Skord na irlarai meii. Letošnjo pomlad sem naredil več škorčevih hišic in jih obesil na najvišjo drevo v sadonosnem vrtu v bližini stražarnice ob severni državni meji. Čez nekaj dni je zavladalo veselo Škorčevo petje in žvlžganje, kl je trajalo od ranega jutra do poznega večera. Z veBeljera sem jih opazoval in poslušal, kako brhko so so sukali okoli svoje liiiiče, ssmfcali eden za drugim v njo in lopet ivižgajo. odhajali, posedajoč na bližnjlh drevesih. Malone vsakega tujea, ki je prišel iz inozemstva, so s svoijim petjem veselo pozdravljali in ravifo tako S8 je godilo potnikom, ki so -apuščali našo državo. Marsikateri potnik se je ozrl na drevo, jih nekaj časa poslušal in opazoval, nato.pa z vzradoI.enim srcem nadaljeval svojo pot. Res, ,vsak se je spomnil in se zavedal, da Sivimo v spomladanski dobi. Največjo in najlepšo hišico je zasedel par škorcev. Drugo hišico _o si osvojili neki drugi ptiči in tretja je za prvo sezono ostala prazna. Čez nekaj dni je bilo opaziti, kako sta škorca mirljivo pobirala na zemlji raztrošeno slamo, seno in drugo tako suhljad in jo nosila v hišico. To se je vršilo zelo spretno in z najve.jo brzino. Gnezdila sta! Nato j_ polagcma izostajalo prcjšnje veselo žvižganje .n prepevanje. Donašal je hrano samo eden, do.im ja drugi valil. Po preteku 14 dni se je videlo, da sta oba škorca pričela še bolj marljivo z donasanjem lirane. V hišici se je ustvarilo novo živ¦ljenje, kar je povzročilo starima škorcema novo skrb za življenje; zato sta ve-stno in marljivo donašala mladičem hrano in s tem nasitila lične žolodčke. V hišici je postajalo vsak dan živahnejše. Mladi škorčki so se hitro razvijali in doraščali; bilo jih je vcselo gledati, kako so že kukali iz luknje, pričakujo. hrane, in so obenem opazovali zunanjo naravo, v katero se poženo v najkrajšem času. Pa je prišlo drugače. Nckega dne zopet opazujem škorčevo stanovanje. Cudna misel me navda, kaj neki mora biti, da stara škorca +ako vpijeta, kakor da bi prosila pomoči. Na drevesu sern opazil vrano, ki jih je menda nameravala napasti. S kričanjem in mahanjem z rokami sem jo pregnal. Preteča nevarnost je bila odpravljena. Drugl dan sem zopet opazoval, kaj se godi na drevesu. Zdelo se je, da mladim Škorcem preti nova nevarnost. Nisem pa opazil na drevešu in ne v bližinl ničesar, kar bi moglo "mladiče ogrbžati. Mislil sem, da najbrž zapuščajo mladičl pbsamezno svojo rpjstno hišico in da jim pri tera poslu stari najbrž nekoliko nagajajo. Pozneje pa sem postal bolj pozoren. Stara škorca neprer_e_ioma vpijeta, se zaganjata v hišico ter jo obletavata. Hitim proti drevesu, obenem pokli.em svoja tovariša, naj mi prideta na pomoč. Zapazil sem na drevesn tik škorčevoga stanovanja soserlovega mačka, kako drži mladega škorca s svojimi ostrimi zobrai. Začela se je borba proti mačku. Obkolili smo drevo. Ko nas je mač_k zapazil, je pustil mladoga škorca na škarpi in z bliskavico skočil doli v travo. Obmetavali smo ga 3 kamenjam in začela se je dirka za njim. •— Mačck urnejših nog jo je odkuril zrlrav brež potnega lista in brez vsake obmejno kontrole črcz msjo, odkoder je liodil k nam vasovat in na plen. Žalosten je bil pogled na stara, kl sta s turobnim glasom oznanjevala vest, da jima je Iradobni maček zade.vil in požrl sedem škorcov. Zdelo se mi je, da me hočeta pokaraLi, ker sem bil tako noposlviJen, ko sta me ves dr.n s svojim kričanjem prosila pomoči. Zvo];i iz njunih grl so mo zadcli kot očitanjo, da sem jaz sokriv te tragedije, s katero je za njn v letošnji prvi sazoni pokopano vse veselje, ki bi ga uživala s svojimi mladiči. Ob tera prizom so v našera spominu ošivele besede, ki smo jih čitali v §olskih klopeli: Kaj ti tu po vrtu laziš, maček, tiho kakor tat, morda ti na ptice paziš, rad zavil bi kteri vrat. Kaj si ti za to pri hiši, da bi ptice nam moril, si za miši in podgane, da bi pridno jih lovil.