Štev. 3.
jubljai\sXy
¦> 1 010 1010 ic loioioto io»oic
tOTOtOtOl
^^s
k9
Leposloven in znanstvert list:
V Ljubljani  1. sušca  1891.
Leto XI.
Poslednja straža.
L
o tlaku stopa strog m mrk, Visi mu ivje  z brade, z brk.
Iz svetlih doli pa dvoran, Odmeva godbe šum glasan.
Glavar  posadke,  general, Meščanom  daje pir in bal.
Šampanjec peni se, kipi, Sto parov  v plesu se vrti.
Hej, lep je tudi zunaj  ples! Divjil od zemlje do nebe"s.
Plesalka burja je gospa
In s snegom pleše  in divja.
No  on sred metežev,  vetrov Palačo  straži krog  vogldv.
Poslednja straža je nocdj  — Odpust dobi že jutri svoj!
Cim   bolj  pred jutrom gine noč, Tem jačja je viharjev  moč.
Mraz brije do mozga,  kostij, Po žilah kri se ledeni.
In  on  po straži gor in dol Koraka zmrzel že na pol.
A vroče bije mu srce", Vse misli mu na jug lete";
Na jug,  v domači solnčni kraj, Kjer zime,  mraza ni sedaj.
In jutri pojde že domov, Povrne se pod rojstni krov!
Naj  vihra,  sneg razsajata, Okrog palače rajata!
Kaj mar mu žametov,  snega ! On že je tam  . .  .  doma,   doma.
Pod  oknom spet nocoj  stoji, Nevesti   svoji   zre v oči.
Ta južna noč,  prelestna ta', Razkošen vetrič le pihlja  .   .  .
»In ko zašije beli dan, Privedem svatov ti pred stan  .  .
Dani se .  ,  . Cuj veselja hram, Poskočne godbe burni šum!
A to  v palači ples šumi, Pred vrati pa vojak stoji.
Ob puško v zametu oprt Stoji na straži mrtev, trd.
A.  Aškerc.
9