Spi .-i In dopisi m-j o>il,iaio: l:ivduištvn .. I »i.iiiolil.juVdiiuiu., K opit ar i c va ulica Naroriiina. JvUlamaei.io ni in-Korati pa; 1'pravništvu ..Domoljuba". —— Ljubljana. Kopitarjeva ulica — Štev. 31. V Ljubljani, dne 30. julija 1914. Leto 1 ;xvii. Za blagor ocetnjave naj puška govori! Vojska je zavihrala po naši domovini. V soboto ob (i .uri je potekel čas, do katerega bi se bil moral udatj Srb zahievam naše države. Bile so pravične, bile so potrebne, manj se zahtevati ni smelo. Srbska vlada je I. 1909. slovesno zagotovila, da ne bo trpela agitacije proti naši državi, delala je pa ravno narobe; od takrat se je le še bolj razvila. Vžigala je z vsemi silami strastno sovraštvo proti Avstriji doma in zanašala velesrbko misel tudi preko mej, na Hrvaško, v Dalmaci jo, v naše slovenske pokrajine in celo na Češko. Srbska vlada je po svojem časnikarskem oddelku plačevala razne liberalne liste, da so brizgali svoj strup med naše ljudstvo; srbki generalni štab je imel najetih vse polno vohunov v naši državi; iz njegovih blagajn so bili plačani listi, kateri so napadali naše smodnišnice in vojaška skladišča. Posebno društvo »Narod na Obrana«, ki so vodili častniki, politiki in državniki je pa še posebej nabiralo denar in ž njim najemalo študente in druge mlade ljudi, da so po gimnazijah, realkah in vseučiliščih agitirali za velesrbstvo, za to, da se zanese sovraštvo proti Avstriji in njeni vladarski rodbini med mladino in po nji med ljudstvo. Od 1. 1908. prav posebno pa zadnje poldrugo leto sem se je ta agitacija razlivala med nami kakor strastna povodenj. Listi, ki so jo podpirali, so veselo izhajali, dasi je vsak vedel, da s svojim denarjem ne morejo; tudi agitatorjem ni manjkalo denarja. Zdaj .ski vladi takoimonovano noto , v kateri zahteva avstro-ogrska vlada od srbske slede V 1. Srbska vlada mora dati zagotovilo. da proti Avstro-Ogiski naperjene sovražnosti obsoja. Ta sovražnost obstoja v skupnosti stremljenj, katerih končni smoter je od monarhije odtrgati ozemlja, ki ji pripadajo, in da se obveže, da to hudodelstvo in nasilno propagando z vsemi sredstvi za tre. V zmislu te zahteve sestavljeno izjavo mora srbska vlada priobčiti na prvi strani njenega uradnega lista dne 26. julija. Dalje mora ta izjava naznaniti srbski armadi v dnevnem povelju srbskega kralja in v uradnih časopisih armade. 2. Srbska vlada se mora obvezati: I)a bo zatrla vsako tiskano reč, iz katere je razvidno hujskanje, sovraštvo in zaničevanje monarhije. Razpustiti se mora lakoi društvo Narodna Obrana- in druga temu podobna društva. — Iz javnega poduka se mora odstraniti vse. kar služi za gojenje sovraštva proti Avstriji. — Iz vojaške in upravne službe se morajo odstraniti vsi častniki in uradniki, ki so krivi, da se je med Srbi sovraštvo proti Avstriji tako razpaslo. Imena teh bo avstrijska vlada naznanila srbski in ji predložila tudi dokaze njih krivde. - Srbska vlada mora dovoliti. da v Srbiji pri zatiranju gibanja proti Avstriji sodelujejo tudi uradniki c. kr. avstro-ogrske vlade. — Proti udeležencem zarote, katere posledica je bil umor v Sarajevu, ki se nahajajo na Srbskem, se mora uvesti sodna preiskava, katere se udeleže tudi od Avstro-Ogrske določeni uradniki. — Z vso naglico se morata aretirati srbski major Voja Tankosič in neki Milan Ciganovič, srbski državni uradnik. Ta dva sta bila pri zaroti najbolj udeležena. — Srbska vlada mora z odredbami preprečiti, da se ne bo vtihotapljalo orožja in bomb čez mejo. Iz službe mora odpustiti in strogo kaznovati tiste uradnike carinske službe, ki so zločincema v Sarajevu pomagali čez mejo. — Pojasniti mora srbska vlada avstro-ogrski, zakaj se nekateri visoki srbski politiki niso po-mišljali izraziti sc na sovražen način proti Avstro-Ogrski. — O vsem tem mora srbska vlada dati odgovor avstro-ogrski vladi v soboto 25. t. m. do 6. ure zvečer. To so bile torej zahteve avstro-ogrske vlade. Meč je potegnjen! Zakaj je Avstrija tako govorila? Po aneksiji Rosne se je srbska vlada dne 31. majnika 1909. po P.ojeni poslaniku na Dunaju napram avstro-ogrski vladi zavezala, da bo opustila vse sovražnosti, ki jih je do tedaj gojila proti Avstro-Ogrski, in da bode v naprej živela z Avstro-Ogrsko v prijateljskih razmerah. Te dane besede pa srbska vlada ni držala! Avstro-ogrska vlada pojasnjuje to sledeče: Zgodovina zadnjih let in osobito bolestni dogodki 28. junija so dokazali obstoj prevratnega gibanja v Srbiji, ki si je stavilo za smoter, da odtrga od avstro-ogrske monarhije gotove dele njenega ozemlja. To gibanje, ki je nastalo pred očmi srbske vlade, je povzročilo onkraj ozemlja kraljestva dejanja nasilja in je našlo izraza v celi vrsti atentatov in umorov. Ne samo. da kraljevska srbska vlada ni izpolnila dolžnosti. vsebovanih v izjavi z dne 31. marca leta 1909., ampak tildi ni ničesar storila, da bi to gibanje zatrla. Trpela je zločinsko počenjanje različnih, proti monarhiji naperjenih društev, nt-ii k ročen o pisanje časopisja, proslavljanje povzročiteljev napadov, udeležbo častnikov in uradnikov pri prevratnem počenjanju; trpela je nezdravo propagando v javnem pouku in je končno trpela vse slovesne izjave in prireditve, ki bi lahko srbsko prebivalstvo zapeljale do sovraštva proti monarhiji in do zaničevanja njenih naprav. Mlačnost, katere je kriva kraljevska srbska vlada, je trajala šc v tistem trenutku, ko so pokazali dogodki 28. junija celemu svetu strašne posledice take mlačnosti. Iz izpovedi in priznanj hudodelskih povzročiteljev napada 28. junija jc jasno, da so morilci orožje in bombo, s katrimi so bili preskrbljeni, dobili od srl.-kili častnikov in uradnikov, ki pripadajo »Narodni Obrani« in da so končno prepeljavo hudodelcev in njih orožja v Rosno povzročili in izvedli vodilni srbski carinski organi. Navedeni podatki preiskave c. kr. vladi ne pripuščajo, da bi še nadalje zavzemala stališče potrpežljivega čakanja, ki je jc skozi leta nasproti tej gonji zavzemala, ki ima svoje središče v Relgradu in sc od tam prenaša v ozemlje monarhije. Ti dogodki nalagajo c. kr. vladi marveč dolžnost, da jim napravi konec, ker trajno ogrožajo mir monarhije. To vse je bilo tedaj vzrok, da je avstro-ogrska vlada enkrat napram Srbiji odločno govorila: ali — ali! Kazenska preiskava je dokazala. Kazenska preiskava pri sodišču v Sarajevu proti Gavrilu Principu in tovarišem radi 28. junija letos izvedenega za vrat noga umora, oziroma radi sokrivde, je dozdaj dognala: 1. Načrt, da se. nadvojvoda Franc Ferdinand ob svojem bivanju v Sarajevu umori, so na,pravili v Belgradu Ga-vrilo Princip, Nedclko Cabrinovič, neki Milan Ciganovič in Trifko Grabež s sodelovanjem N oje Tankosiča. 2. Tistih šest bomb in štiri brovv-ning-samokrese z municijo, katerih so se hudodelci kot orodje posluževali, sta preskrbela in izročila Principu. Cabri-noviču in Grabežu neki Milan Ciganovič in major Voja Tankosič. 3. Bombe so ročne granate, ki izvirajo iz orožnega depota (zaloge) srbske armade v Kragujovcu. i. Da zagotovi vspešen napad, je Ciganovič poučil Principa, Cabrinoviča in Grabcža, kako je ravnati z granatami in je Principa in Grabeža v gozdu poleg strelišča pri Topčaderu učil streljati z brovvning-samokresi. 5. Da se Principu, Cabrinoviču in Grabežu omogoči, da so prestopili bo-sansko-hercegovinsko mejo in vtihotapili svoje orožje, je Ciganovič napravil cel tajen prevozen načrt. Vstop zločincev z njihovim orožjem v Bosno in Hercegovino sta izvedla obmejna stotnika v šabcu, Rade Popovič, in v Loznici carinski organ Rudivoj Grbič s pomočjo več drugih oseb. Ali bo Srbija po teh dokazih še tajila krivdo? Srbija odnevoriia. — Vojska. V soboto je vsa Evropa z napetostjo pričakovala, kakšen bode srbski odgovor na zahtevo Avstrije. Popoldne so se razneslo vesti, katere so sprejeli tudi časopisi, da bo spor mirnim potem rešen, ker se bo Srbija udala. Vse se jo oddahnilo. Toda v poznih večernih urah že je prišla vest z Dunaja, da je Srbija odgovorila, ni pa sprejela stavljenih ii pogojev. Stvar so jo naenkrat zasukala in avstrijsko ljudstvo jo stalo pred novim, zgodovinskim dogodkom. Prvo uradno poročilo se jo glasilo: Odgovor Srbije je dospel, a je nezadosten. Srbska vlada in četo so Bclgrad že zapustile. S tem so zveze med Avstrijo in Srbijo dejansko prekinjene. Vojna napoved Avstrije Se šc ni podala, toda Avstrija bo vse storila, da varuje svoj ugled. V Belcradu. V soboto dopoldne je bilo razpoloženje v Belgradu mirno, zlasti ker je tudi srbska vlada v svojem časopisju žc nekako namigavala, da se bo udala in sprejela zahteve Avstrije. Popoldne, pa. je nastalo povsem drugačno razpoloženje. Ljudje so se začeli zbirati po ulicah v velikanskih množicah. Pripovedovalo sc je, da je prišel iz Peter-burga telegram, ki je položaj takoj iz-premenil. Pravijo tudi, da so srbski častniki pritisnili na vlado in nastopili celo pretilno. Ob pol 5. uri so se podali zastopniki časopisja v avstro-ogrsko poslaništvo, kjer jih je sprejel baron Giesl, ki je bil že pripravljen za odhod. Malo minut pred 6. uri je prišel k avstro-ogr-skemu poslaniku srbski ministrski predsednik Pašič, ki je prinesel odgovor srbske vlade. Ker ta odgovor ni bil zadovoljiv, je avst ro-ogrski poslanik naznanil Pašiču, da so diplomatične z\ezc med Avstro-Ogrsko in Srbijo pretrgane ter je takoj nato s svojim osob-jem odpotoval iz Belgrada. Srbski poslanik na dunajskem dvoru Jovanovič je odpotoval v nedeljo z Dunaja. Srbija — hinavska. Srbska vlada je dala svoj odgovor šele nekaj minut pred od Avstrijo določenim rokom. Cel dan se je v Avstriji in tudi v Srbiji mislilo, da so bo vsa stvar mirnim polom rešila. V resnici pa jo srbska vlada odredila že ob treh popoldne splošno mobilizacijo armade in je kralj Peter z dvorom že dopoldne odpotoval iz Belgrada. Dvor in vlada so preloženi v Kragu.jevac, kamor so prepeljali tudi državne blagajne in vse važne uradne listine. Narodna banka in uprava zakladov sta se že 21. t. mes. preselili ■/. blagajnami v Niš. Pri cesarju v Išlu. Zunanji minister grof Berclitold in vojni minister Krobatin sta v soboto ob pol osmi uri zvečer prišla k cesarju in mu naznanila odgovor srbske vlade. Naio sla še isti večer oba odpotovala na Dunaj. Cesar je odredil delno mobilizacijo. Naznanila se je ljudstvu z lepaki. Izdale so -o takoj tudi važne odredbe. Na podlagi S 14. državnih temeljnih posiav se je izdalo pet cesarskih odredb. ki so se tako1 uveljavile. Cesarske odredbe se ozirajo med drugim na prenos pravic politične uprave najvišjemu poveljniku vojnih sil v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Zaključil se je državni zbor in deželni zbori. Ministrske odredbe se tičejo med drugim odprave o državnih temeljnih določilih o osebni svobodi, hišne pravice, društvenega in shodnega prava, pismene tajnosti, svobode časopisja, prenehanja porotnih sodišč, omejitve potnih listov, postavlje-iijo civilnih oseb radi kaznjivih dejanj proti vojni sili jiod vojaško kazensko sodstvo. Izda se prepoved o izvozu več predmetov in uveljavi postave o vojnih dajatvah. Cesar ostane še nadalje v Išlu. Hazpoloženie v Avstriji. Takoj ko se je po mestih in deželi raznesla vest o nezadovoljivem odgovoru srbske vlade, je nastalo med ljudstvom navdušeno razpoloženje. Na Dunaju, Budimpešti in drugih mestih je ljudstvo priredilo velike obhode. Prepevala se je cesarska pesem in ljudje so na resen in dostojen način dajali duška navdušenju za častitljivega našega vladarja, kateremu ni bilo prizaneše-110, da mora, star 85 let, klicati svoje narode na vojno proti zvitemu in hinavskemu sovražniku, ki je hotel iz-podkopati temelje države in zasejati med avstrijskimi narodi seme nezadovoljnosti in upora. Podrobna jioročiln, t' u I u i k a r e I i r a n. Vodja srbskega generalnega štaba vojvoda Put-nik se je mudil s svojo hčerjo v Avstriji na dopustu. Ko se jc hotel v soboto vrniti v Belgrad, je bil najprvo ustavljen od oblast' v Gradcu, toda takoj izpuščen. Na Ogrskem pa ga je na neki postaji (meti leni časom ju prišel namreč odgovor Srbije) orožništvo prijelo in aretiralo. Vojvoda se je poizkusil •/. revolverjem ustreliti, kar so mu pa orožniki preprečili. Grom en je topov. Nekateri li-sli poročajo, da se je v noči med soboto in nedeljo culo iz belgrajske smeri proti Zemunu gromenje topov. Sodijo, da je morda v Bclgradu izbruhnila revolucija B v z o j a v n e p o z i v e , da naj odpotujejo k svojim četam, so dobili srbski vojaški obvezniki, ki so se nahajali v Nemčiji. V Sarajevu, nieslu, kjer je bil izvršen strašni umor na avstrijskega prestolonaslednika in njegovo soprogo, so sprejeli vest o zahtevali, stavljenih Srbiji, z velikanskim navdušenjem. On-di bivajoči Srbi pa so bili prestrašeni ob teh vesteh. S r b s k i g e n e r a I n i k o n z u 1 Miiinkovič v Budimpešti je mesto zapustil in odpotoval v Belgrad. N a D u n a j u. V soboto zvečer je poklical načelnik urada za časopise v zunanjem ministrstvu k sebi časnikarje, ki so več ur čakali v uradu, kaj bode. Naznanil jim je. kaj se je zgodilo. Časnikarji so Irileli k izhodom in so zaklicali množici, zbrani pred palačo: Vojska! Vojska! Velikanska množica je takoj napolnila vse ulice. Eden drugemu jo klical: Na vojsko! Na vojsko! — Množica jc pela cesarsko pesem in Princ Evgenovo pesem. Povsod so tudi godbe svirale le iive pesmi. Bilo je velikansko navdušenje vsepovsod. O enakem navdušenju se poroča tudi iz drugih mest Avstrije. Na žele z n i c a h. Uradno se naznanja, da so odrejene straže na vseli železniških progah. Straže imajo povelje, da zoper vsakega, ki bi sc na prvi poziv: »Stoj!« ne ustavil, rabijo orožje. Zasebni promet na južni železnici je bil ustavljen. Naši m i n i s t r i, ki so bili na dopustu, so došli že 23. in 24. t. m. na Dunaj nazaj. Brzojavno so bili poklicani tudi vsi ministrski poročevalci. R u s k a vlad a je za zahteve Avstrije zvedela že v torek prejšnjega tedna iz Belgrada. Kako so v Bclgradu zvedeli, je seveda tajnost. Vojvoda P u t n i k , aret irani vodja srbskega generalnega štaba, je bil prepeljan v Budimpešto v korno povelj-ništvol Kakor sc poroča, so ga pozneje izpustili, da je mogel odpotovati v Belgrad. Cesar je v nedeljo zjutraj bil pri tihi sveti maši, potem je pa cel dan sprejemal poročila. Vsi češki časopisi pišejo navdušeno za vojsko in Avstrijo. I) e n a r n e pri p r a ve za v o j -s k o. Voditelj avstrijskega finančnega ministrstva je stopil v slik s poštno hranilnico in jo obvestil, ko! i ko da bode potreboval denarja. Za sedaj potrebuje krog 300 milijonov. Najbrže se bodo i7-.-dale Sodstotne zakladne zadolžnice za dobo dveh let. Tudi ogrski finančni minister bo storil najbrže isto. Obe vladi imata pri avsiro-ogrski banki naloženo 200 do 250 milijonov kron, tako da smo z. denarjem dobro preskrbljeni. Od Rusi j e odvisen s v o l o -v e n m i r. Diplomatje delajo na vso moč, da ostane spor samo med Avstro-Ogrsko in Srbijo in da se ne razširi mecl druge države. Zlasti Angleži in Fran-cozje vplivajo v tem smislu na Rusijo. Sedaj je svetovni mir odvisen od tega, kaj bo rekla Rusija. Spor m o 11 A v s t r i j o in S r -b i j o o m e j e n. Dunaj, dne 27. julija. Borzni komisar je izjavil ,da je jio poizvedbah, ki jih je dobil na merodajnih mestih, sl.oro gotovo, da se bo spor, oziroma vojska med Avstrijo in Srbijo, omejila samo na ti dve državi. Srbske v o j n e pri ji r a v e. Sr-bij a je pripravila velike vojne odredbe. Nihče, ki je podvržen vojaščini, ne sme države zapustili. Ob bosenski meji popravljajo utrdbe v obrambo. Podonavska divizija je združena. Poveljuje ji general Jankovič, predsednik »Narodne Obrane«, kar je vse presenetilo in ki jc z umorom avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda silno omadeževan. Tudi drinska divizija je žo združena. Glavni srbski stan je mesto Varjevo. Vsi srbski dijaki in vsi vojaščini podvrženi srbski državljani so, ne da čakajo na poziv, zapustili Pariz in odpotovali v Srbijo. Zadnja ladja so je odpeljala iz Belgrada dne 25. tega mesca ob 10. uri zvečer. Potniki so poročali, da se je odpeljalo zlato srbske narodne banke in da se je «. prestolonaslednik Aleksander odpeljal v Niš. V Zemunu je vse navdušeno. Bogati meščani so clali na razpolago vojaškim oblastem svoje avtomobile in vozove. Pošto so podredili vojaškim oblastem. Eno uro nato, ko se je odpeljal baron Giesl iz. Belgrada, so izšle v Belgrad u posebne izdaje. Velika množica je korakala pred konak in je neprestano klicala: Vojska! Vojska! Zvečer so orožniki delavce odvedli iz tvornic. — Iz Carigrada je došel v Belgrad zadnji vlak 26. t. m. ob 10. uri 25 minut. V Ze-mun se ni več peljal. — Ves dan se vrše veliki prevozi čet in municije v notranjost dežele,- Srbija zbira velike množice čet okoli Semendrije in Niša. Za. civiliste vozi v notranjost dežele le en vlak na dan. Prestolonaslednik Aleksander je v kraljevem imenu izdal ukaz, ki mobilizira celo srbsko armado ter je izdal razglas na srbsko ljudstvo. — Srbska skupščina jc za dan 27. t. m. bila sklicana v Niš. -- Vse beži iz Bel- 31 grada. Vladne spise so pod vojaškim spremstvom prepeljali po železnici v notranjost dežele. Prodajalne so zaprte. Vse je v velikem neredu. V nedeljskih večernih urah jc bel grajska banda pričela v predmestjih ropati po trgovinah. Vojaštvo je moralo nastopiti proti pocestnim roparjem ter je pred neko gostilno streljalo. Tudi v severnem delu so bili nemiri. V neki hiši je izbruhnil ogenj. Garnizija je že v soboto odšla iz Belgrada tor je v Belgradu ostal le mal oddelek vojakov. Omejitev prometa. Pričcnši z 28. julijem se je po vseli avstrijskih državnih železnicah omejil tovorni in osebni promet. Kaj pravijo drupe države? . N e m č i j a. Nemški poslanik v Parizu je izjavil v francoskem zunanjem uradu, da so Nemčija popolnoma strinja z Avstro-Ogrsko ter upa, da sc spor med Avslro-Ogrsko in Srbijo ne bo razširil tudi meti druge države. Ako pa bi se vmešavala kaka moč, je gotovo, da se bo mednarodna napetost povečala. Te besede nemškega poslanika so smatrali na Francoskem za grožnjo. Ko se je ))o Nemčiji raznesla vest o odgovoru Srbije Avstriji, je prevladalo vsepovsod obče navdušenje za Avstrijo. V bavarski poslanski zbornici so izrazili željo zmago Avstriji, ako pride do vojske. V Berolinu so se vršile veliko demonstracijo za Avstrijo. Nemški cesar, ki je na potovanju v severnih deželah, je potovanje prekinil in sc vrnil v Be-rolin. Rusija. Ruski ministrski svet jo sklenil posredovati med Avstrijo in Srbijo in sicer v tem smislu, da naj bi Avstrija podaljšala čas za odgovor. — Uradni lisli ruske vlade pa so prinesli sledečo vosi: Carska vlada je zelo prizadeta vsled nenadnih dogodkov in zasleduje spor mod Avstro-Ogrsko in Srbijo s pozornostjo tor izjavlja da Rusija nc more oslati brezbrižna. Namestnik carskega poslanika na Dunaju ie v soboto posredoval v avstrijskem zunanjem ministrstvu, da bi se podaljšal rok za odgovor Srbiji. Reklo se mu jo, da lo ni mogoče. Rusko časopisje piše zelo bojevito. A n g 1 e š k a. Med Angleško in Francosko so se vršili dogovori, kako bi se vojna omejila samo na Avstrijo in Srbijo ali kako najti izhod, da sc vojska sploh prepreči. Vsi angleški časopisi so izražali prijateljstvo do monarhije, ki je morala storiti ta korak proti Srbiji. Svetovali so tudi Srbiji, da naj ugodi zahtevam, da se prepreči evropska vojska. B u I g a r i j a. Bulgarska javnost pozdravlja korak Avstro-Ogrsko proti Srbiji z velikim zadoščenjem. Želi, da bi ta korak privedel Srbijo do spoznanja. To spoznanje pa bo dobila Srbija lc s silo in le na ta način, da bo prenehala Srbija dražiti svoje sosede. Bul-garski car bi se moral udeležiti nekih slavnosti v Nemčiii. kar pa je odpovedal in ostal v Sofiji. 41 1 talij a. Kraljevska italijanska vlada je doposlala c. in kr. vladi izjavo, da bo v morebitnem oboroženem konfliktu med Avstro-Ogrsko in Srbijo zavzemala prijateljsko stališče, ki odgovarja zveznemu razmerju. Ta izjava sc pridružuje dostojno s po celi monarhiji navdušeno sprejeto izjavo zvestobo Nemčije in se je odgovor na preizkušena naziranja Avstro - Ogrske sprejel z zadovoljstvom in s hvaležnostjo. Merodajna mesta še niso izgubila vsega upanja, če že no ene vojsko, da ostane spor samo med Avstrijo in Srbijo. Listi naglašajo, ila razpolaga Av-stro-Ogrska z gospodarsko zatvoritvijo ob Donavi in z drugimi nasilnimi sredstvi, da prisili Srbijo, da bi tudi držala, če sprejme pogoje. Spor se moro zato tako rešiti, da dobi Avstro-Ogrska mirovna jamstva za bodočnost. Italija stoji zvesto v tej zadevi na strani svojega zaveznika. Italijanski zunanji minister di San Giuliano se jc vrnil iz toplic v Finggiju domov. V Parizu i 11 Peterburgu. Avsiro-ogrsko noto noto so sprejeli na uradnih mestih v Parizu in v Peterburgu primerno mirno. Ta vtis so jo dosegel, ker se je zadnji čas tako v Parizu kakor tudi v Peterburgu povedalo, da zavzema Nemčija stališče, da se mora spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo omejiti na ti dve državi in da se ne smo vanj nobena tretja stran vmešavati. Nemčija ie tako Rusiji kakor Franciji naznanila, da bi vmešavanje kako tretje velesile pomenjalo za Nem-čiio zvozili slučaj v vseli svojih posledicah. R u m u 11 i j a. Politični krogi so prepričani, da ostane Rumunija v slu-čaiu voinih nevarnosti mirna. Romunsko časopisje, ki jo nisalo šc pred kratkim zelo soyražno proti Avstriji, je pisavo popolnoma iznremenilo. Medtem ko bi uradno časopisje rado posredovalo med Srbiio in Avstrijo 111 ki se sklicuje na prijateljstvo nasproti obema državama, nastopa zmerno, neodvisno časopisje odkrito proti Rusiji in za Avstrijo. Iziavlia se. da ostane Rumunija za slučaj voiske mirna, čo so vojska omeji samo na Avstrijo in Srbijo. Če na pride nrotj vsakemu pyiČakovanju do evropsko voiske. narekuje Rumuniji njena življenjska skrb stališče. F r a n c i j a. Francoski finančni minister je borzi naznanil, da se vojska s Srbiio omeji na Avstrijo in Srbijo. Francija in Angleška v tem smislu skupno postopate. Politični francoski krogi sodijo, da do svetovne vojske 110 pride. Zato so tu zelo hladni, ker imajo poročila, da se Rusija zdaj ne misli za Srbijo izpostaviti. Francija vpliva pomirjevalno na rusko vlado in jo že predsednik Francije v tem smislu vplival. Č r 11 a g o r a. Srbski kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander sta kralju Nikolaju, ministrom, članofn kraljeve rodbine in načelnikom strank poslala brzojavke, naj se črnogorska armada takoj mobilizira, da skupno s Srbijo brani srbstvo. Kronski svet jo sklenil splošno mobilizacijo Črnogorske armade. Kako je pri nas? Od vseh strani nam prihajajo poročila, kako je slovensko ljudstvo spre-jelo vest o mobilizaciji in morebitni vojski. Med ljudstvom je pravo vojno razpoloženje. V mnogih krajih so se jdi mladi fantje oglašati kot prostovoljci. Na vseh postajah jo bila te dni velikanska gnječa. Ljudje ob progah pozdravljajo odhajajoče. V mnogih krajih spremljajo godbe odhajajočo na kolodvore. Slovensko ljudstvo se je dvignilo za svojega cesarja in ljubljeno Avstrijo! Vsa naša zemlja odmeva navdušenih vzklikov, solze mater brišejo junaki z glasovi svojih pesmi .Iz vseli vlakov, ki vozijo mimo Ljubljane, doni slovenska pesem, narodna pesem so vrsti za domoljubnimi. »Fantje pa žvižgajo in poj o...« V Ljubljani so te dni vse ulice polne ljudi. Zlasti pred kolodvorom in pred vojašnicami sc vse tam. Vse prevladuje čustvo bratstva! Narod! Nastopili so težki časi. V teh moramo s podvojeno silo zaupati na Boga iu na našo lastno moč. Naslopii jo velik trenotek, gre se za velike reči, zato nas ta trenotek nc smo najti majhne. Prosimo Boga, da nam da moč, da bodemo naše dolžnosti: za vero, česa r j a i 11 do 111 o v i 11 o -- zvesto, neustrašeno, pogumno vršili. Še posebno sedaj nam je treba goreče vere in vroče molitve. Pogumne ostanite zlasti ve žene in dekleta in pokažite, da ste Slovenke, udane Bogu, zveste cesarju in močne opore v teh dneh vašim domačim. Z B o g o 111 z a 1 j u d s t v o — 1 j u d -s t v o pa za d o m o v i 11 o in c e -s a r j a! Mirno in pametno! Želimo, da naše ljudstvo mirno iu pametno presodi položaj in se po nepotrebnem no razburja. Iz uradnih naznanil in našega čaopisja bo povzelo potrebna navodila, po katerih naj se v vseh slučajih ravna. Naj se 110 da zlasti premotiti od premnogih govoric iu prenapetih vesti! Za sorodnike mobilizira-n i h. I) r ž a v 11 o p odpore d r u ž i -n a m. Sedaj, ko se bližajo resni dnevi se vidi, kako je bilo prav, da se je v decembru 1912 izdal zakon, na podlagi katerega se zagotavljajo podpore družinam mobiliziranih. Ako je vpoklican rezervist ali nadomestni rezervist, ima njegova družina pravico do državno podpore. Kot sorodniki pridejo v prvi vrsti zakonska žena in otroci v poštev. Dalje stariši in sestre, otroci nezakonskih mater in nezakonske matere, ako prebivajo v državi in ako so avstro-ogrski državljani, oziroma spadajo v Bosno ali Hercegovino. Kot pomoči potrebni se smatrajo oni, ki žive v večjem delu od zaslužka vpoklicanega. Podpora se določa vsako leto posebej in ne sme presegati večine poprečnega zaslužka vpoklicanega. Podporese sestav- ljajo v zneskih na podlagi članov družine. Te podpore trajajo za časa vpoklica v službo, vsled katere dotičnik ne ■ more z delom preživljati svojcev. Podpore pripadajo le potrebnim. Ako kdo ubeŽi ali 'je obsojen v težko ječo ali v šo hujšo kazen, odpadejo podpore. Svojcem, katerim jc bil V boju ubit ali pogrešen, oziroma je vsled v službi dobljene bolezni umrl, sc dele še šest mesecev podpore. Podpore, ki jih daje država, sc ne znižajo vsled kakih drugih (privatnih ali občinskih) podpor. Podpore se izplačujejo vsakega 1. in 15. dne v mesecu. Vo j n a nevarnost i n hr a -n ilne vloge. Z ozirom na vojno nevarnost se ljudje velikokrat boje za njih hranilne vloge, ki jih imajo v hranilnicah in raznih bankah. Marsikdo zahteva, da sc mu vloge izplačajo. Marsikdo meni celo, da papirnat denar ni dober. Država sicer sme v potrebi vzeti vozove, živali in druge potrebščine za vojno, toda denarja, ki je shranjen v hranilnicah, so ne moro lotiti., Hranilno vlogo so nedotakljivo. Ne prijatelj in ne sovražnik se jih ne sme lotiti. To naj si zapomnijo tisti, ki menijo, da je denar manj varen v hranilnici, kakor v kaki nogavici. Saj je vendar hranilnega denarja največ naloženega v posestvih, katera no izginejo. Torej, kdor bi bil v tem oziru v strahu, naj ohrani mirno kri in naj nikakor ne povzroča nepotrebnega razburjenja. Ako so ljudje pametni, potom nc more v nobenem slučaju obstojati najmanjša nevarnost za katerokoli rajfajznovko. Zato z vsem povdarkom svarimo proti mrzlični prenagljenosti in nepremišljenosti strahopetnih ljudi. Denar v hranilnici je Varen, med tem ko doma velikokrat ni varen. Torej razum! |-----, pfl Političen pregled M Avstrija. Za Avstrijo je bil pretekli teden zelo vznemirljiv. Vse se je sukalo okoli vprašanja, kaj bo, kakšen bo odgovor Srbije na avstrijske zahteve. Sedaj stvar pojasnjena in nemirnost vsled negotovosti odstranjena. Avstrija oleda velikim dogodkom nasproti. Bog daj, da bi se končali v njeno zmago in slavo! Nedolžno prelita kri žrtev v Sarajevu ne more ostati brez blagoslova! — Za poveljnika deželne brambe bo, kakor se trdi, iemnovan nadvojvoda Peter Ferdinand, !ki je zdaj podmaršal ln divizijonar na Dunaju. Njegov starejši brat Jožef Ferdinand, ki je divizijonar v Lincu, prevzame zborno poveljstvo v Inomostu ali v Gradcu. — Prestolonaslednik povišan za polkovnika. Cesar je povišal prestolonaslednika nadvojvodo Karola Franc Jožefa za polkovnika in poveljnika huzar-skega polka »Cesar Franc Jožef I., ki je lia Dunaju. Ogrska. V Budimpešti je pretekli teden zboroval državni zbor. Pričakovalo se je, da bo na razna vprašanja od strani poslaicev ogrski ministrski predsednik kaj povedal o stvareh med našo državo in Srbijo. Toda mož je previdno molčal. Dejal je samo, da jb treba cikati in da tuj bi bilo dobro preveč govoriti. —- V drž. zboru so imeli 23, t. m. precejšnjo rabu-ko. Več poslancev opozicije je bilo za več sej izključenih. Ko pa se je drugi dan raznesla vest o korakih Avstrije v Srbiji, je opozicija takoj podala izjavo, da ne bode delala vladi nobenih težkoč. Bosenski Srbi so pretekli teden obiskali pod vodstvom poslanca Dinioviča ministre Bertholcla, Bilinskega, Stlirgha in Tisza. Zagotavljali so jih udanosti Srbov v Bosni do Avstro-Ogrske. Cesarju so poslali posebno spomenico, v kateri so razložili svoje težave in prošnje. Bulgarija. Bu'garski kraj Ferdinand pride tekom avgusta za daljši čas v Karlove vari, da si utrdi zdravje. — V Belgradu so imeli zaprte tri Bulgare, ki so bili osumljeni, da so nameravali atentat na srbskega prestolonaslednika. Spustili so jih, ker jim niso mogli •■ničesar dokazati. '■—■ V Sofiji vlada velika napetost. Ministrski predsednik pravi, da vodi ob-strukcijo in boj proti carju in vladi ruski poslaiik Savinski. — Vlada je naroči'a pri škodovih tovarnah večje število topov. — Vse bulgarsko časopisje obsoja sarajevski zločin ter ga pojasnjujejo kot posledico srbske politike. Srbom očitajo tudi Bul-gari, da ravnajo z Bulgari v Macedoniji, katere so se Srbi na izdajalski način polastili, zelo kruto. Zakaj Srbi teh »bratov« ne poznajo in škilijo satno za »brati« v Bosni, — Francoski predsednik na Ruskem. Francoski predsednik Poincare je bil pretekli teden gost ruskega carja v Petro-gradu. Sprejeli so ga z velikanskimi častmi. Župan mu ie, ko ga je pozdravil, ponudil na srebrnem krožniku soli in kruha. Pri dvornem obedu sta si car in predsednik napila. V svojih govorih sta pov-darjala prijateljstvo med Rusijo in Francosko in tudi misel o svetovnem miru. — Rusija mora najeti večje posojilo vsled slabe letine. Neki vpftvnfi ruski časopis pravi, da je trojni sporazum (Rusija, Francoska in Angleška) sedaj tako močna, da ima sama ključ za vojno ali mir v rokah. — Rusi so prepričani, da je mogoče rešiti evropski tnir le na ta iačin. da se Rusija krepko zavzame za Srbijo. (Saj ve iVies svet, da je Srbija brez Rusije — nič.) — Francoski predsednik je iz Pe-trograda odpotoval na Švedsko obiskat švedskega kralja. S seboj je nesel zagotovilo ruskega carja, da Rusija nasproti Švedski nima nikakih sovražnih namenov. Rusija. V Petrogradu imajo velikansko štavko. Število stavkujoeili je nara-stlo na 120.000. Stavkajo tovarniški in tiskarski delavci, kakor tudi uslužbenci cestne železnice. Prišlo je že do krvavih pobojev med stavkajočimi in policijo. To gibanje je za mir v Rusiji nevarno. Samo v Petrogradu je narastlo število stavkajočih na 160.000 Italija. V Italiji so pripravljali železničarji splošno stavko. Menda so se sedaj premislili. Vlada namerava baje v slučaju splošne stavke poklicati železničarje pod orožje in jih tako kot vojake prisiliti, da bodo izvrševali železničarsko službo. — Mobilizijskemu pozivu se je v Italiji od« zvalo nepričakovano malo rezervistov. Mnoge poklicanili rezevištov je zbežalo v inozemstvo. V italijanskih armadnih krofih se upor zelo širi. Albanija. Vsled dogodkov, ki se odigravajo med Avstrijo in Srbijo, katerih rešitev pričakuje vsa Evropa z napetostjo so stopile zmede v Albaniji nekoliko v ozadje. Tudi tam doli gre stvar počasi naprej. Sedaj se je začela umešavati še Ru-munija. Poroča se, da namerava rumun-ska vlada poslati svoje vojaštvo v Albanijo in s tem napraviti konec zmed. Pogoj rumunske vlade k temu je, da ji pritrdijo vse velesile. — Albanski zunanji minister Turkon paša je odpotoval pretekli teden na Dunaj. — Vstaši so izjavili v svojem odgovoru, ki so ga izročili zastopnikom ve-levlasti, da žele imeti v Draču drug vladni red. Ako se jim ne bo ugodila ta želja, se ne bodo bali prelitja krvi, samo da dobe v svoje roke mesto, čegar predajo zahtevajo. — Tpdi knezu so pisali .vstaši in mu grozili, da bodo poklali vse, ako jim ne izroči mesta. Zastopniki velesil so sklenili, da vstašem nič ne odgovore. Knezu primanjkuje denarja. Angleška. Da se uredi zadeva \ Ulstru, ki povzroči lahko na Angleškem meščansko vojsko, je sklical angleški kralj pretekli teden v London posebno posvetovanje, ki pa se ni obneslo in tako kaže, da te stvari še ne bo konec. — Na Angleškem so napravili poskusno mobilizacijo s svojim ogromnim brodovjem. Na kraljev ukaz se bo ta mobilizacija podaljšala do 15. avgusta. Francoska. Na Francoskem imajo navzlic temu, da so sedaj počitnice in se nahaja gospoda po poletnih zabavališčih, mnogo zanimivega življenja. Njih predsednik se je mudil pretekli teden kot gost ruskega carja v Peterburgu. Njegovo potovanje je stalo Francoze 400.000 frankov. Časi se spreminjajo. Pred sto leti je pa francoski cesar Napoleon bežal iz Ruske, kjer je zatonila zvezda njegove slave. —< V Parizu je sedela pred poroto pretekli teden žena bivšega francoskega ministra in sedanjega poslanca Kaloja, ki je, kakor znano, ustrelila urednika lista »Figaro«, ker sta se ona in njen mož bala, da ne bi list objavil nekaterih pisem, ki so se tikala njinu zasebnega življenja. Kalo je bil namreč ločen od svoje žene. Po ločitvi je vzel drugo, ki mu je napravila to sramoto. Moral je po umoru odstopiti od ministrstva, pri zadnjih volitvah pa je bil zopet izvoljen za poslanca. Vsi svetovni listi so obširno poročali o tej obravnavi in niso, niti pozabili natančno popisati, kako je bila ta ženska pred porotniki oblečena, kolikokrat je jokala itd, — Francoska skrivaj zelo podpira Srbijo v njenem razporu z Avstrijo. Politično sovraštvo Francoske proti Avstriji sega tudi na denarni trg. Poroča se, da so francoske banke avstrijskim bankam odpovedale vloge in posojila. Zakaj to sovraštvo? Avstrija in Nemčija sta tesno zvezani. Francozi pa sovražijo Nemčijo radi leta 1870. in Avstrija mora kot zaveznica Nemčije čutiti tudi to sovra- 5« štvo. Morda pride v poštev tudi to, da je Avstrija katoliška država, na Francoskem p;i imajo vlado v rokah framazoni. XXX Kakor jc razvidno iz teh poročil, imajo vse velike države v Evropi same doma mnogo opraviti 111 mnogo skrbi. Zalo čas za veliko svetovno vojsko ni pripraven in si jo menda nobena država v Evropi posebno ne želi. Samo Srb je dregal in dre-gal. Upamo, da jo bo tudi iztaknil. Dom in svet. Za zboljšanje gospodarstva na Kranjskem. V nedeljo, dne 19. t. m. so se na povabilo poslanca Jarca sešli v Šmartnem pri Kranju zastopniki občin Stražišče, Mavčiče, Staraloka in mesto Loka, da se posvetujejo v zadevi vodovoda za te občine. Poročala sta inženir Podkrajšek in poslanec Jarc. Želeti ie, da bi se občine v tem važnem vprašanju zedinile, in da bi se pre-potrebni vodovod začel kmalu graditi; — Zgradbo ceste Dobrnič — Pljuska sta si ogledala pretekli teden dr. Lampe in posl. Vehovec. V tem kraju je največja nadloga pomanjkanje vode. Zgrajenih je že mnogo kapnic. Za povzdigo prašičereje se v tem kraju zelo trudi župnik Tomaž Rožnik. Vršil se je tudi razgovor glede vzornega pašnika. — V Vipavi se je vršila pretekli teden skupna seja občinskih zastopov: Vipava, Št. Vid, Podraga, Lože, Slap in Vrhpolje. Predsedoval je dr. Lampe, poročal pa inženir Zaje. Šlo se je za vodno preskrbo vipavske doline. Vršila se je tucli komisija za zgradbo vipavskih hudournikov. — Dne 25. t. m. je bil v Št. Petru razgovor glede uravnave Pivke in drugih zgradb. Shoda so se udeležili poleg županov tudi poslanci dr. Lampe, Gostinčar, dr. Pegan, Drobnič in dr. Pogačnik. Razgovor se jc pečal o nameravani ureditvi Pivke, o vodni preskrbi Notranjske, o nadlogah pri vojaških strelnih vajah in drugo. — Dovršena je nova deželna cesta iz Žirov mimo Rovt čez Zajele v Logatec. S tem je dobi! žirovski okraj novo potrebno in važno zvezo. Potrjeni zakoni. Najvišje potrjenje sta dobila naslednja deželnozborska načrta: 1. Načrt zakona v zadevi izpopolnitve in spremembe zakona z dne 15. septembra leta 1877., s katerim se dovoljuje okrajnima cestnima odboroma v Senožečah in v Postojni pobiranje mitnine na Reški cesti; 2. načrt zakona, s katerim se izpremnija in izpopolni zakon z dne 31. julija 1884. in s katerim se dovoljuje okrajnim cestnim odborom v Ložu, Logatcu in Ribnici pobiranje mitnine na cesti, ki vodi iz Rakeka preko Bloške police in od tu na eni preko Nove vasi in na drugi strani preko Loža v Babno polje do hrvatske meje. Novi grobovi. Umrl je v ponedeljek, dne 20. t. m. v Ljubljani župnik v p. Franc Škrjanec. — V Trnovem pri Gorici je umrl 21. t. m. kurat dr. K o d r i č. — V Ljubljani je umrl 25. t. m. nadporočnik v pok. G. Stedry. Leta 1866. je bil v avstro-pruski vojski. Osebne vesti. Častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje je dobil pomožni delavec tvrdke Bratje Kurzihaler v Domžalah, M a t i j a D i m c. — V Kandiji se je mudil od 17. do 20. t. m. redovni general usmiljenih bratov Avguštin K o c h. Uprava bolnišnice mu je jako ugajala. — Dne 23. t. m. je bil na Dunaju imenovan za doktorja prava g. Fran Železni k. — Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je dobil Lovrenc Dovžan, ki je služil pri posestniku Ivanu Benko v Srednji vasi pri Begunjah. V Lurdu je bil pretekli teden evhari-stični kongres. V nedeljo popoldne je bila sklepna procesija, katero je vodil v imenu sv. očeta kardinal Belmonte. Zbranih je bilo v Lurdu 10 kardinalov, 200 škofov in stotisoče vernikov iz vsega sveta. Navzoč je bil tudi ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič. Zlasti se je udeležilo kongresa mnogo Čehov in Poljakov, ki so imeli svoja zborovanja. Potres. Precej močan potresni sunek so čutili 22. t. m. v Novem mestu in okolici. Neurje. Velikansk vihar je divjal v četrtek opoludne po Kranjskem, Trstu in Reki. V Ljubliani je podrl več dreves, v ljubljanski okolici pa podrl mnogo kozolcev in napravil na drevju škodo. Tudi iz Dolenjske prihajajo poročila o silnem neurju. V Trstu in na Reki je napravil vihar mnogo škode in prebivalstvo zelo prestrašil. Tabor »Svete vojske« na Brezjah. V nedeljo, dne 19. in v ponedeljek, dne 20. t. m. se je vršilo na Brezjah zborovanje, namenjeno, protialkoholno misel med Slovenci še bolj razširili. Vsa prieditev sc je izvršila zelo lepo. Tabor se je pričel ob 3. ure popoldne. Voditelj Svete vojske«, g. duh. svetnik Janez Kalan, je imel v cerkvi primeren govor, nakar so bile litanije z blagoslovom. Nato se je pričelo zborovanje pred cerkvijo. Orlovska godba iz Selc je zaigrala, domači pevci so zapeli in svetnik Kalan je otvoril zborovanje. Za njim so govorili: cesarski svetnik Pire, dr. Ude iz Gradca, gdčna S t u p i c a , monsignor Kozak, vojaški kurat iz Celovca, kapucin G e y a iz Reke. Zvečer so imeli zborovalci obhod po Brezjah. Godba, petje, umetni ogenj in streljanje je poveličevalo obhod. V ponedeljek so udeleženci prisostvovali sv. maši za pok prestolonaslednikom in njegovo soprogo. Ob 7. uri je imel v cerkvi govor g. župnik U 1 b i n g iz Koroškega. Nato se je pričel občni zbor »Svete vojske«. Iz zanimivih poročil povzamemo, da sc stvar zelo lepo razvija ne samo na Kranjskem, temveč tudi na Štajerskem, Koroškem, Goriškem, Primorskem in Hrvaškem. Po občnem zboru so se vršila ločena stanovska zborovanja: duhovniško, učiteljsko in dijaško. V nedeljo je bil pri zborovanju navzoč g. okrajni glavar Ž y p n e k, v ponedeljek po voditelj koroških Slovencev dr. Brejc. Knezoškof ljubljanski dr. Jeglič je zborovanje pismeno pozdravil. Nesreče. V Boštanju je dne 16. t. m. treščilo v kozolec Janeza Mlakar na Dvoru. Kozolec je bil poln sena in žita. — Po soseski Jablanica pri Boštanju je pobila toča in napravila veliko škodo po vino- gradih. — Po laneovškem klancu v Ra. dovljici jc peljal 20. t. m. Gromov fanl iz Hraš pri Lescah žaganje. Splašil se mu je konj, fant je zletel na tla in se tako pobil, da bode revež težko okreval. — V strugo Kokre na železnem mostu med Kranjem in Primskovem je zašel 70 let stari vpoko-jeni davčni izterjevalec Vari, doma iz Klanca pri Kranju. Pobil se je na skalah, kjer so ga drugi dan našli mrtvega. Zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. — Ljudskošolski učenec Srečko Šturm v Zagradcu je padel z drevesa in dobil težko rano na glavi. — V Njivicah je 16. t. m. pila ponevedoma 8letna hčerka Neže Novak jesihovo kislino. Kljub zdravniški po-moči je umrla v 24 urah. — Strahovita nesreča se je pripetila dne 22. t. m. v Gorici. V delavnici za topiče, ki se rab/jo za streljanje ob slovesnostih i. dr., ki je bila last pridnega in poštenega Ferda Makuca, je nastala strašna eksplozija. Smodnik je razgnal vso delavnico in izpod razvalin so izvlekli razmesarjena trupla Makuca, njegove žene in mehanika Rudolfa Komela, Poslopje je popolnoma uničeno. Rešila se je le dekla, ki je r^vno pripravljala večerjo, Rodbina Makuca jc bila vzorna krščanska rodbina. — Ivan Sitar v Perovem pri Kamniku je na žagi z deskami v nepredivnosti svojo petletno hčerko težko poškodoval. — V cerkvi na Viču se jc ponesrečil ozalj-šavec Letnar. Padel je raz oder in si zlomil desno nogo. — V tovarni v Goričah ie prijel jermen delavca Fr. Železnika. Morali so ga prepeljati v bolnišnico. — V Kateriji v kamniškem okraju se je pri streljanju 7. možnarjem ponesrečil posestnik Jan. Jane, Prepeljali so ga v bolnišnico. — V Treb-njah Dri Smledniku sc je obesil gostač Janez Pristov. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otročiče. — Pri kopanju ilovice v Roženci pri Kranju se je ponesrečil Miha Bohinc. Dne 24. t. m. jc šel 211etni delavec južne železnice Štefan Pramuš po železniškem tiru v bližini postaje Borovnice. Nenadoma jc privozil tovorni vlak izza ovinka ter ga podrl na tla. Pramus ie padel tako srečno, da jc obležal sredi med tračnicami in je vozil ves tovorni vlak preko njega. Sicer je dobil pri tem poškodbe, vendar pa ne smrtnonevarne ter lahko govori kliub nesreči o sreči. Pripeljali s' ga v ljubljansko deželno bo'nišnico. Nesreče in zločini po svetu. V Petko-vicih v Slavoniji je umorila s kuhinjskim nožem 23letnega Joža Bistriča njegova žena. Mož je bil velik pijanec in je ženo pretepal. — Iz Newyorka sc poroča, da je pri delih v Panamskem prekopu razneslo 400 kg dinamita. Petnajst delavcev je ubitih, osem težko ranjenih. — Na Dunaju je krojač Kučera z nožem težko ranil sebe in svoja dva sinova. Stanje vseh treh je brezupno, Vzrok beda. Iz istega vzroka je tudi na Dunaju delavka Svitil utopila svojo 10 dni staro hčerko. Ali je res tem strašnim dejanjem vzrok samo beda? Mar ne tudi nevera in mnogokrat iz nje izhajajoči obup? — Franc Bučar iz Koprivnice je ustrelil do mrtvega svojo ženo Jožefo in nato pobegnil. Morilca še niso dobili. — Na straži pri vojaškem skladišču v Aihu na Tirolskem je neki vojak zaspal. Zalotil ga je častnik, ki ga je ozmerjal in mu grozil s kaznijo. Ko je častnik odšel, se je vojak ustrelil. — V Celovcu, kjer so samomori na dnevnem redu, se je pretekli teden zastrupil trgovski potnik Pavel Reblič in obesil dninar Janez Cajhen. — V Preserjah pri Komnu si je pognal v glavo par krogel iz samokresa Ivan Pipan, orožnik v pokoju. Poizkusil si je prikrajšati življenje vsled obupa in neozdravljive bolezni — a vkljub novi bolečini bo vendar kmalu za-celjena njegova glava. Bog daj takim nesrečnežem pravo pamet in pravo pot k verskemu življenju, ki je edina tolažba t bolezni! — Pri kopanju je utonil 20, t. m. v Žagi pri Bovcu finančni stražnik Loga-nic. Zašel je v vrtinec, ki ga je potegnil pod vodo. — Velika nesreča se je zgodila 15. t. m. v Terzu pri Červinjanu. Ko je predpoldne pridrdral tja vlak, ki vozi iz Červinjana v Gradež, so se splašili voli nekega voznika. Vlak je voz razbil, enega vola razmesaril in ubil, dva vola pahnil v bližnji jarek, kjer sta se vtopila, gospodarja vrgel daleč v stran in tako poškodoval, da so ga morali pripeljati v bolnišnico, njegovega 91etnega sinčka pa ubil razsekavši mu glavo. — Utonil je v nedeljo dne 19. t. m. v Soči pri Strašicah pri kopanju vojak 10. topničarskega bataljona, po imenu Šumi. Kopal se je v družbi treh drugih tovarišev, ki pa niso opazili, kdaj je izginil pod vodo. Menili so, da je šel na suho. Ko so hoteli domov, so ga pogrešili. Truplo so našli šele 23. t. m. — Poskušen samomor vojaka. Z 2. nadstropja vojašnice na Travniku v Gorici se je vrgel korporal 47. polka neki Čeh s Štajerskega, Čudno, da se ni ubil. — Trupli nepoznanih morilcev. V bližini Nabrežine so našli dve trupli in sicer eno moško in eno žensko, ki ste ležali že več časa mrtvi med nekimi borovci. Trupli so pokopali ne da bi se moglo dognati kdo sta. Neznanca sta se namreč zastrupila z lizolom. — V Gradcu je skočil skozi okno svojega stanovanja in obležal mrtev 601etni zdravnik Weinberger. Po ljubljanskih cerkvah so v ponedeljek zjutraj pristopali vpoklicani rezervisti v obilnem številu k mizi Gospodovi. Lepo to in vzpodbudno! Kruh močnih naj jim da moči, da bodo junaško prenesli vse težave in se vrnili kot zmagovalci! Stoletnica II. ustanovljenja družbe Jezusove (oo. jezuitov) se bo v kapelici sv. Jožefa v Ljubljani (Elizabetna cesta 9) obhajala takole: 1. Dne 4., 5. in 6. avgusta bo zjutraj ob 6. uri sv. maša z blagoslovom in litanijami presv. Srca Jezusovega. 2. Dne 7. avgusta bo ob 6. uri slovesna peta sv. maša in Te Deum. Odpustki, ki jih je dovolil sv. oče Pij X. za te dni so: 1. popolni odpustek dobi enkrat, kdor v teku 4 dni (4., 5., 6. ali 7. avgusta) prejme sv. zakramente, obišče kako cerkev ali kapelo družbe Jezusove (v Ljubljani knpelo sv, Jožefa na Elizabetni cesti 9) in tam mcli po namenu sv. očeta. 2. Nepopolni odpustek 7 let in 7 kvadragen dobi vsak dan {t. j. 4., 5., 6. in 7. avgusta) kdor obišče kako jezuitsko cerkev ali kapelo in tam po namenu sv. očeta moli. Družba Jezusova je bila prvič ustanovljena 27, sept. 1540, zatrta 21. julija 1773, drugič ustanovljena 7. avgusta 1814. Varnost hranilnih vlog je tudi za slučaj najhujše svetovne vojske popolnoma zajamčena. Zato je storila prav te dni neka ženica iz dežele, ki je prinesla svoje prihranke v neki ljubljanski denarni zavod in dejala: hranilnico ne bodo napadli, ker nima denarja na kupih spravljenega. Doma mi pa denar lahko tatovi odneso sedaj ko -ni varuhov doma. Pametna ženska. Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Clevelandu je umrla v German bolnišnici Uršula Kraker, soproga John Kra-kerja, predsednika veletrgovine The Ohio Brandy Distilling Co. Pokojnica je umrla v starosti 46 let. — Umrl je v Clevelandu Ignac Škrajnar v St. Clair bolnišnici. Ponesrečil se je pri delu v tovarni. Pokojni je doma iz Ambrusa. V Ameriki je delal 13 let. Zapušča soprogo in tri otroke. — Iz Onnalinde, Pa., poročajo: Rojaka Franka Pera, rodom Štajerca, je neki Dolenjec v salonu tako nesrečno pahnil, da si je prebil črepinjo in je bil takoj mrtev. Krivec je neznano kam izginil. Delo alkohola! — V Luksu je umrl rojak Janez Papež. Star je bil 47 let. Doma je bil iz žužem-berške fare na Dalenjskem. V starem kraju zapušča ženo in nekaj otrok. — Umrla je v Clevelandu Ana Jalovec, soproga go-Itilničarja Mih, Jalovec, v starosti 23 let. Zapušča soproga in triinpol let starega sina. O vojnih dajatvah je v tem času zelo nujno podučiti naše ljudstvo. Uredništvo »Domoljuba« daje radovoljno naročnikom lista tozadevna pojasnila. Pomen hranilnic in posojilnic in jeli denar pri teh varno naložen? Hranilnice imajo namen v pospeševanje delavnosti in varčnosti dajati vsakemu priliko, nalagati prihranjen denar varno kot kapital na obresti in ga zopet dvigati. Da je denar pri hranilnici popolnoma varno naložen, za to skrbi državna oblast sama, ker ima pri vsaki hranilnici svojega cesarskega komisarja, ki pazi na hranilnično poslovanje. Denar, katerega zaupajo ljudje hranilnicam, seveda ne leži ves v hranilnicah, ker bi sicer ne nosil nikakih obresti. Hranilnici zaupani denar izposojuje se zopet dalje proti obrestim. Kako pa se sme poso-jevati, to je po zakonu natanko določeno in sicer tako, da je izposojeni denar popolnoma varen. Hranilnični denar je izposojen po največ na zemljišča in sicer tako, da se sme le dve tretjini vrednosti dotič-nega zemljišča obremeniti. To je, ako je' zemljišče vredno 12,000 K sme hranilnica le 8000 K izposodili. Pri hišah le do polovice vrednosti, to je na hišo, ki je vredna 12.000 K sme posoditi hranilnica le 6000 K. Za druga posojila so še bolj strogi predpisi. Ustavljeni listi. Državna oblast je ustavila izdajanje soclalnodemokraških listov »Zarja« in Tudi Srbom naklonjen list »Dan<- ne sme več izhajati. Škodljivci. Oni, ki imajo denar pri hranilnicah in posojilnicah naložen in ga iz strahu, da ob vojskinem času ni varen, dvigajo, ne škodijo le samemu sebi, ampak tudi svojemu bližnjemu. Tisti, ki svoj denar iz hranilnic in posojilnic dvigne in ga hrani doma, ne izgubi le obresti, ampak pride tudi lahko ob svoj denar če ga doma tuda še iako varno hrani. Ne glede na to, da se mu denar lahko ukrade, uniči se ta tudi na drug način, n. pr, po požaru ali izgubi itd. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obre- stuje po 4s/4°/o brez kakega odbitka. Me ure od 9.M do [popoldne. Glej inserat! tm Listek aw ... Prosi za nas zdaj in ob naši smrtni uri. Amerikanska povest. — Spisal Frančišek Finn S. J. »Velečastni, ali je težko dokazati, da je res hudobni duh?« To vprašanje zastavi Robert Col-lins, živ deček, star kakih deset let, z velikimi temnimi očmi in z drznim noskom na rdečem obrazku. Nagovorjeni pa je veleč. gosp. Barri, prijatelj njegovega očeta in danes na obisku v vili gospoda Collinsa. Gospod Barri je mož v najlepših letih, s finimi, plemenitimi potezami na obrazu in s prijaznim pogledom. Ravno sc je na verandi vsedel na gugalnik in gledal v svitu večernega solnca se blesteče valove bližnjega jezera, ko priskače Robert in zastavi svoje vprašanje. Duhovnik odgovori najprej le s prijaznim smehljajem, nato pa pravi: »Robert, to me spominja na dogodek, ki...« Preden pa dokonča stavek, Robert vepelo Vzklikne: »Hej, Kari, Janko, Stanko, hitro! Gospod Barri nam ho pripovedoval ne. ko zgodbo!« Ta klic je veljal bratom in tovarišem Robertovim, ki so se igrali na travniku med vilo in jezerom. Manjši dečki so se igrali vojake, dva večja, Stanko in Janko, sta se na strani živahno pogovarjala, mali Kari pa se je trudil, da bi iz klobukov svojih tovarišev postavil na lirbtv. mirno ležečega Vilka visoko piramido. Ko je pa prispel na njih ušesa klic: »Zgodba«, se je polastilo vseli veselo razburjenje. Takoj so bili vsi na poti proti verandi, le Vilko in Kari sta zaostala; ko je namreč hotel Vilko po- 7i skočiti, je podrl Karla in sta sc Irkljala začno s klobuki proti jezeru. Toda hitro kakor blisk sta stala na nogah, /.dirjala za tovariši ter si sopoč in s pomočjo obeh komolcev priborila prvo mesto ob gospodu, ki je z vidnim dopadenjem opazoval živahno četo. »Ali je kaka zgodba o duhovih?« vpraša napeto Stanko. »Še boljša,« odgovori Robert, »o hudobnem duhu.« »Začnite, velečastni, prosimo, začnite," so klicali dečki kot iz enega grla. »Najprej,« začne sedaj gospor Bar-ri, najprej vam moram povedati, da te zgodbe še nisem nikomur povedal.« O. začnite, velečastni!« je donelo od vseh strani. »Drugič ni ta zgodba še nikomur znana.« »Ali je pa tudi resnična?« vpraša nedolžno mali Vilko in si obriše znoj. »Do pičicc! Že večkrat sem vam jo hotel povedati, pa se nisem mogle odločiti. Danes pa vam jo bom povedal celo.« »Pred petnajstimi leti sem bil posvečen v mašnika. Takrat sem bil še brhek, mlad mož.« Tedaj ste se pa veliko spremenili,« hlekne Robert nehote. Toda začnite vendar, velečastni, sni je vseeno, kakšni ste bili takrat,« zakliče Janko, kateremu je potrpežljivost žo pohajala. Dobro. Kot novoposvečen mašnik sem sel za en teden k svojim staršem in daroval sv. mašo v cerkvi, v kateri sem tolikokrat molil kot otrok . rez osem dni sem so moral vrniti v fvojo škofijo, kajti škof mi je bil že od-ka/al službo na deželi. Bilo je prvi petek v avgustu, ko sem stopil v vlak, ki naj hi me pripeljal na polje mojega prvega delovanja. Najprej sem opravil svoj hrevir, nato pa po svoji navadi i/.molil kivko molitvico za grešnike, ki so umrli lopa dne, dalje tudi za tiste nedolžne dečko, ki so bili ta dan v nevarnosti, da gtore prvi smrtni greh. Tako sem prevozil en del svoje sedem urne vožnje, kar mi obtiči oko na dečku, ki se je nemarno naslanjal na vrata, svoje velike oči pa zelo zamišljeno upiral vame. šo danes se mi zdi, da ga vidim prod seboj, iako natančno sem si vse zapomnil na njem. Mil je najlepši deček, kar sem jih kdaj videl. Seveda vem dobro, da je še mnogo dečkov, fj hočejo biti prav Iako lepi.« Robert Collins je imel opazko na jeziku, toda jo je požrl, da bi ne motil pripovedovanja. Vedel je dobro, koga je mislil gospod. -Nihče izmed vas,« nadaljuje gospod mirno, >se ne more meriti z dečkom, ki je pred petnajstimi leti upiral oči vame. Bil je tako lep, da še nisem videl enakega. Bil jc kakih petnanist let star, precej majhen in na videz veliko mlajši. Oblečen je bil v popotno obleko. Črni lasje so se vsioali izpod okroglega klobučka in izpol-8i njevali dečkovo lepoto. Iz njegovih izrazitih oči sta govorili dobrosrčnost in nedolžnost. Videlo sc je na prvi pogled, da ni lepo le telo, ampak tudi duša. Rekel sem, da sta govorili iz njegovih izrazitih oči dobrosrčnost in nedolžnost. In vendar sem zapazil obenem neki gotov nemir in žalost na njegovem obrazu. Ko je videl, da ga opazujem, sc je izpremenil njegov obraz in videl sem razločno, da se je v njegovih očeh porajala nevolja. Hitro se je obrnil in odprl vrata, holeč v bližnji vagon. Pst, mu zakličem tiho, da bi ne vzbudil pozornosti sopotnikov, in mu s prstom namignem k sebi. Na moj klic se je obrnil med vrati ter me nevolino in neodločno gledal. Pojdi sem, dete moje,« mu zakličem. Pa še vedno je nepremično stal. Opazil sem, da sc sam s seboj bojuje. Očitno ga jp stalo ninogo premagovanja, da je prišel k meni. Sledn;ič je potegnil roko od vrat. Toda čudno! Komaj je stopil korak proti meni, se je ves izpremenil. Vsa nevolja je hipoma izginila in zapazil sem toliko zaupnosti na njem, da skoro svojim očem nisem verjel. O veličastni,« vzklikne in mi pomoli roko — njegov glas je bil ravnotako prijeten kot njegova oseba — »hvala Bogu, da ste me poklicali. Še nikdar v svojem življenju nisem bil (ako nemiren, in če bi bil odšel — in odšel bi bil gotovo, če bi me ne bili poklicali — tedaj bi se bilo lahko zgodilo nekaj strašnega. »Vsedi se, mali, mu odgovorim, se bova malo pogovorila. Opazil sem, da si bil nemiren in sem te poklical. ' Vscde se poleg mene in reče takoj: Velečastni, rad bi se pri vas spo vedal.« Čisto prav, dete moje. Toda'boš moral počakati, da prideva v mojo škofijo, ker zunaj s\oje škofije nimam pravice Kakor hit, >o prideva v L . , ., te spovem. Med tem mi lahko poveš, zakaj si bil nemiren.' Dobi o, veličastni. To je v resnici najhujši nemir v mojem življenju. Toda začnimo od začetka; moje ime je Rajko Suminer. Star sem petnajst let, zadnjih pet let sem preživel v katoliškem zavodu v Nevv Yorku. Po sklepu šolskega leta sem napravil z dvema prijateljema izlet v gore, m danes smo ravno na poti proti domu.« r Kje pa sta tvoja prijatelja?« ga vpra- šam. -V sosednjem vozu za kadilce sta reveža. Dva najboljša dečka, kar sem jih ndaj videl. Ooa sta se odlikovala v učenju m sta kongreganista. Poznanm ju že tri llLdVp a- nise!n videl slišal kaj slo bega Res ,e sicer, da sta imela tudi svo- dečka 6' V Sla bUa prav dobra I »hČ* '''m. je b,U P,av ,eP in prijeten. Lahko smo sli na lov, se vozili s čo nom 1 Ji tle ko,pali' kolik»r se nam Te poljub,lo .Edino, kar nam ni ugajalo, je bU lo, da trideset milj naokoli ni bilo nikake katoliške cerkve. Deloma, ali bolje reče! no, popolnoma vsled tega smo se napravili na pot m zapustili kraj. Glejte, vele-castti, jaz opravljal pobožnost deveterih petkov na čast presv. Srcu Jezusovemu jn danes bi moral biti deveti petek. Tovariša sta končala lo pobožnost že v juliju. Vfie. raj zvečer smo dospeli v vas S . . . ;n i župniku, ki ga pa žaiibog ni bilo doma On je bil edini duhovnik v celi okolici in mi smo morali sv. obhajilo opustiti; sedaj moram začeli zopet znova.« (Dalie j' Gospodarske vesti. Sejm. Na semenj v Ljubljani dne 22. t. m. je bilo prignanih 163 glav živine, in sicer 18 volov, 3 krave in 142 prašičev za rejo. Deželna gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto s I. oktobrom 1914. Šola je enoletna in traja od oktobra do konca julija. V šolo se sprejme 12 notranjih gojenk. Gojenkc stanujejo v zavodu šolskih sester de Notre Dame in jjlačiijejo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Za gojenkc z Dolenjskega, ki so podpore potrebne, dovoljuje deželni odbor" šest ustanov pu 15 K na mesec, to je polovico preskrhninc, ki jo je jilačevati redu šolskih sester. Prošnje za sprejem in za ustanove jc predložiti do 1. septembra t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmihelu, p. Kandija, kjer se dobe tudi vsa podrobno pojasnila. Tečaj za uporabo sadja in zelcnjadi priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 31. avgusta do 4. septembra s sledečim sporedom: V ponedeljek 31. avgusta od 2. do 4. ure popoldne: Pomen konservi-ranja sadja in zelcnjadi. Vzroki pokvarje-nja sadja. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V torek 1. septembra od 8. do 10. ure dopoldne: Kipenje. Risanje zelcnjadi. Konserviranje zelcnjadi v kozarcih in pušicah. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje. Popoldne od 2. do 4. ure: Naprava marmelad (zalzna), mozge (povi-dla) in zdriza. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V sredo do 2. septembra od 8. do 10. ure dopoldne: Vlaganje sadja v kozarce (naprava kompota). Shranjevanje sadnih konserv. Od 10 do 12. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. Popoldne od 2. do 4. ure: Naprava soka iz jagodice vja in drugega sadja. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V č c t r -t c k dne 3. septembra: Dopoldne od 8. do 10. ure: Sušenje sadja in zelcnjadi. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sušenju. Popoldne od 2. do 4. ure: Obiranje in spravljanje (shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje in košarice in sode v svrho kupčije. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v sadovnjaku in sadni kleti. V petek Q'1C 4. septembra: Dopoldne od 8. do 10. ure: Naprava sadjevca (mošta). Sestava sadja in mošta. Kipenje mošta, Naprava očeta. Od 10. do 12, ure: Praktične vaje v sadni kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Ravnanje s sadjevcem, bolezni sadjevca in ravnanj s pokvarjenim sadjevcem. Od 4. do 5. «rc; Praktične vaje v vinski kleti. — Predavanja prve tri, oziroma štiri dni so namenjena v prvi vrsti našim gospodinjam in ae~ kletam; od 3. do 4. pa gospodarjem. 1eca" ia se je udeležiti vseh 5 dni ali pa tudi sa- mo prve 3, oziroma 4 dni ali pa tudi zadnja dva dneva. Ker se sprejme z ozirom na praktične demonstracije le omejeno število udeležencev, se je treba priglasiti do 20. avgusta. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega, ki za podporo pravočasno po dopisnici prosijo, povrne ravnateljstvo stroške "a pot do Novega mesta in za prehrano po 1 K 50 vinarjev na dan. Vendar se izplača podpora le tistim, ki se jim je izrecno dovolil«. Priglasilom je pristaviti tudi, katere dneve se misli dotičnik udeležiti. Prošnje za podporo in priglasila je nasloviti na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija, Kranjsko). Svinjska kuga obstoja po uradnem oklicu v okrajih Kočevje, Krško, Logatec in Rudolfovo, svinjska rdečica pa v okrajih Krško, Kočevje, Rudolfovo in Črnomelj, Romanje v Lurd. Za dne 19. avgusta napovedano romanje se je oglasilo do danes nad 70 udeležencev iz vseh stanov. Romarski odbor javlja tem potom vsem interesentom, da su sprejemajo prijave So do 5. avgusta, von-dar je v korist vsakogar z ozirom na stanovanja v hotelih itd. da se Cimpreie prijavijo, ker se s tem zelo olajšajo predpriprave. Kot je že znano, se ho potovalo preko Italije, južne Francije, pot nazaj bo pa peljala v 2 delih, in sicer skupina A naravnost skozi Švico, skupina R preko Pariza. Cena vožnji je za skupino A: I. razred K 540-—, II. razred K 3'JO--, lil. razred K 250- . Skupina R: I. razred K 570-—, II. razred K 430 —, III. razred K 280--. Pripomni se 3e, da sc ho pri vožnji tja kakor tudi nazaj porabila le po ena noč za vožnjo. Odmor dolie romarji v naslednjih mestih: Padova. Milan, Niea, Marzelj po pol dneva, Lurd 3 dni, Lyon, Etnsiedeln, C urili In o most po pol dneva. Vozni red in podrobna pojasnila dajeta in sprejemata priglasila gosp. Anton Hribar, župnik, Zalilog pri Železnikih in gosp. Lamb. Mal ly, Medija-Izlake pri Zagorju. --M7 o(o(o(ofofo(o(o(o('j(o(o(o(ofofofo[o[ofo Oorenfske novice g Iz Duplja«, 26. julija. Otvoritvena predstava našega društvenega doma se je prav lopo izvršila, dasi je strašilo vreme in je mobilizacija pretresala srca. Dvorana jc bila polna in igralo so jc dobro. Iz uvodnega govora smo zvedeli, da jc ravno letos 1501etnica prvega slovenskega gledališča v Ljubljani in 125-letnica prve slovenske ohranjene igre Linhartove »Županova Micka«. Otročja igra »Krištofov« od B. Gorenjka je bila dobro naučena, deklamacija boljša kakor so navadno po naših odrih, Milkin kuplet o Dupljanki pa jc celo priznanja ne navajene Dupljane izzval do gromkega ploskanja. - Podružnici »Slovenske Straže« jc bil izvoljen za načelnika občinski svetnik in vnet društvenik J. Jeglič, za tajnika Ant. Kuliar, za blagajnika Fr. Grašič in za odbornika P. Bohinjec. g Iz Javorjev nad škofjo Loko. Po U letih je bila v naši župniji zopet nova sveta maša, katero jc daroval gosp. Pavel J e 1 o v č a n iz Dol. Žctine, bo-goslovee goriškega semenišča. Zupljani so z gorečnostjo pričakovali veselega dne, zato so že teden prej postavili visoko mlaje, okrasili cerkev in svečano pritrkavali. V ganljivem govoru se je g. župnik leskovški spominjal umrlih starišev, posebno pa pred letom umrle matere. Pokazal nam je nadalje, kako mora rti o spoštovati duhovnike, ki so namestniki božji. Lep, prelep je bil ta praznik, zato gre vsa čast, župljanom, gdčni. učiteljici, cerkvenim pevcem, domačim in poljanskim gg. duhovnikom iz sosednih župnij, posebno pa domačemu g. župniku, ki je vse storil, da se je ta dan praznoval najslovesnojše. Prav gotovo sc ga bomo še v poznih letih spominjali. g Iz Loma. V nedeljo, dne 26 .julija, popoldne po litanijah, je imel poslanec g. Piber tukaj shod. Razložil je politični položaj v Avstriji in vzroke sedanjega vojnega stanja. Slavil je rajnega prestolonaslednika kot vzglednc-ga katoličana in povdarjal njegovo naklonjenost nasproti Slovencem. Razložil jo razne v zadnjih letih sklenjene postave deželnega zbora, posebno pojasnil one, ki so kmečkemu ljudstvu življenjsko potrebne,-n.'pr. glede planin in pašnikov. Pojasnil jc tudi šolski in cestni zakon. Vzpodbujal je k zvestobi do presvitlegn vladarja ter pozval končno poslušalce, da so zaklicali cesarju trikrat: Živio! — Iz tukajšnje župnije je poklicanih ena tretjina gospodarjev pod orožje. g Moravče, llušnikar iz Drtije, bivši župan, bivši posestnik, a še odbornik liberalno posojilnice sc nekaj usti čez našo hranilnico. Svetujemo mu, da molči. g Moravče. Uslužbenec finančne stražo Ford o Kobal nam piše; »Ni res, da se financar Kobal ni udeležil črne svete maše, katera se je obhajala po umrlem prestolonasledniku in njegovi soprogi v ponedeljek, dne 6. julija, ker ni imel časa; res pa je, da me ta dan niti v Moravčah ni bilo, ker som se bil žc prejšnji dan z družino odpeljal na dopust. g Tržiške novice. Prejšnji teden jc bil teden raznih nezgod. V' Dolini se je ponesrečil pri nabiranju drva učenec Ribnikar in sc močno poškodoval.— No Košuti so je ponesrečil mladenič Mali od Sv. Ano. —Vsekal se je v nogo c. kr. cestar Poliarčič in si baje presekal kost. -- Član tukajšnjega Orla Jožef Zupan je zabijal žreblje v čevlje; en žebelj je držal v ustih, ta mu je zašel v želodec. Odšel jc v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga operirali. — Županstvo je prejelo potom c. kr. okrajnega glavarstva zalivalo za sožalno izjavo povodom umora prestolonaslednika in njegove soprogo. g Vrhpolje pri Moravčah. V sredo jc umrl nagle smrti trgovec Jožef Pro-senc. Ker jc umrl tako nenadno, jc zdravniška komisija truplo obducirala in izjavila, da je umrl na zastrupljenju. Ali se je umrli zastrupil sam ali pa jc bil zastrupljen, šc ni znano, čudno pa je, da jc imel na glavi tudi znake udar- cev; pojasnila bo pa zagoneten slučaj sodnija. g Žiri. Vabimo na prav prijetno veselico, ki jo priredi abstinenčni odsek v nedeljo dne 2, avgusta po litanijah v Društvenem domu na Dobračevi, Na sporedu so: izbrane pesmi, godba, šaloigra in komični prizori. Ker je izboren -spored, nizka vstopnina, vzvišen namen, se nadejamo obilne udeležbe. 11 Jurjevica pri Ribnici. Tu je umrl nesrečne in zelo sramotne smrti na »štriku«, posestnik, Žagar in mlinar Jožef Oberstar, dne 23. julija t. 1. Kaka sramota je to za hišo, za vas in za cclo faro, tla si je sani končal življenje tako premožen posestnik. Pravijo, da so mu je zmešalo, kar je lahko verjetno, ker sc jc žc prej večkrat nameraval sam j usmrtiti na ta, ali podoben način. Ža-j Jostna smrt moža, ki je sovražil S. L .S. in zajemal duševno hrano iz liberalnega j časopisja. d Iz Kostela. Pouk v ekskurentni šoli v Kostolu, katero je obiskovalo 36 otrok, sc jc dno 15. t. m. zaključil s precej povoljnim uspehom. Ker je pričakovati, da bodo število šolskih otrok vedno rastlo, ker žc z novim šolskim letom sc bode pomnožilo za štiri, — in z obzirom, da se pouk vsled slabega vremena redno nc vrši, — je nujno potrebno, da so ustanovi redna šola, katera jc bila žc pred kakimi 20 leti od c. kr. okrajnega oziroma deželnega šolskega sveta kot potrebna priznana in zagotovljena. — Želeti bi bilo, da bi gosp. Jos. Beljan, ker jc žo za imenovano šolo svojo hišo predelal, za kar mu bodi čast, zdaj med počitnicami, kakor je bil že obljubil, tudi stanovanje za učiteljske moči vredi. d Kresnice. Dne 19. julija smo imeli v Malinogi lepo slovesnost. Bil je blagoslov kapelice pri Manožniku. Sešlo s je veliko ljudi iu fanti izobraževalnega društva so predstavljali tri kratko pa zabavne igre. d Žužemberk. Pri nas se je zgodil dolenjski slučaj, ki ga menda Kranjska še ni doživela. Naša babica, znana Johanca .liberalna kandidatinja ob volitvah, je prišla pred tedni z botri v cerkev h krstu. Kapelan ji je mirno rekel, naj počaka kar v zakristiji do konca krsta. Johanca pa pokonci. Iz zakristije plane v cerkev. Vrže sc pred veliki oltar, in so začno zvijati in jokati, tolči po obhajalni mizi in zmerjati in kleti , in kričati, da se jc vse zgražalo in se jc | krik čul doli do pokopališča. Radovedni , smo in bomo sporočili, koliko kazni ji , bodo pa prisodili, ko jo lo storila vpričo Boga samega. Razprava sc žc vleče, kakor tista povest v jari kači. Sama pravi: Dokler drže doktorji in liberalci z menoj, se nič ne bojim. Par drugih žalostnih slučajev v zadnjem času, priča, d a ima prav .Zagovarja jo po časopisih li- 82 beralni »gospod visokih računov« . Sedaj, ko je odšel Jcrše v Ljubljano ima manj tožb in zelo dosti časa za babico. Ona pravi, da ln prestopila v drugo vero, ker nočejo prestaviti kaplana. — Dno 19. julija je imela posojilnica »pri fari« občni zbor. Iz poročil načelstva smo izvedeli, da je razdelila v zadnjih petih letih čez 6000 K v dobrodelne namene. med tem polovico samo za povz-digo kmetijstva: za drevesa, umetna gnojila itd. Sedaj povejte kmetje, kdo vam hoče in dela dobro. Sicer tega ni zapisanega na bronastih ploščah, ampak v srcih hvaležnih kmetov. Oklenite se je še bolj, pa Doste imeli še več koristi od nje. še enkrat večja bi skoro lahko bila in tako med prvimi na Dolenjskem. sa jc oooooe Notranjske novice li Vrb nad Rovtami. Kakor imajo skoro povsod na Notranjskem svoje krajevne zaobljubljene praznike, tako imamo tudi mi praznik 6. avgusta. Pred davnimi časi ie ta dan sedemkrat silno toča pobila. Ljudje so sklenili 6. avgust praznovati kot nedeljo. Toda kmalu so pozabili na ta sklep in toča jim je zopet ravno na ta dan hudo opu-stošila poljske pridelke. Zato so resno obljubili, da se bodo vnaprej vzdržali vsakega dela in se udeležili sv. maše. Leta 1906. so zastopniki župnije in naše podobčine odobrili obljubo svojih prednikov iti se zavezali za se in za svoje potomce 6. avgust praznovati kot zapovedan praznik. Letos se bo kot druga leta tudi slovesno praznoval. Služba Božja bo ob 6. in 10. uri. Ob 10. uri bo č. o. Efrem, kapucin iz Loke imel govor in bo daroval sv. mašo za odvrnenje hude ure ob asistenci bližnjih gospodov sosedov. Ker v žirovskih hribih ta dan večina praznujejo, zato vabimo naše dobre sosede iz Žirov in Zavranca k tej naši slovesnosti. Kdor bo hotel prejeti sv. zakramente, bo lahko vse lepo opravil zvečer pred praznikom in na praznik sam. Popoldne ob 3. uri bo č. oče kapucin imel govor za tretjerednike in bo III. red vizitiral; želeti je, da bi pristopilo mnogo udov v III .red. Z petimi litanijami in zahvalno pesmijo se bo zaključila naša slovesnost. Ker je ta dan Gospodov praznik namreč Jezusovo spremenenje na gori Tabor bo od 2. do f. ure popoldne izpostavljeno presv. Rešuje Telo, to pa zato, ker 26. julija nismo mogli opraviti molitvene ure povodom evharističnega shoda v Lurctu. Izvedeli smo o škofovi določbi prepozno; sploh pa v naše hribe vsaka vest še le tedaj dospe, ko že skoro povsod drugod zastara. Tako smo o umoru prestolonaslednika in njegove soproge izvedeli še le 1. julija. Iz tega se razvidi, kako smo malo v stiku z drugim svetom. Vzrok je, ker ni v naši župniji niti ene ceste. Gospodje poslanci prosimo vas, 72 potegnite se za nas in nam naklonite vsaj zvezo ceste v Smrečju z rovtarsko cesto pri 1'opitu. Tako bi vsaj ena poštena .<••'• nas združila z osla lini svetom. Pomiloščenje za prestopke proti vojaški obveznosti. Cesar je izdal amnestijo, ki bistveno obsega sledeče: I. Onim, ki služijo v vojni in pri mornarici, ki so se pred razglasitvijo mobilizacije pregrešili proti vojaški obveznosti s tem, da so dezertirali ali se niso odzvali pozivu, in so radi tega v preiskavi ali pred kaznijo, se odpusti preiskava in kazen, morajo pa takoj v vojake, in tisti, ki imajo kako šaržo, jo izgubijo. Interkalare dezer-terjev se všteje v službeni čas. Preiskava in kazen se pa ne odpusti onim, ki so koga speljali k pregrešku proti vojaški obveznosti. Ako se ima kdo poleg teh pregreš-kov zagovarjati tudi radi drugih, je sicer deležen amnesti)e, a za druga kazniva dejanja je še vedno odgovoren. II. Vsem v monarhiji, ki so obsojeni ali pa še v preiskavi, ker so se pred razglasitvijo mobilizacije odtegnili naboru ali vojaški službi, se odpusti kazen, ki je še niso prestali, oziroma preiskava in kazen; tudi jim ne bo treba dalje služiti. Morajo pa iti takoj k naboru, oziroma v vojaško službo in se v la namen nemudoma priglasiti pri politični okrajni oblasti svoje domače občine. Sokrivci amnestije niso deležni. Izseljenci, ki so se vrnili in so asentirani kasneje kot v tretjem razredu, so obvezni služiti le do 31. decembra onega leta, v katerem izpolnijo 33. leto. Za one, ki služijo v deželni brambi, veljajo ista določila kot za druge vojake in mornarje. Če se imajo zagovarjati razen radi pregreškov proti vojaški obveznosti tudi radi drugih kaznivih dejanj, so deležni amnestije, če že niso bili obsojeni; če so bili obsojeni, zanje amnestija ne velja, v jako ozira vrednih slučajih pa se jih lahko predlaga za posebno milost. romam pod duhovnim vodstvom gosp. Ant. Hribarja, župnika na Zalem Logu pr. Železnikih s posebnim vlakom Začetek romanj« dne 19. avgusta. Romarski skupini potujeta: Ljubljana, l'on-teba, Verona, Milan, Vintemilte, Mnrsailles Uird, i.von. Genf, Maria Einsiedeln, Jnomost' Ljubljana. 194« Vožnja slane iz LJubljane in nazaj v Ljub-ljano: I. K 540-, II. K 390-, III. K 250 -. V teh vplačilih je znpopadena vožnja, hrana prenočišče, vodstvo in napitnina. Programi se dobe pri preč. gosp. Ant. Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih i „ pri pri Z^bo™u trg°VeC' MedliaJz,ake Za kmeta. Zadružna zveza v Ljubljani je intclu v pondeljek sejo, kjer se je posvetovala, kiiko kmečkemu ljudstvu sedaj pomagati. Napravila je mnogo važnih sklepov in se obrnila do deželnega odbora kranjskega, naj hi pomagal kmetijstvu s tem, (.In nakupi za one kraje, v katerih bi sc pokazala jiolreba za strojno delo, motorje, mlatilnice in kosihie stroje. Zadružna zveza v Ljubljani je sklenila včlanjenim posojilnicam pij. poročati, naj zelo pazijo na osebe, ki hi širile med ljudstvom neresnične vesti o varnosti naložb v denarnih zavodih. Vsakega, ki bi ljudstvo begal, slepil in hujskal, na j naznanijo pristojni oblasti, skrbe pii naj obenem, da imajo za vsak posamezen slučaj na razpohtgo /si— se dostikrat sliši in marsikdo verjame. Jaz pa trdim, da ni res; kajti šo nikdar nisem izhajal s svojo plačo do konca meseca.« Prilika: Na ravniku (ekvatorju) je taka vročina, da morajo kuram ledu pokladati, da ne nese v trdo kuhanih jajc. SKRIVALNICA. Kje je moj mali z zajutrkom? Zdravja in življenjske sreče si ne moremo misliti, ako ne izvršujejo vsi organi človeka svoje dolžnosti. Pesnik Hagedorn je vsled tega rekel: »Samo zdravje je življenje«. Predno greste spat, izpijte kozarec pristne Saxlehnerjeve Hunyadi-Janos grenčice in bodete po dobrem spanju čutili notranjo olajšanost, glava Vam bode vsled tega zdrava in vedra, kar je predpogoj vsakemu uspehu. Nešteti tisoči ljudi vsake starosti in vseh stanov ceni kot svojega najboljšega in najzanesljivejšega prijatelja Hunyadi-Janos grenčico, ki učinkuje neprisiljeno in absolutno točno, brez vsakega motenja želodca in ki si je iz ogrske prvostolice osvojila svet. —71— Menpierd-lilijno mlečno miio BERGMANN & CO., Tefiin ob Lal»i io sle.jkoproj neobhodno potrebno za racijonalno liogovanjo kožo in lepoto. Vsaki dan pohvalnico. Dobi so povsod A 80 vin. 713 F. ČUDEN, ako hočete narediti svojim birman-cem res veselje in ilati spomin, jim kupite dobro uro in lepo verižico. Vso to dobite, ka-1 kortudilepeuhane, 1 prstnne itd. po znižanih cenali pri dobro poznani tvrdki Ljubljana 249 Prešernova ul. 1. !! Ilustrovan conik brezplačno !! LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 22. julija: 21. 10, 37, Iz gorske rži se pošilja po povzetju v zavojih po 6 kg franko za K 3'75 -0U z dodatkom lepil) platnenih brisač, robcev itd. iz tovarne Fran Sax, Mnsloredy pri Smi- fitz, (Češko). Prosimo poskusite. Kuverte s firmo, - ■ pisma, - - - račune Itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. „CAS« znanstvena revi|», izh«|a lOkrat v letu in stane po 5 K na leto. Naročnino prejem upravniStvo v Ljubljani Proda se majhna, noua hiša z vrtom, oddaljena tri četrt ure od Ljubljane pri Tržaški cesti v Podsmreki štev. 45, pri Dobrovi. Cena K 2000 —. 2378 Večje posestvo je naprodaj. Obstoji iz: njiv, travnikov, lioste. lii jc vse okoli hiše in gospodarskih poslopij, v lepem kraju blizu železnice, ltesni kupci si lahko ogledajo: Griže št. 1 pri Št. Vidu na Dolenjskem. Naslov pove upravništvo Domoljuba pod št. 2212. (Znamka za odgovor!) mlfismalo posestvo, 12 mernikov posetve, en gozd. rede se 3 glave živine. Naslov: Ana Tratnik, Struževo štev. 7 pri Kranju. 2388 Krojaškega pomočnika sprejme takoj Janez Dolenc, krojaški mojster v Javorjah, pošta Poljane nad Školjo Loko. 2307 Dobri fotoarafični aparati ceneje kot kje drugod! Kompletne kamere z zraven spadajo čim otl K 1 00 do Jv GOO — in višje. Aparati zn hitro lotograliranje, auto-mati in novosti. Priložnostni nakupi. Z državno in /lato kolajno odlikovani. ——-..-■ - - Ceniki zastonj. ===== -Slfr. Birnbaum, fotolndustrija 1M-I Hirschberg 644 Češko. Razširjajte .DOMOLJUBA"! Peirove kaolJice Preizkušen in izvrsten lok proti akutnim in kroničnim boleznim želodca, črev, Jeter, ledvic in obisti. Petrove kapljice ko sestavljene iz zeliščnih sokov, ki blagodejno učinkujejo na prebavo. Pomagajo vsakomur proti slabi prebavi, slabostim, kroničnemu kataru /elodea in črev. Pomiruje živce in krepi cel organizem. — Petrove kapljice so zakonito zavarovane in sc raz-pošiljajo širom sveta. 1551 Steklenica volja 80 vin., 12 steklenlo K l'—, 24 steklenic K 10'—. !,i:sjJH iJobiva so v lekarni „prl Sv. Petru" FR. SliLLEli, Zagreb, M ulica 91 Zltall SV.PelPS kakor tudi v vseh ostalih lekarnah. Lovskega psa, braka sviile barve, ki vztrajno išče in lahko najde zajca, želim kupiti. Ponudbe s popisom in ceno na naslov: P. Višnjan, pošta Višnjagora ^ Mlinar se išče za dober štulnat mlin, nastop službo takoj. Jakob Čeme, posestnik mlina, Fužine, p. Sp. Hrušica. Dunajska cesta V Velika zaloga vsakovrstnih , 2415 I, Bavarski dvor I Motelih strojev iz najelovitejših avstrijskih tovaren. Proda se hiša v trgu na slov. Štajerju, pripravna za obrtnika. Cena 8.000 K. Dalje hiša s posestvom, prilična za gostilničarja in mesarja, ki bi bil edini slovenski mesar v kraju. Cena 85.000 K. Poleg tega še eno posestvo za 75,000 K. Ponudbe naj se naslovijo: »Fortuna 500 2360« upravništvo Domoljuba v Ljubljani. dež, žit Hromita. in iamst. zavarovalnice sprejema zavarovanja na dožlve Je in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov. že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1913 K 170,217.149-00 Stanje gar. fondov koncem 1913 K 43,424 49017 V letu 1913 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička.....K 432.232-66 Kdor namerava življenjsko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. Prospekti zas onj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. iwr Polni jarmenikiza žage in vseh vrst stroji za obdelovanje lesa najnovejše izborne konstrukcije in izborne izvršitve. Vsi stroji za mizarje, kolar-je, sodarje in tesarje Turbine za vse vodne razmere. - Pricizlj. ri-gulatoril. Najboljša prigo-rotila tu tii inozemskih obratov. ToSasno delu: Turbinska napravi I. KranJ.deZel.elektrarna: 2turklnl pa 1609 konj. ill. Naznanilo in zahvala! i šojam J«i tmtfiittuiti v»i-m cenjenim naročnikom iL oilicmnlceui. posebno slavitomu «>>'i instvu tare li„i „ri l.iuMjaui. Kv. Helene, Iliaii m Kresnico, da sem.« preselil lz Ljubljane, Martinova oesta 15 v 3)ol pri £jubtjam št. 4. Zahvaljujem st- si. občinstvu za dosedanjo naklon-jenost v nadi, da me poseču tudi v Dolu z obilimi n14I ročili, katere bom vestno in točno spolnil. Priporočam svojo veliko zalog-o špecerijskega in manufakturnega blaga, vsi« potrebščine /.a šiviljo raznega nakitu za obleko, vso vrste izgotovljenih iuos^ kili -.raje, ovratnike, kravate, nogavico po globoko znižanih conah, i/, najboljšega blaga Nadalje bodem imel v zalogi vedno v^o vrste moke, otrobe," grajs za prašiče, kakor tudi najfinejšo žgano in surovo kivo, rifc od vinarjev naprej. - Prodajam vedno le sy/.'e in zdravo blago po najnižjih cenah. Imam v zalogi »udi slavno znane brzoparilnike Alfa, prodajam vso vrste stroje (posnemalnike) in orodje za mlekarstvo, po najnižjih, od dunajske tovarno „ Alla-, določenih cenah. Slavno občinstvo zagotavljam, tla bo z blagor lej zadovoljno in se mu najtopleje priporočani. Z odličnim 6p0ht0vanjen. Franc Zoreč, trgovec, Dol pri Ljubljani št. S. , SANATORIUM-EMONA ZA-NOTRANJE -IN-KIRURG ICNE • BOLEZNI. I •PORODNIŠNICA, 1 LJUBLJANA • KOMENSKEGAULICA-'t \ SEF-ZORA.TsllK PRJW!IJ DR-FR. DERGANC ! Brzojav! Odločil sem se vsled prezidave skladišč in pomanj- kanja prostora po globoko znižanih cenah prodati su-kneno in modno blago za možke obleke, volneno, pol-volneno In perilno blago za ženske obleke. R. flViklauc. tmMmMmmMMMi Pristna, naravna 1510 I LjMLSfe - na debelo po 36 v, 44 v, 48 v, 60 v za liter, se dobijo pri R. Marenčič, Kranj. Vzorci na zahtevo zastonj in poštnine prosto. m Pravo pol" i t I i I ste krenili, ako si nakupujete vse kar rabite v • | • V*|* I • ini Ivan Savnik, Kranj št. 151. Izredno velika zaloga klobukov po K 2'-, 2-50, 3--, 3-50, 4'50 do 10 K, in spioli vsega, kar rabite. Poštena, solidna postrežba, cene brez konkureitcc. Pišilc po vzorce moških ir ženskih oblek! Zahtevajte takoj brezplačno vzorce! IIUIIIIIlillllllllllllllllllHIlllHlllllllllllItllllllllllHIlllllllllllllllllllll 10.000 metrov volnenega in pol-volnenega blaga se globoko pod ceno razpošilja. ................................................................... R. Miklauc Ljubljana štev. 5. Prva kranjska razpo-šiljateljska trgovina. KflVfl 50% ceneje! Ameriška štedilna kava, lepo dišeča, Izdatna in šted-Ijiva, 5 kg- vreča za poskušajo K 10' pošt. prosto po povzetju Pol kilogr. prvovrstnega finega čaja za 2 K pošlje: A. Saphir, uvo? kave in čaja, Tiszabog-danjr 473. OROŽJE in KOLESA na obroke. Posamezni deli najceneje II. ceniki zastonj. r. Du^ek, tovarna orožja, .«o-les, šivalnih strojev. Opočno ob drž. žel. 2125. ČeSko. 3357 Zagrebški oooooooooooooooooooooo kot Tovarniško znamk Podatek / f J/ Oi za kavo! U ijgsn r/esi. i to / Motorji na surovo olieinpelrolin ležeči in stoječi od 1 — 100 HP„ kakor (udi lo-komobile od 3-20 HP. Na tisoče motorjev v obratu. — Nikatte linančne kontrole. - Prvovrstne relerence. Ceni nabavni sfroSki. Ugodni plačilni pogoji. - Obsežna garancija. 1680 IJMALOUSKI, Dunaj lil. Piiiiiiisfiisse $1.3. Ceniki lit ogled inženirja zastonj. gorske tkalce, rokodele! Naročite za poskušnjo našo | oštono blago, čudovito trpežnosti in ostanoto nas verni odjemalec! 23 m ltanafasa za povlako, 78 cm sir., l»G9 7. rdoč. ali modrimi progami, stalno barvo in trpežno samo.....K 10*60 Isto, 118 cm široko 1 kos 12 in . . . „ 9'30 23 m fine ruraburske tkanine za srajco „ 12* — 23 m bele iine tkanine za srajco Jris" „ 11-60 18 m eefira za (i srajc, močno bla.iaiu i*, m j n v. i iu, : enn nadomesiiino klino. Komad K 1-75, Posamezne kline h 25 vinarjev. St. 57. Slroj zo striženje las, tino poniklan z dvema nastavkoma za striženie, reže čez dva zoba, poniklani držaji. Reže brez nastavka 3 mm, s tenkim nastavkom 7 mm, z debelim nnstavkom 10 mm, cela dolžina t.5 in pol cm, 17 zob z rezervnim peresom, komad K 1-80. - Isti stroj za striženje brade najboljše kakovosti. Komad K 5-80. Št. 51. Fina, absolutno zanesljiva britev, Solllnnen izdelek, polSiroka, pol votlo brušena, K 1'40. Isla Se boljSn ^ ozka, popol. votlo bruš. 3 K. Zahtevajte veliki cenik brezplačno In poŠt. prosto z ve6 kot 1000 slikami! Poštnina In zav. prosta. Heujaj. zamen], ali denar nazaj. E.LIHII, Maribor ilD.it.2M. ISbS najbolj priprav, na, d o hra in naj. ilk^ cenejša pof v Ameriko in Kanado je čez trst cunard line Pojasnila in vozne karte daje: Andrej Odlasek v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35, poleg znane gostilne „PBI TIŠLAHJU". Tovarne za Hsbestškrili .Zenit' družbo z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materijal. Palčki ne žive samo v pripovedkah. Mali urni palčki mi vvo cena za 100 kg 17 kron prodaja J. KUŠLAN- trgovec \ Kranju na vogalu pri lami cerkvi, kjer je tudi glavna trafika. Istutain se dobi tudi vse špecerijsko blago po najnižji ceni. postrežba točna in reelna. Priporočamo jo toplo! 1 !'St* Ker mi za zimsko blago katero v kratkem začne prihajati, vsled pre-zidanja skladišč primanjkuje ; ivslora sem se odločil letno blago blagovolite porabiti to ugodno priliko za nakup blaga. Različni ostanki kambrikn, kotenine in drugega blaga skoraj zastonj, rute za na glavo 35 vin. /glasite se v glavni trgovini Stritarjeva ulica štev. 5 kakor tudi v podružnici ..Pri Miklavžu" Medarske ulice, zraven loterije. llSodna prilika tudi za g truovce! 5CD K Vam rlučam s.Ko Vafcih kur-llh očes, bradavic in trde kože ti kom :s dni bolečin n« otlj»n«vi Juoi uniif\nl.i Ko-. jgp',- 1 min Ria - balzam. Con« loi.< ku / jitn --1 v< 1. i j j 11 - n.Hiu 1 K ;« I.-i-.c-Ki 2-50 K. Kemeiiy, Kascliaii!ltaa)l. Pc-tni | 11 ila I 12 711 (if.Mv.Ko. Tehnični učni zavod Boden- bacil ob Labi lzučbn prilir.dnjili in ženi rje v, a r lt 11 e k t o v, tehnikov in kemikov. Naročajte domače podjetje. DOMAČI IZDEI.KI ODEJ. KRANJSKI IN (KlllSKl KttCI. Vsem tistim, kateri prihajajo v Ljubljano blago za oblačila nakupovati, se priporoča vsakemu domačo, prijazno in pošteno trgovino l'ri STHITARJEVA-LINGARJEVA ULICA — POSTELJNE ti MINITI'- Zaloga vseli najnovejših vrst blagu ltK. ZASTORI, TKPIIII. za ženske in moško obleke. POSTRI.ZHA STIK u 10 Prve novosti volnenih, svilnatih in POŠTI N \.< I \I M/K! mrežastih rut ter Serp. Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (lmlišča) tla je pri meni največja izbira. Tudi opozarjam na svojo lepo zalogo finega žameta za obleke in jopice. PZORCI' POŠILJAM PO POŠTI IIUKZPI.AČNO. MtMKlIluHCMnM ■'■»M m r Mlatilnice Vrati In Čistilnice Trijerje Milne za moko Stiskalnice za sadje in grozdje Stiskalnice za seno Motorje Slamoreznice Reporeznice Brzoparilnike unf (Jno/nične črpalke idt, itd. 1 m J ter sa' ovrstne druge / red/nete za gospodarstvo v najboljši kakovosti, pripo oča . nana domača razpc-šiljalnica poljedelskih strojev Fr. Stupica, Ljubi jati a{ llllS t'- | ■;>' ... "i Največja zaloga razne železnine, orodja, strojev industrijo, stavb, materijala itd. Cene nizke! Postrežba /J?.r J.1,' točna. Ceniki interesentom brezplačno na razpolago. "v ' .j 1 ... '• /i ': registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so zn poši- ljanjo denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7' >, 15 ali 22 \i let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo f.e ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. iDnioŠto®n° las>tno premoženje znaša čez GG0.0G0 K. Deležnikov je bilo koncem leta 24J2 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene fllavnico za 6,788.340 K. Načelstvo: Predsednik : Anfltej lfa!mi, ( i. lal in stolni kar.onik v l.mbl : ni - „ Ji"1 prevodnik: ,, p o (1 p r e d t c (I n i k t _ ^ Ivan Su.nik, stolni kanonik v Ljubljani. Karo! Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. ».to«, \lu&SOa, VTi» \ ' »*•*•*<"> Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Kranju: ar. Jakob Mohorlč o^ iv iijf nf Pr'!flTi M-ol,i' ''i"""' v '-jubliaiu: Anton Koblav, dekan v ravnatelj trK. šolo v Llubliani ' ^ l-JubLiuu ; ar. Fran Papež, odvetnik v Ljubliuni- M.Remec, vetnik v Ljubljani; flr AU» CiontSntk c„'[r .I'J'ega, kraj miren in zdrav. Vpraša se pri Fr. Jerico, Črnuče, poŠta Jeilca, 1782 Listerjeviii motorji na bencin petrolej in plin, za v*'1 obratno namenu od 8} I' ,—10 111'. Mh»ii Užigal.jo Najmanjša poraba kuriva1 ('godili plu-ilni pogoji! Najenostavnejši motor za kmetijstvo! Mnogo tisoč v rabi! Ceniki in obiski zastonj! R.A.Lister&Co. dražba z omejeno zavezo m-'..' Dunaj III, 2, Hintere Zoiiam ss rasse št. 9. Obleče se lahko cela rodbina! Krasni ostanki blaga za obleke, suknje, bluze, srajce itd. Novih lepih vzorcev '"10 5 H9 zavoj K13 - leušavrsta zavoj K14 - najlepša vrsta zavoj K 16-. Franko po povzetju pošilja: R. Jelinek, I. češka tkalnica v Jimramove (Morava). Zelo toplo priporočeno! ..................'—" Kdor poskusi kupi vnovič! Potniki v Rmeriko kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, noj se obrnejo na 22 Simona Kmetefz-a v Ljubljani, Kolodvorska ulica 2G. Vsa pojasnila se dobo brezplačno. 1 Kg sivega skabljcnego K i•-, boljšega K 2-40, pol belega prima K 2-80, belegaK tincga mehkega puha K C prvovrstnega K 7 —, 8 — in 9 co. Sivega puha K 6 -/■-, belega finega K 10-—, prsnega puha K 12'-, od pet kg naprei franko. 2420 DourSene napolnjene postelje iz gosteg«, trpežnega, rudeCega modrega ah belega inlet (nanklng) blaga 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnicama, vsaka ca. 80 cm dolga, Jocm široka, zadostno napnlniena z novim sivim, puhastim in terpežnim posteljnim oeriem 1< 10-—, s polpuhom K 20-—, s puh per-leiu K 24 —. Posamezne pernice K to-—, 12'—, 14 -, 10'-. Posamezne vzglavnice K :.•-, :i'50, 4 Pernice 200X140 cm velike K 13 —, lf-,18--, 20--. Vzglavnice 00X 70 cm velike l( 4-so, s —,8-50 Spod. pernice iz nojbolšego orndia za postelje 180X1 to cm velike K i.v- In I.V-, ražpoSI-ja od 10 K naprei iranko proti povzetju ali predplačilu. Maks Berger Dešenica št. 1-7/4 Češki les. Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati Uustr cenik; vseoa pastelnega blaga zastonj. to ni bilo in ne hode. Resnica pa je, ako boliovi kavi mojo izvrslno žilno kavo primesite, dobite krasen, izvanredno fini zajutrek in ravno za polovico ceneji, kajti moja na finejša žitna kava stane 5 kg samo K 3'50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhu lega dobile v dar še dve lepi, prav koristni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem denar. Nnročite si takoj, a le pri K. Ticr, ScHonieM pri BeCovu (Čelo). s "V Stanje vlog čez 22 milijonov kfon. u LJUDSKA POSOJ registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, miklcšiteva cesta sftv. 6. pritličje, v lastni hiši iiasmcti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni --— zadružniki, temveč ===== tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron obresti 4*75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnoiiranil-nične položnice brezplačno na razpolago. Fran PovSe, komerciialni svetnik, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Od--- - - - - - - odjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia, Hnton Kobi, deželni poslanec, po- S=1— bo mik i: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia, Hnton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kouschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in ravnatelj .Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Sllbar, župnik na Rudniku. BORCEV/? \eliki cenik Iščejo se Ust liana 10 procentov ceneje S:-.■tr+ii.ai cenik je ravno ugotovljen, vsuk tir. u-.esa aa zahtevo zastonj In poštnine ™ i ? «. odjemalci kl imajo stari c»nlk, u «'-nj*Tsli;o dopisnico z naslovom vpo-Kav Li ;i» limonic novi cenik doposlntl. Najboljši dokaz ia aiiie dsbro in solidno postrežbo tTrikf BL Sartner so oblin pohvalna pisnih in priporočila od svojih velecenj »*j«uAlceT Se pustite se premotiti, stara, svetoviiozuana tvrdka H. SUTTNEH samo v Ljubljani 1. Mestni trg 25 in nima iu>b*«e podrezaj« ne v Ljubljani in i?r J---*—- e drugje, ima saiuo eno lastno protokelirano tovarno ur v Švici. ..... fisi Jo rej Gostinčar, drtavnt posl.uuv rtsUU KAtoMJl* tiskara*-