uorava in uredništvo »Učit. Tcv.« z »Jutrom«- Mi smo že zadnjič povedali, da se »Jutro« vtakne v vsako osebno uoiteljsko vprašan e. samo da daje otrovane injekcije že itak razdrapanim oolitičnim in stanovskirn razmeram, v katerih se nahaja celokupno slovensko učitelistvo. Povemo še enkrat. da učiteljstvo s kandidati. ki :ih e predlaRal širši sosvet riI' bUo zadovoljno, to ie dokaz, da sklep širšetra so-sv.eta ni bil izraz prave voJje učiteljstva. Izjava piše proti sfcdišču, ki ga .e zavzel v tem vprašanju po njenem mneniu g. pokrajinski namestnik. rnisli oa na g. Dodpredsednika. Novega podpredsednika ;e vsa javnost pozdravila z iskreno željo, da je vendar načet obroč, ki ,e stiskal učiteljstvo nod knuto sedaj boli kakor kda^ pre*j. Še niso bile zaceliene rane avstritekega režima, že so nadaljevali z drusimi in jih stopnievali do najvišje (potence. V tem slučajju cada krivda na nckatere zastopn-ke učiteljstva. ker so pri kompetencah upoštevali ztrolj partizansko oripadnost k eni kliki namesto zinožnosti in šolske uioorabe. Da ljudstvo dostikrat nasprotue upravičenim ',n dobrohctnim učiteljski.m težnjam, so krivi v mnogih sluča.,ih uč»tel.istvu natvezeni zastopnikl ki so indentiticirali stan s oogubno in koruDtno politiično moralo ene klike. V bodoče upaino. bo to prenehalo. Roboti naprej, led _e ,prebit. — Robotus.« — Predlog pov. UJU za podpredsedniško mesto višjega šolskega sveta. Ker je pov. U.JU stalo na stališču, da se \ ladi omoiroči večia izbira osebe za podpredsedniško inesto in se i s tem da prUika. da ne iPrezre organizacije zsoli zaradi usebnih razlotrov, je predložilo svoio žel.'o v obliki troDredloga, ki ie bil sledeč: lakob Dimnik, Fran Luznar in Fran CrnaRoj. — Toda g. po'kra inski namestnik ie hotel pokazati, da ni prijateli stanovskih in strokovnih ortranizacij. So mu pač v napotje. kar se je izkazalo že v več sluča ih ki jih po potrebi lahko navedemo. — Dopis vdove: Kaj se bo z nami zgodilo? Lani sem imela pokojnine 463 Din 24 p.. za mesec februar sem dobila 421 Din 16 p. V mirnem času sem imela 76 K na mesec pokojnine in dancs je: vnar —¦ krona. So se li naši možje zato 30 let inučili i>o šolah. da se nioramo vdove lnesečno zadovoljiti z 18timi ali pa celo 16timi kronami? Ce kmalu ne bo rešitve. smo orisil ene iti beračiti ker stare osebe ne bo vzel nikdo v službo. Draginja je dan za dnem večja in pokojnina maniša. Ko bi to nrei vedela. b: nobenetra mo;ih otrok ne iDitetila izšolati. Dve sta učiteMci. s'n pa učitelj. ki ic dobil v šoli plnič- no bolezen. Kako mi je bilo. ko sem videla živ okostnjak mesece in mesece na postel.i. dokler se ya ni usmilil zdravnik narave Dobila sem (leta 1921.) pcsinrtnine za sina 740 K. Krsta ie stala 760 K, sploli so vsi stroški pogreba, čeravno pnprosti. staH 2000 K. polee zdravnika in zdravil. Prosila sem za malenkostno ')oaooro. Pa zaman.1 »Pcma.trai si sam!« Lcp ie učiteljski stan. Pa usmil.en.ia vredni 'so učitelji in učitel.tce. ki pridejo v kaike zakotne kraie. v mokro stanovanie kjer no kotib celo rasteio gobe, se ne dobi drv, da bi se zamo^e! v sobi posreti, največkrat tudi hrane ne. Danes se bolje godi dckli in hlapcu: niemu ni treba skrbeti za drva. ne za lirano. če se mu ne streže. odrde: in vsaikdo raje postreže dobremu delavcu. samo da ostane. Učitel- in učiteliica si ne moreta pamajjati, morata ostati in trpeti- Če so razmere ugodne, je sreča za nie Lahko in brezskrbno to ipišem, ker sem kot žena šolskesa voditelja v 26tih 'letih dovoli videla. slišala j'n trpela. ()ix.mniti moram da sem kot učitel.ica ženskili ročnih del poučevala 25 let veliko število deklic in kot vdova 'sem 12 let oskrbovala ta pouk. čeravno sem imela do šole doI ure hoda. Dobila sem dve leti samo 118 K na mesec. čeravno je dragin a od dne do dne večia. Prosila sem višii šolski svet, nai mi zviša nlačo. Za odjrovor "sem dobila: Višji šo'ski. svet mi pi> obstoječih predpisih ne more zvišati sedanje nas:rade Ko 'stopi n-ova naredba o nasfradah v vel.avo. se mi avtomatično zvišajo preiemki. — Prišle so nove naredbe. draginja je narasla do viška. — in s orvim marcem nam hočejo zamazati oči, da bi ne videli, da so naše plače zopet manjše kakor (so b'le kda.koli. — G. — Administracijo dečjega mladšnskega Hsta »Podmladek Crvenog Krsta« ie ,'jrevzela bivša tov. sa. Marica dr. Novak-Lavračeva v Beo^radu. — Otroška razstava »Proljetnega Salona« v Zagrebu. Razstava otroških del, ki o orireduie umetniško društvo »Proljetni Salon«, se otvori nepreklicno 3marca t. 1. Prosimo torei vse starše 1.1 sl. učiteljstvo v kolikor nam še n:;so bposlali svobodnih del svo.ih otrok. nai nam čim Drej vpošlie o dela, ki so nastala iz !astneya nagona otrok in to: risbe. .predmete z _esa, ilovice. kamna, vezenine z :'krio. pesmice, pravljice. kompozicije (muzikilne) itd. — Odpošiljatelji so naprošen. dz naoiše.o: ime priimek. starost otruka, kdaj e izdelal vposlano delo, in a'i žele, da se iim dela povrnejo. Dela se oduošljeio na adreso; »Prol.ietni Sa!on«, Zai;reb Ilica 54. — Razpis nadučiteljskih in uč-teljskih služb v Prekmurju. — Ro<k za vlagaii.ie orošeni za razpisane nadučitelvsike in učiteljske .službe na državnih in občinskih šolah prekmurskesra okraa se podaljšuje do dne 28. februarja 1923. — Višji šolski svet v L.ubljani. dne 9. februarja 1923. Pred'>ednik: dr. Beuk. — Pomozlmo prosvečivanje Južne Srbije. Dragi druže, poštovana koleginice. — Skopljc, 20. ianuara 1923. god. Zauzeti svojim redovnim dužnostima u školi, a trošeči sve slobodno vreme na poslove u društvu »Zavičaj«, u nemogučnosti smo da Vam se neposredno obratimo, pismom ili kartom, te Vam pišemo na ovaj način, moleči Vas, da i ovakav apel, opšteg karaktera, primite k srcu isto onako, kao da smo se obratili zasebnim pismom, lično Vama. Iz napred spomenutih razloga mi ne dospevamo da reklamiramo koliko treba svoj list »Zavičaj« kao i ostala svoja izdanja, te se za njih ili vrlo malo zna, ili nikako. Medjutim: »Znano — voljeno, neznano — nepitano!« Bez potrebnih obaveštenja, iiaš se list i naša izdanja posmatraju i cene kao obični književni proizvodi, pa kako dečjih listova ima dosta, a popularnih knjiga i suviše, našim se izdaniiina ili poklanja samo" srazmerni deo pažnje,. i!i se preko njih prelazi kao preko književnih proizvoda manie vrednosti, pošto naši redaktori nisu profesionalni književnici, niti uticaini faktori. — Medjutim, naš »Zavičaj« i naša izdanja zaslužu.iu največe interesovanje i največu potporu svih drugova i drugarica kao i svih rodoljuba, iz ovih razloga: Naš prosveti.i pokret otpočeo je još prvih dana po oslobodjenju, onda kada nije bilo nijednog dečjeg lista u Srbiji, kad nije bilo ni čitanaka po školama, onda kad je Južna Srbija bila preplavljena bugarskim knjigama, namesto uništenih i odnesenih srpskih knjiga. Tada smo mi štampali i rasturali po Južnoi Srbiji svoiu Čitanku za osnovne škole, a malo zatim pokrenuli i list »Zavičaj«. Naš prosvetni pokret vr.ši se na krainjem ingu naše otadžbine, a u srcu i u kolevci stare srpske države, i' nekadašnioj carskoj prestolnici, u SkopIju. Ovde,' n Sknplju, užegli stno jednu prosvetnu bnktinju i iedno prosvetno ognjište, koji svetle i zagrevaji; oko sebe, jače i obilnije, nego one buktinjc i ona ognjišta sa velike daljine. Naš prosvetni pokret organizovali smo na način, koji mora da probudi simpatije i poštovanje kod svih čestitih ljudi i rodoljuba. Čineči ispočetka velike ličnc, materi.ialnc žrtve. stvorili smo docnije ak- cionarsko dništvo sa jasnim idealističkim ciIjcni: da ndružcnim kapitalom i saradnjom svili članova pomogne i brzda prosvečivanje naroda Ju/ne Srbije. Obezbedivši na ovaj način materijalna srestva, mi smo bili u mogučnosti da našim književnim izdanjima odredinio miiiimaliic cene: pola dinara ili iedan dinar od svake. Naš prosvetni pokret dao je do sada najlepše rezultatc. Za tri godine rada mi smo štampali i pustili u narod preko 200.000 svezaka lista »Zavičaia« i oko 40.000 svezaka Srpskih Narodnili Pesama kao i nekoliko hiljada primeraka drugili popularnih kniiga. Na ovaj način mi sino potpuno polisli tudiinske knjige, kojc su bile poplavilc ..užnu Srbiiu za vreme neprijateljske okupaciic. Kad ovo sve znate, dragi druže i poštovanc koiuRinice, rnožete li ostati ravnodušni preiiki našoj molbi: da primate i da rasturatc naš »Z-ivičaj« i drusa naša knjižcvna izdanja? Mi se liadamo da ncčete ostati ravnodušni, ni Vi, što stu optereceni drugim listovima i knjigaina, ni Vi što ste daleko od nas, ni Vi, što ste u sredini naroda .lužne Srbije. Vi, što rasturatc dru ge dečje listove, dajte i »Zavičaju« mesta u svo joj školi. da pruko njcga Vaši učenici još više  zavole zcmliii i narod, u kome je živeo Svcti  Sava, Dušan, Marko i ostali velikani, kojima ih  oduševljavate u školi. Vi što ste daleko o'd nas, po pitomim i bos;atim krajevima, pomognitc svojc drngove i drugarice, koji pod najtežim okolnostima, okruženi bedom, komitama i kačacima, šire srpsku knjigu i narodnu prosvetu. Vi, što ste blizu nas i u narodnoj sredini, Vi, koii najbolie shvatatu važnost i potrebu našeg prosvctaog pokreta, ali i najjače osečate teškoče od života po gradovima i selima Južne Srbije, nc merite svoje žrtve, nego dodajte još i ovu jediui — širite »Zavičaj« i naše knjige, kako bi se narod što pre prosvetio i Vama život olakšao. Svi skupa, drugovi i drngarice, ne smatrajte naš »Zavičaj« i druga naša izdanja, kao produkte kniiževnih ambicija naših, več iedino kao srestvo za prosvetno-kulturnu obnovu i podizanje Južnc Srbije. -- U.ej »Nove kniigc in driige pnblikacije«. Učiteljski pravnik. —§ Kclekovanje prošeni za donust. Taksni zakon kraljevine Srbije. čigar veliavnost je razširiena na ozemlie vse kraljevine SHS določa v čl. 10., tar. :post. 5. priponnba 1., odstavek tretii. (št- 259 Ur. 1. iz leta 1921, ozir. št. 2 Ur 1. za 1. 1922) da se ta taksa ne oobira za kakršnekoli odločbe. zoper 'katere ne obstoja pravica oritožbe. Isto določa tudi »Pravilnik« k cit zakonu (št. 268 Ur. 1. iz leta 1921. čl. 4. točka 3.). Da se to doloalo nanasa tudi na prošnie za dopust. sledi jasno iz pravilnika za izvrševanje določil o nekaterili oristobinah taks zakona A I. Pojasnilo (št. 201 Ur. 1. iz leta 1920.)- Kolkuje se tedai vsaka prošnja za bol. dopust le s 3 Din in ne z 10 Din za rešitev. —§ Organizacija ministrstva prosvete. Ministrstvo prosvete ima v glaviretn 4 oddelke. Umetničko odeljenje rešu e zadeve ki se tičeio umetno.sti tore} gledališče itd- Odelienie za osnovno nastavo ima opraviti z osnovnimi, meščanskimi šolamii in učiteljišči, odel;enje za sredji o nastavo se bavi s sredn.iešolskimi zadevami oošte ¦odelien;?e oa z visokimi šo!ami znanstvenimi društvi. muze i :td. Odloki opčejja oddelka nosi.o znak P (= Prosveta) Br. itd., srednješolskejia oddelka S. N. (= Srednja Nastava). l:udskošolskesra oddelka O. N. (= 0_no\na Nastava). umetniškega oddelka Pa U. (= Umetnost). — V Sloveniji e uvedena dobra navada. da-s^ zsrorai na levi strani napiše kratka vsebina vloge. S tem ;e uradniku. ki piše opravilni zapisnik delo znatno olajšano. Dostikrat >pa dotični pisar ne more vedeti, v kateri oddelek spada vlosra: potem roma vlos:a iz enega tsddelka v drugi »na nadležnost«. kar iiovzroča nepotrebno delo in zamudo, Zato se priDOToča polee: naslova kar naoisati oddeilek. n. pr-: »Ministrstvo prosvete, O. N.« ali »Min. prosv.. S. N.«, ali» Ministrstvo prosv. Opšte od.«. ali »Min. prosv., Umetn. od.« — Trgovsko In obrtno šolstvo v Sloveniii ne spada pod ministrstvo orosvete temveč pod ministrstvo trgovine in industrije. —§ O vlogah na ministrstva. Marsikdo misli, da J?o zadeva hitreie rešena. če pošlie vlogo direktno na ministrstvo. Včasih se znabiti posreči, ako obenem kak ooslanec posreduie Dri ministru. Navadno pa iSie z direktnim ,pošilianjem stvar še le prav zavleče. posebno ako ie kak kočliiv s^lučaj. Uradniki v minlstrstvu ne poznajo razmer ter pošljejo akt pokra.inski upravi na poročilo. Tako roma akt dvakrat isto pot od mdnistrstva doli do zadnje instance in .potem zopet naza • Instančno pot. kateri se je pošil^alec hotel izotniiti. mora akt napraviti dvakrat namesto enkrat. To je y usrodnem slučaiu ako referent v ministrstvu, ki ;e dobil akt. ve, iz katere ii>okrajine je l.rišlo. Ker oa teea ne more vedeti niti za vsako mestece, še man pa za vsako vas, zato se prav lahko zgodi, da akt roma »na izveštaj« v Zagreb namesto v Ljub-ljano ali v Split namesto v Zagreb itd. Prav rado se to zgodi. če je vlagal.c posebno ^ previden in napiše vlogo lepo v cirilici, ' da bi ia bila hitre e rešena. Ako je vloga j slovenska pote>m gotovo gre v Ljublia- j no »na izveštaj«. Če ie v ciri'1'ici. >pa lahko ootuie tudi v Črno Goro! Torei lepo uradno pot. no »bližnicah« sc lahko zablodi! —§ Stanarina in kurivo. Povodom mnogobraitiib zahteva učiteljstva iz novih kra;-eva da se Zakon od 23. jula 1919. rasprostre i u pogledu stana i ogreva na sve krajeve države. naše Udruže-nve Jug. Učit. učinilo ie predlog u Ministarstvu Prosvete da se ovo i ostvari. 01. 33- Zakona o 23. jula 1919. izrikom pomJnie da nčitelii imaju pravo na fctafli i ogrev. a s.ecralnom odlukom Državnog Saveta 'oš ranije protumačeno ie: da je ovo pitanje tt ve-zi sa učitel.iskim platama. Pretna tome logički čl. 88 Zakona od 23. jula 1919.. koi Rovori da se ovai zakon u pogledu plata ima razprostreti i na nove krajeve. ima se shvatiti da se on odnosi i na učitcljsku stanarinu. — »N. P.« —§ Vštetje let v pokojnino. G. Ministar Prosvete odlukom svojom od 23. I. 1923. g. ONBr. 2296, a na osnovu čl. 29., 22. i 88. zakoma o narodnim školama, a na predstavku Gtavnog Odbora Udruženia Jutroslovenskog Učitelistva odlučio je: Da učiteljima-cama narodnih škola u Dal_naci;i, Bo^sni i Hercei>ovini Hrvatskoj sa Slavoni;om i Sloveniji pravo na .nenziju pripada od dana postavljenja u učiteljsku službu. Dok ne polože praktični učiteljski izpit nemau pravo na poviš-cu .late; a po položeno-m praktičnom izpitu može im se računati naiviše pet provedenih godina u stalnoi učitel.skoj službu do ioo'oženog oraktionog izpita za penziju i poviš'ce. - »N. P.« II