KA.TQLJSK CKRXYEN LJST.
Dani*«'' izhaja vgak petek na celi poli, in velja po posti za eelo leto 4 gld. »>o kr, za pol leta 2 gl. 40 kr.. z» eetert leta 1 gl 30 kr. v riskamiei sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2gl., za eertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica'- dan poprej.
Teéaj XXXVII.	V Ljubljani, 7. listopada 1884.	List 45.
Premišljevanja in molitve za vse stanove.
(Dalje.)
Jezusovo obrezovanje.
Sv. Atanazij piše. da od Jezusa so se ljudje od nekdaj prav živeti učili in se še zdaj uče. Njegovo življenje mora tudi uam biti podoba posuemanja. In res smo vidili, da uam On že precej pri vstopu na ta svet, če tudi molOe, vender naj lepši nauke daje. Njegovo roistvo in okoljščine tega rojstva nas uče, da moramo revščino ljubiti, posvetnemu se odpovedovati, če hočemo pravi dušni mir in doslednje večno srečo doseči. — Če nam je pa že rojstvo Jezusovo tako polno nauka, bomo ravno tako na drugih stopinjah njegovega šivljenja vselej našli kaj tolaživnega in podučnega.
Taka imenitna stopinja v Jezusovem življenji jc njegovo obrezovanje osmi dan po rojstvu.
Ker je Jezus Bog in človek skupaj in ker je tudi njegova človeška natura, dasiravuo v drugem uam euaka, vender vsacega greha prosta, bi njemu tudi tega, po Mozesovi postavi zapovedauega obrezovauja ne bilo treba. Vender se je On tudi tej težavni zapovedi podvergel. in sicer zato. da je. kakor je pri ker««tu svojemu ker-stitelju sam rekel, vso pravico uopolnil (Mat. 3, 15) iu se skazal pravega Abrahamovega sinu po mesu; drugič, da se je pred svojim nebeškim Očetom ponižal, ko se je precej osmi dan kakor z grehi celega sveta obložen v dar ponudil; tretjič pa, daje nam nauk zapustil, da naj se po njegovem zgledu tudi mi obrezujemo, to je. zatajamo.
In ravno to je, kar hočemo tu premišljevati.
Kakor se je namreč Jezus po Mozesovi postavi obrezovanju podvergel, tako se moramo mi na duši obrezovati, in sicer obrezovati se s sv. evangelijem; kakor se je Jezus z obrezovanjem pravega sinu Abrahamovega skazal. tako se mi z dušnim obrezovaujeui skazujmo prave kristjane, prave otroke Božje; zakaj po besedah sv. Bernarda bodo pogubljeni vsi neobrezaui.
Duhovno se obrezovati se pravi: svoje hudo nagnjenje zatirati, meseno poželenje krotiti, pregrešne strasti premagovati, hudobne navade razdreti, svoje meso križati, svoje telo v sužnjost devati, telesne počutke berzdati in pod oblastjo razsvitljene pameti imeti, tako, da dobro storimo, ko bi nam še tako težavuo. hudo pa opustimo, ko bi nam še tako prijetno bilo! Zato je
Kristus, večna resuica. nas tako učil: „Kdor hoče za menoj hoditi, naj zataji sam sebe, naj vzame svoj križ na se iu naj hodi za menoj." (Mark. 8, 34.) Ta uauk 90 ponavljali aposteljni iu oznanovali vsi duhovui učeniki; pa ne samo učili so tako. ampak tudi sami so uajpred ta nauk spoluovali. Sv. Pavel sam od sebe pravi : rTarem svoje telo in ga v sužnjost devam. da, ko druge učim, sam ne bom zaveržen." (1. Kor. S, 27.) Ravno ta apo-stelj zatajevanje imeuuje kot znamenje pravega kristjana in učenca Kristusovega, ko piše Galačanom: „Kteri so pa Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vred" (5. 24). Po tem nauku so se res tudi vsi svetniki ravuali. iu se pobožui kristjaui vedno ravnajo. Čivljeujo svetnikov uam je priča tega. Zakaj če tu li pri vsakem kaj posebnega uajdemo, je vender zatajevanje vsim skupno iu smemo reči, da brez zatajevanja noben odraščen ni prišel v uebesa, uaj je bil že pravičen ali apokorni*. in iu druga pot tudi uam ne kaže. kakor pot zatajevanja; zakaj Kristus sam pravi, da nebeško kraljestvo silo terpi in da ga bodo le silui nase potegnili (Mat. 11, 12). iu da je treba vsak počutek raji mertviti, kakor pa zavoljo tistega zveličanje zgubiti." (Mat. 5, 30.)
Molitev.
Ti veš. o Jezus, da bi .jest rad za Tabo v nebesa prišel, in da sem že večkrat mislil, po kteri poti bi uaj lože) si zveličanje dosegel. Daues pa Te vidim že terpeti, ko si komaj osem dni star ! Kaj ine pač s tem dru/.ega učiš. kakor kar si pozueje tolikokrat ponavljal : Kdor hoče za mano hoditi, naj zatajuje sam sebe, uaj vzame svoj križ nase in hodi za meuoj ! Zares, o moj Jezus, zdaj vidim in spozuam, da edina prava pot k zveličanju je pot zatajevauja iu križev. Po tej poti si Ti sam hodil, po tej poti so hodili tudi Tvoji zvesti služabniki, le po tej poti tudi jest zainorein za Tabo priti. Jest ubogi revež po/.no sicer, pa vender živo spo/uaiu. da do zdaj nisem po pravi poti hodil, ko sem svoji poželjivosti stregel, ko svojim počutKom nisem odrekoval. kakor je bilo dolžnost. Od zdaj pa terdno sklenem iu sveto obljubim, da hočem zanaprej s Tvojo guado svoje hudo poželenje krotiti, telesne počutke v sužnjost devati. K rotiti hočem zd^j oči. da ne bodo nikoli Kaj uespodobuega radovoljuo ogledoval; krotiti jezik, da ga nUoli več ne oskrunim s kako gerdo. nespametno, pregrešno beseda | krotili roke, da ne bodo več po ptujem blagu ali po ufi-
Čistih rečeh segale; krotiti noge, da me ne bodo nikoli več po pregrešnih potih nosile. O moj ljubi Jezus, tudi obljubim, da si hočem vsaki dan iz Jjubezni do Tebe kaj pritergati, vsaki dan v kakšni reči, če tudi majhni, se kaj zatajiti! Ti pa, o Jezus, ki si mi dal spoznanje, daj mi še dopolnovanje po Tvoji sveti volji! Amen.
8v. Marija Magdalena Paoiška.
b) Vneta gorečnost za čast Božjo.
Tri božje čednosti: vera, upanje in ljubezen, so bile pri sv. kerstu vlite v dušo slehernemu kristjanu. Potlej pa takorekoč. spijo v njegovem sercu do tiste dobe, ko se otroku toliko um razvije, da zamore umeti glavne resnice naše sv. vere. Tedaj pa se začne že sam z Bogom pogovarjati in gostokrat misliti nanj: vera. upanje, ljubezen začne se v njem zbujati, in kolikor otrok sam k temu pripomore, pravimo, da tri božje čednosti obuduje. To se pa navadno veliko pred podi, predno še zna moliti ono trojno daljšo molitev, ki je za obujenje teh čednosti zložena. To se kaže posebno v veselju do molitve in svetih reči in pa v sovraštvu do greha in hudobije.
Tako versko življenje se je bilo pri naši Katinki kaj zgodaj obudilo. Ni bila še sedem let stara in že je najraje poslušala pogovore o božjih rečeh in o večnem življenji. Njena mati in teta, ki ste bili obe prav pobožni in ste gostokrat sv. obhajilo sprejemali, ste se večkrat pogovarjali o tacih svetih rečeh, in Katinka se kar ni naveličala jih z vso pazljivostjo poslušati. Mati so ji večkrat rekli: „Dete, pojdi se malo sprehodit;" iz pokorščine je sicer precej vstala in šla, pa kmali se je spet povernila in sedla k njima, kakor bi se ne mogla od njiju ločiti, kadar ste bili v tacih bogoljubnih pogovorih. — V poznejših letih je sama rekla, da jo je k takemu poslušanju nagibalo neko notranje veselje in tolažilno čutilo, čeravno zavoljo nežne mladosti ni še prav razumevala njunega govorjenja. Nasproti so pa mati tudi pripovedovali, da je že v prav zgodujih letih opraševala o tako vzvišenih verskih rečeh, da ji je bilo treba prepovedati o njih govoriti, ker so za tisti čas še močno presegale njen um.
Posebno veselje je imela za počeščevanje presvete Trojice. O tej največi skrivnosti naše sv. vere je kaj rada vpraševala. Ko je nekega dne pregledovala dnevne molitve presvete Device, je našla tako zvano „vero sv. Atanazija", v kteri je sicer obširno in natančno, toda zelo učeno razložnn nauk o tej sv. skrivnosti. Mahoma se ji serce vname v goreči pobožnosti in z neoopisljivim veseljem prebere vso vero, čeravno njenega pomena še ne razume. Potem jo nese z velikim veseljem še materi pokazat, kakor bi bila dragocen zaklad našla, ter želi, da bi jo še mati brali. Ali ni to jas^n dokaz, da je bila Katinka res posebno izvoljeno dete Božje V
Sploh je bila molitev že v pervi dobi njeno naj vere. skor edino veselje. Zato se je ogibala, kar je le mogla šmnnih veselic, in nad vse je ljubila samot-nost iu molčečnost, da bi bil njen duh bolj v Bogu ?bran. Pobožni materi je bilo tako modro vedenje zelo všeč. imeli so do svetega otroka ne le priserčno ljubezen marveč neko sveto spoštovanje.
Ker je bila hiša njenih staršev poleg očitnega terga, so prišle večkrat sorod niče in drusre gospe z otroci, da so pri oknih gledali ljudske veselice in igre, ki so se očitno veršile na tergu v šumno razveseljevale. Ob takih prilikah Katinke ni bilo moč pregovoriti, da bi tudi bila šla k oknu gledat; rajše se je
skrila v najskrivniši kot in na samem je v zbrani molitvi odpirala svoje mlado serce Bogu, ki jo je s tolikimi milostmi obsipal. Posebno jo je nekega dne Bog z neizrekljivo tolažbo obiskal, ko je ves dan, ne da bi jo bil kdo zapazil, za vrati molila. O drugi priliki so jo strežaji na materino povelje dolgo časa iskali; slednjič jo najdejo skrito x& neko posteljo, tako vto-pljeno v molitev, da ni ne slišala, ne videla in se ne ganila — bila je kakor zamaknjena.
Že v tej dobi si je pridobila višo stopinjo pobožne molitve: znala je že premišljevati. Ko so jo pozneje vprašali, kdo jo je bil k temu nagnil in kdo jo je naučil, je odgovorila, da je sama v sercu čutila nagnenje do notranje molitve in ker ni vedela, kako bi jo opravila, je kar pokleknila s tem namenom, da bi Boga iskala edino zato, da bi njegovo sveto voljo spolnovala. In pravo je zadela. Če kterikrat ni mogla svojih misli zbrati in se ji ni pospeševalo tako,' kakor bi si bila želela, se je ponižala in jokaje potožila, da je nevredna pričujočnosti Božje. Tako ponižnost in skesanost jo je umirila in potolažila; in če tudi je bila kterikrat pri taki molitvi mlačna in merzla, ie vendar ni opustila, temuč seje popolnem vdala v voljo Božjo in je bila slednjič potolažena in vsa zadovoljna.
Ko je bila od svojega dušnega vodnika še podu-čena, kako naj bolj praviloma premišljuje, je imela toliko veselja za znotranjo molitev, zlasti za premišljevanje britkega terpljenja, da je zjutraj zgodaj vstajala in seji je cela ura še prekratka zdela za to pobožnost, ki jo je opravljala z nepopisljivo lahkoto in zbrauostjo. Tudi zunaj na prostem seje gostokrat tako zamislila, da ni čutila ne dežja ne solnčne vročina. S tem pa še ni bila zadovoljna, da je sama tako rada molila, tudi posle je k temu prigovarjala, pomagala jim je pometati postiljati i. dr. da so potlej utegnili z njo moliti.
Njena gorečnost za čast Božjo je bila čudovita za tako zgodnja leta. Če je slišala koga zakleti ali grešno besedo spregovoriti, jo je to tako zelo bolelo, da se ni mogla solz zderžati. Tako je posebno enkrat slišala besede, ki so bile razžaljive za Boga in blji-žnjega ; to jo je tako zelo vžalilo, da ni mogla očesa zatisniti in je vso noč prejokala. — To se pravi v strahu božjem živeti in Boga ljubiti!
c) Ostro zatajevanje.
Pri vsakem važnem opravilu je treba posebne spretnosti in pripravnih pripomočkov, da se hvalno doverši. Mnogi imajo pa še posebne prihitljeje, da svoj namen hitrejše in gotovše dosežejo. Takih „prihitljejev" so nam tudi sveti učeniki več razložili, da bi si hitrejše in večo krono v nebesih prislužiti.
V pervo versto mi je v tem obziru prištevati premagovanje in zatajevanje samega sebe. Kdor tega pripomočka ne razume in ne mara, ne bo nikoli velik svetnik. Pri vsih bogoljubnih otrocih ste to lahko zapazili; v posebno veliki meri pa je bilo pri svetnici, ktera je zdaj na versti.
Pred vsem si je prizadevala za pravo zmernost v jedi in pijači; sladkosnednosti, kteri so otroci sploh zelo vdani, ni poznala in sicer si je pri vsaki priliki pritergovala. Pri mizi si je jemala komaj le naj po-trebniše hrane; naj boljših jedil, ki soji naj bolj dišale, se ni dotaknila, od druzih pa je tako malo zavživala, da so mati rekli, da pač ne vedo, kako se hčerka pri življenji ohrani. Sadja, ki ga imajo otroci tem rajše čem več pa večkrat ga dobijo, ni nobenkrat jedla, ne pri kosilu, ne med dnevom.
Taka pokorila pa si je nakladala sveta deklica zlasti zato, da bi bila bolj podobna Jezusu Kristusu, ki je toliko preterpel za nas. Iz ljubezni do terpečega
Jeznsa je močno hrepenela kaj terpeti. Zato je prosila deklo, naj ji v zimskem mrazu nikar ne pogreva postelje, pa naj materi o tem ničesar ne pravi. Nekega dne si je iz ternovih vej naredila kronico in si jo je zvečer, predno ie šla spat, tesno privezala okrog glave. Ternje jo je tako zbadalo, da ni mogla spati; pa iz ljubezni do Jezusa je z veseljem terpela hude bolečine, da bi bila le njemu bolj podobna. Še hujša pokorila si je nakladala, ter je posnemala Jezusa tudi v tem, ko je bil na Pilatovem dvorišču neusmiljeno bičan in pretepan. Pozneje je tudi mehko žimnico iz postelje odpravila in po ivala na sami slamnici; včasih je pa še kar pred posteljo pokleknila in glavo na posteljo naslonila ter celo noč tako prebila. Le materna prepoved ji je mogla take ostrosti nekoliko olajšati.
Vem, da je treba za taka velika pokorila posebnega poklica in posebne milosti od zgoraj; zato vas k taki lunaški spokornosti ne priganjam. Toliko bolj resno pa vas opominjam, da se tem pridniše in pogostil iše premagujte v manjših rečeh, da bo število nekoliko nadomestovalo to, Česar velikost ne doseže iu ne zmore. Poterpite, če vam je kdaj kaj prevroče ali premraz, če vam hrana ali obleka ni po želji, če slišite kako žalivno besedo, če morate dolgo čakati tega, kar bi radi hitro imeli, če vas delo teži itd. Prav gotovo se zmiraj premagujte v tacih rečeh, ktere so grešne ali pa v greh napeljujejo; zatajujte se pa tudi radi in veliko v dovoljenih rečeh, da si s tem zgodaj uterdite voljo, da boste tudi v težavniših rečeh hudo premagali, kadar bo treba; *-aj se morajo tudi vojščaki dolgo pripravljati in vaditi, če hočejo v vojski zmagati. Nebeško kraljestvo silo terpi, tega svetniki niso nikoli pozabili; tudi vi ne pozabite.
Besno opomiqJevai\]e.
Dovolite mi, da vas opomuim. kako se opušča na deželi, še večkrat pa v mestih, jutranja in večerna molitev. velikokrat pa tudi molitev pred jedjo in po jedi. Te molitve opravljajo otroci še po pervi spovedi in po sv. Obhajilu; pozneje jih pa včasi opuščajo. bodisi da jih pozabijo, ali pa da se jim nepriložne zdijo. Že dolgo časa sem mislil, da bi bilo dobro kako društvo n«praviti, kateiega udje naj bi te molitve skupno opravljali (kjer je to mogoče). Tako piše nekdo misijonskemu listu in prosi, naj bi se napravile pravila za tako društvo.
Ne poznamo tega prijatelja, pravi vrednik. vendar mu ta dopis dela veliko čast. in ker je ta «slabost ne samo na MouasiirsKem (recimo tudi na Kranjskem), to-raj zanima to vse dežele. Tudi mi moramo obžalovati to žalostno malomarnost in smo celo preveč prepričani, da to dušam zelo škoduje, jih celo včasi v pogubljenje pripravi. Zatoraj bi vsak pripomoček proti tej bolezui z veseljem sprejeli, vendar nam ni tako društvo nič kaj po godu.
Ne tajimo, da nas nekako merzi. ako mislimo na vstanovljenje novega društva, ker dandanes je že toliko društev, da bi se lahko zgodilo, da je eno društvo dru-zemu na poti. da marsikateri, ki je ud mnozih društev, ne more ne tu ne tam vspešno delovati: kajti na ta način bi se moči preveč razkropile. Boljše malo, pa dobro, kakor pa veliko in slabo.
Ali bi pa novo društvo pridobilo kaj udov? Skoro gotovo bi le taki pristopili, kateri že tako svoje vsakdanje molitve vestno opravljajo, javaljne pa oui, kateri jih zanemarjajo.
Zadosti o tem. Tem rajše pa hočemo bralce na to opomniti, da je zelo važna stvar, ker veliko, veliko je takih, kateri jutro na jutro, večer na večer molitev
opuščajo. Da je to zelo nevarna lahkomiselnost, bodemo
dokazali.
Najbolj važna izmed vsih molitev je jutranja molitev. Lahko bi dokazali, da se spodobi v začetku uo-vega dne Njemu, kateri gaje dal, čast in hvalo in ¡»kazati. Poglejmo pa le euo strau, namreč, kako potrebno je prositi za milosti, katerih potrebujemo čez dau.
Vsak novi dan je dar Gospodov. Bog je. kateri nam je dal življenja in kateri ga nam tudi ohrani. Čemu da Bog dau? Naša sveta vera pravi; zato, da imamo čas se za večnost pripravljati, kajti pripravljanje oa večnost je naloga našega življenja. Kako važno je, da se zjutraj, ako tudi le malo časa, tega spomnimo iu rečemo: glej, zopet ti je Bog dal nov dan, da se za večnost bolje pripravljaj, da si s spolnjevanjem Božje volje »vojo dušo bolj posvetiš in napreduješ v kerščauski popolnosti.
Na ta način dan prav začnimo; ako ne, nas bo svet preslepil, da bodemo hrepeneli ie po mesenem vesolji, svetnem blagu in svetni časti, in da bomo edino važno, edino potrebno zanemarjali.
Bistvo je dobri uamen; vendar namen še ne zadostuje. Če še tako terduo sklenem, da hučem po dnevi za večnost delati, v dobrem napredovati, greha se varovati in svoje dolžnosti zvesto spoluiti; vendar ne bo mogoče, ako Bog ne bode svoje milosti dal. Te milosti mi pa Bog ne bode podelil zadosti, ali Čisto nič ne. če je ne bom od ujega prosil, za njeno uosego molil.
Kako potrebno je tedaj, da zjutraj saj kratko molitev molim za milost, katere mi je čez dan potreba. Kdor zjutraj ne moli, tisti tje v en dau živi. kakor vojak, kateri gre brez puške v boj, ali kmetovalec, kateri gre brez orodja na polje.
Ali veš, ljubi kristjan, katere skušnjave iu boje bodeš moral prestati čez dan? Morebiti naj težje iu naj nevarnejše. Ali si upaš brez molitve, hrez orožja v boj se podati? Ti bodeš padci in grešil, morebiti zelo hudo grešil. Nihče ne bo dvomil, če ima le malo spoznanja, da je opuščanje jutrauje m.iitve naj ve ji vrrok pretrreh, celo najhujših pregreh.
Morebiti imaš spoluovati dolžnosti, včasi zelo težavno. ali kaj hudega preterpeti; kako boš to prenesel, ako nisi zjutraj z molitvijo izprosil si potrebne milosti? Ti bodeš dolžnosti zauemaril, ali pa ne tako jih spoluil, kakor bi moral ; ti boueš padel pod križem, ali pa tra ne bodeš tako nosil, kakor bi ga moral, da bi bil tsteccu v večnosti. Koliko dni mine. ne da bi bil storil kaj za večnost, samo ker si zjutraj opustil molitev! Mogoče, da storiš kaj dobrega; vendar le zato. ker te narava k lomu pripravi; ne pa iz dobrega uatm-ua in na^ib.-n / milostjo Božjo; tolaj tu tudi niuo. ..»služenja za vcčuost.
Dosti! Kedor zjutraj nc m«di, on le prevelikokrat čez dau greši, celo hudo greši 111 njegovi dnevi so revni z zasluženem za večnost. Tako življenje pa pelje proti peklu!
Ali zainorcmo upati, da bo tak človek zveličau, kateri še majhne jutranjo molitvico nc opravi?
Ako pa hočemo, da bodemo to tudi res storili, moramo določiti popolnoma. Nc samo reči: Od sedaj bom pa vsaki dan jutranjo molitev opravil, ampak tako in tako. to in to hočem moliti. Koj ko so bom zbudil, bom naredil sv. križ iu molil, že precej ko vstajam iu se oblačim. Ako mi bo mogoče, precej v spalnici bom pokleknil pred sv. razpelom iu nekoliko molil.
Ako greš zjutraj a sv. maši, kar je naj lepši začetek dneva, lahko opraviš v začetku sv. maše svojo jutranjo molitev, iu svoje težave lahko Botru priporočiš.
Sedaj dosti o tem! Vendar: „Nobeno jutro brez molitve!a naj bode t\oje geslo!
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Sklep roinovenSke pobožnosti.) Mesec vinotok tedaj je bil po željah in zapovedi sv. Očeta pa-
Ciža Leona XIII letos še posebej darovan in posvečen ariji Devici roženkranski. Molitve se je storilo silno veliko. Stoljna cerkev je bila vsak dan napolnjena pri molitvi sv. rožn^a venca in močno obiskovane so bile tudi druge ljubljanske cerkve. Vsih Svetnikov dan zvečer so milostni gospod stolni prošt Jož. Zupan všenklavški, vernega ljudstva napolnjeni cerkvi po opravljenem rožnem vencu med asistencijo z zahvalno pesmijo sklenili to prelepo opravilo.
Kolikor moremo vediti, so se verniki tudi drugod po deželi obilno vdeleževali te pobožnosti; marsikteri gg. duhovni pastirji pa, zlasti po Dolenjskem, so zarad kmetijskih opravil to pobožnost prihranili za božičui mesec, ko bodo verniki imeli več časa vdeleževati se, in ni dvomiti, da tudi pri teh gorečnost ne bode manjši.
Gotovo tudi sad tolike molitve po vsem svetu ne bode majhen. Pa kakor da bi se pekel hotel zmaševati za sad molitve poštenih vernikov, tudi služabniki satanovi niso prizanesli. Marsikaj pričanja, divjega kričanja in rogovilstva se je slišalo pozno o večerih in v poznih noččh po kerčmah in ulicah. Pomislijo naj pa vertoglavi terčenci, ki so šnopsa pijaui ali bolj tiho tavali po potih, ali pa v nočnem mraku po zverinsko rjuli, da je to slaba Čast, ker peklu služijo; še slabše pa bo, ko pride do plačila! In kako jim mora že zdaj pri sercu biti! Kteri so mesec vinotok obračali v Božjo in Marijno čast, se zdaj lahko mirno ozirajo nazaj na mesec vinotok; uni rogovileži pa že zdaj z žganjem vred pekel hude vesti v sercu nosijo. Bog daj, da bi se saj zdaj zmodrili, ki so poprej Boga žalili in bližnjega pohujševali.
Iz Ljubljane, Ljudovik Perona.) Ravno v vernih duš dan (3. listopada) zvečer ob 9 je po daljšem bo-lehanji umeri preblagi g. Ljudovik Perona, pervi magistratni svetnk, vitez Franc Jožefovega reda itd., mož, ali bi rekel, mladeneč popolne nravnosti in preblagega značaja, ki je veliko dobrega na skrivuem delal v življenji, pa tudi hudega odvračal, kolikor je mogel. Ka-košnega serca je bil v življenji, je pokazal tudi v svoji poslednji volji, v kteri je glavnega dediča postavil Vin-cencijevo društvo v Ljubljani. Zraven tega, da je za svoje domače poskerbel, je pa tudi volil za sv. Detiustvo Jezusovo 100 gl. in za „študentovsko kuhinjo" 100 gld. Posebnega premoženja v denarjih ni zapustil, imel jo pa mnogotere cenjene spominke, ki jih je odločil za razne svojce iu prijatelje doma in po druzih krajih; tako n. pr. svojemu spoveduiku preč. g. župniku J. Rozmanu zlato žepno uro z verižico; enako vsakemu svojih gg. tovaršev na magistratu kak spominek itd., Kar vse kaže. da je bil zelo blagoserčen tudi do svojcev iu prijateljev.
Kako skerben je bil raujki za svoje zveličanje, naj omenimo samo to. da je v lepem redu prejemal ss. zakramente, in vsak dan je bil ne le pri sv. maši, temuč je tudi vsaki popoldan veliko Časa prebil v šentja-kopski, frančiškanski ali pa šenklavški cerkvi, in za potrebne dijake in druge dobre namene nam je tudi že poprej pod drugim imenom pošiljal kake darove. Prav lep in častitljiv sprevod je imel preteklo sredo ob .-> popoldne. Bog daj njemu večni mir, pa nam veliko naslednikov njegovih lepih čednosti in dobrih del.
Izročene so uaiu nasleduje verstice: Spomin raer-tvih na pokopališču obhajal se je letos po navadi prav giuljivo in spodbudljivo. Grobovi prenovljeni in z raznoterimi venci ozaljšaui bili so jako obilno; na tisoče in tisoče lučic lesketalo se je po njih, ki so spomiujale, da naj bi tudi večua luč svetila predragim raujkim. Ljudstvo
je oba dneva v gostih množicah romajo proti sv. Krištofu. Na pokopališču obnašala se je množica resno in dostojno, od groba do groba tavala je globoko zamišjena in marsikterega oko se je solzilo; sem ter je pa je tičala še smodka med kakimi neolikanimi ustnicami, a t čast bodi povedano odraščenim, da pri takih prav red-kokrat, razun pri nekterih vojakih ali pri nedoraslih po-balinih. Očitno je, da na tem svetem in tako resnem kraju se pušenje ne spodobi in po pravici je bil žaljen občut pričujočih, ker to vendar ne gre, da bi se s takim počenjanjem posvečenemu kraju, kakoršen je pokopališče, in na njem počivajočim mertvim tako malo spoštovanja skazovalo! Želeti je v prid občne spodobnosti, da bi v prihodnje pokopališčno oskerbništvo te nerodnosti odpravilo, s čemur bi bilo poštenemu občinstvu močno vstreženo. Pred vhodom naj bi se napisi napravili, da je na pokopališču kaditi prepovedano, in za vernih duš dan naj bi se kaki nadzorniki nastavili, ki bi take prederzneže na to opomuili. Svesti smo si, da bi se s tim premuogim vstreglo, kteri imajo vse drugačne občutke do svojih uiuorlih, kakor pa taki lahkomišljeuci, ki hodijo žalujoče občinstvo na pokopališče žalit in v njegovih svetih občutkih begat.
Z Homca. Bilo je pred 4 leti, ko je bilo brati, da se v Šmarci ni smelo prašati: „koliko je ura", ker ni imela ondotna podružnica še ure, in da so zaradi tega prašanja nekoga ubili.41) — Res je, da cerkvica ni še poprej svoje ure imela, kakor jih večjidel podružnice nimajo; res je tudi, da je, ko so šli tisto pomlad rala-denči k vojaškemu naboru v Kamnik in so zabavljali, neki tesar skočil za njimi, da bi jih bil zapodil, pa da so ga tako s kamnom po glavi bili, da je zarad prisada na ranah umeri iu zapustil veliko kopo majhnih otrok. Da bi se več kaj tacega ne zgodilo, so Šmarčani prec drugo leto napravili uro. ki glasno bije, da se sliši skoraj uro daleč na okrog. Tudi so bili že pred več leti povikšali zvonik iu vanj obesili še tretji zvon. Pa še več. Gorečnost za lepoto svoje podružuice jih je nagnila, da so se lotili letos pomladi tudi zapuščeno cerkev popravljati, ktera je za 2 metra podaljšana, za 3 m. povikšaua, z novega obokana, novo pokrita in tudi znotraj vsa prenovljena z novim velikim altarjem sv. Mavricija, kterega je lično izdelal F. Osole s Kamnika. Veliko veselje je bilo za Šmarčane 19. pobinkoštno nedeljo; ta dan so jim blagoslovili v. č. g. dekan Kamniški v pričo še treh drugih duhovnov in prav obilo zbrauega ljudstva vso prenovljeno, ali bolje rečeno, novo cerkev, ktera je bila zunaj na okoli in okoli z vencem preprežena, in pred ktero so bili postavljeni velikanski mlaji, visoki kot zvonik. Pa ni čuda, saj je bilo dokončano delo, pri kte-rem so imeli veliko ročne in vožnje tlake in verh tega so darovali še kakih 1000 gld. v denarjih. Zatoraj so pa tudi visokoč. g. dekan njihovo vnetost za čast Božjo v pridigi po zasluženji pohvalili. Hvala tudi vsim dobrotnikom, ki so kaj darovali, zlasti pa tukajšnemu posestniku g. Feriiucu iu njegovi gospej s Kamnika, ki sta darovala 130 gld. iu pa corkveuemu ključarju Jau. Jeranu, ki je sam dal čez 100 gld. za prižnico. Kjer je pred pol letum še neznatua nizka cerkvica stala, podobna bolj kakemu hramu, kakor pa hiši: stoji zdaj ponosna, visoka iu zala cerkev, ktera dela čast Šinarčauom, iu ktera bo vsim njihovim potomcem od rodu do rodu ozuanovula vernost iu gorečnost njihovih očetov. Čast in poštenje tedaj Šmarčauom!
*) Mnoge vasi imujo navado mod beboj pikati se c razuimi starimi psovkami iu primki ; to je ueumno in neker-šansko, olikan človek nikogar ne žali, — vse take psovke naj se popolnoma opustijo in pozabijo.	Vr.
Čez vse hvala ljubemu Bogu, ki je dal to srečno dodelati in da se nobena tudi naj manjša nesreča pri zidanji ui prigodila!
Maribor, 31. oktobra. (C. g. Gašpar Domik +.) Danes mi je od ljubega prijatla iz Sko(je Loke došla žalostna vest, da je čast. g. Gašpar Domik, bivši župnik pri Novi Štifti, blizu Gornjega grada, 27. t. m. previden s ss. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Naj Vam toraj — rajnemu v spomin — podam nektere mi znane čertice iz njegovega življenja.
Rojen v Gorjah na Kranjskem 29. decembra 1807, in mašnik posvečen leta 1835 pri sv. Andreju na Koroškem, kjer je bil takrat sedež Lavantinske škofije, je blagi ranjki služil 9 let kot kaplan na Koroškem; leta 1844 pa je postal župnik pri Novi Štifti, kjer je pasti-roval celih 37 let. Čistega značaja in pobožnega serca, bil je izgled vestnega duhovnika in skerbnega dušnega pastirja. Ves vuet za čast Božjo, je v djanji spolnoval besede psalmistove: „Gospod, ljubim lepoto Tvoje hiše in kraj, kjer prebiva Tvoje veličastvo* (Ps. 25. 8).
Postavil je namreč tri nove cerkve: najpred krasno arno cerkev Matere Božje, ker je bila stara na veliko sredo leta 1852 pogorela; pozneje pa še dve podružnici; Matere Božje v Štajngrobu, in sv. Miklavža. V mali fari, ktera šteje nekaj čez 800 duš, mu je bilo to le mogoče, ker je tudi svoje sicer pičle dohodke v ta namen obračal; za sebe je celo malo potreboval, živel je v apostolskem uboštvu.
Vsled daljnih in težavnih potov po obširni in gorati fari so mu noge opešale in obolele; mora se, dasi nerad, službi odpovedati, in 1. 1881 stopi v pokoj. Z žalostnim sercem se loči od svoje mu toliko priljubljene čede, za ktero je daroval premoženje in zdravje, in se preseli v Škofjo Loko, kjer se na tihem in svetu neznan pripravlja na srečno smert, ktera ga je — malo dni pred praznikom vseh Svetnikov — v boljšo večnost preselila. Vsi, ki so poznali priprostega starčeka, so ga visoko spoštovali in serčno ljubili. Upati smemo, da je bil tudi Bogu ljub. iu da bo pri Njem v veseli nebeški družini obhajal zlato sv. mašo, ktero je prihodnje leto še na zemlji želel obhajati. Nam pa ostane v blagem spominu, in njegova dela bodo še prihodnjim rodovom oznanovala, koliko premore dušui pastir, goreče vnet za Božjo čast.
Naj še pristavim malo verstic iz njegovega lista, kterega sem pred kratkim prejel od njega; razodevajo
nam njegovega duha in njegovo mišljenje: „.....Dan
danes nam je treba dobrih duhovnikov. Koliko so dobri duhovni vredni in koliko zamorejo storiti, je sv. Vin-cencij Pavijan ob kratkem povedal, rekoč: Dajte mi le 10 dobrih mašnikov, in hočem celi svet spreoberuiti. — Dobra duhovščiua je bila sicer vedno potrebna na svetu; aosebno pa v današnjih časih, ko je brez števila liberalcev, zagrizenih sovražuikov sv. vere in duhovstva, ki
bi radi vse dobro do kraja zadušili..... Kar mene
zadeva, sem bil v duhovskem stanu vedno srečeu in zadovoljen. Ako duhovnik svoje dolžnosti zvesto opravlja, se po svojem poklicu ravna, se pripomočkov izveiičanja, kterih mu ne manjka,.. . zvesto poslužuje, prepričal se bo, da duhovaki stan ni tako otožen, kakoršnega si ta svet misli, temuč da je veliko več kratkočaseu iu prijeten, ako tudi težaveu ... — Teh misli som tudi jaz; toraj sklenem s serčno željo: Bog nam daj mnogo takih, za vse dobro vnetih duhovnikov, kakor je bil rajui čast. g. Gašpar Dornik! R. I. P.
Opomba. K temu prav dragemu dopisu naj pri-denemo še nekaj verstic, ki so ga spremljale, namreč:
„Sprejmite blagovoljno malo verstic. ktere se der-znem poslati za Vaš cenjeni list „Zgodujo Danico*4, rajnemu čast. g. Gašparju Dorniku v spomin. Odkar sem ga kot kaplan spozual, sem ga visoko spoštoval in pri-
serčno ljubil; bil je meni mlademu duhovniku ljubeznjiv svetovalec {in duhovni oče. Naj mu „Zgodqja Danica14 spregovori zadnjo besedo, ker njo je — z mano vred — tako rad prebirali
Čertice iz življenja pokojnega prošta teržaSkega prečast. g. dr. Jožefa Schneider-ja.
„V spominu večnem ostane pravični."
P* 111, 7.
„Ali še stojč stebri?" Tako me navadno poprašuje prijatelj župnik, ki je nekdaj pastiroval v duhovuiji, kjer sedaj pastirjem sam. Kteri stebri? „I no! oni možaki poštenjaki, ki še po stari šegi žive. spol no vaje kolikor mogoče keršanske dolžnosti, skoro bi rekel, sveti možjč.14 Zmiraj bolj redko posejani so taki društva človeškega stebri. V teržaški škofiji se je poderl en tak steber, namreč sloveči učenjak, veleučeni in pobožni gospod monsignor prošt dr. Jožef Schneider, poderl se 20. vinotoka, o polnoči, 72 lčt star.
Rodbina nemška Schneider-jev je prišla v Terst iz mesta Konatanca (Kostnice) pri Bodenskem jezeru. Oče pokojnega prošta je bil pisar pri c. kr. finančnem vradu v Terstu. Dne 24. julija 1812 se je rodil mu sin Jožef, ki je perve šole izdelal v Terstu, potem gimnazijo iu seminišče v Gorici.
Slovel je že tačas kot naj izverstniši dijak. Pokojni seminarski profesor bibliške eksegeze J. Krobat v Gorici je o neki priliki omenil: „Že 40 let sem učitelj a nisem imel ne pred in ne potlej tako izverstuega učenca, kot je teržaški prošt mousgr. J. Schneider!44
Uzoren mladeneč dokončal je bogoslovje v Gorici z 21. letom, in ker je bil premlad za posvečenje, pa odličen v vseh strokah, ga pošljejo na Dunaj na više bo-goslovske šole. Ko je bil že dve leti na Duouji, je bil še le 21. septembra 1835 posvečen. Z odliko prestane preskušnje za bogoslovski doktorat; in vale potem profesor cerkvenega prava in zgodovine v seminaru Solno-graškem. Velika žalost je nastala v Solnogradu. ko je vsem priljubljeni mladi profesor Schneider 1. 1849 zapustil ono mesto, ter na poziv mladega svojega škofa v v Terstu, Jerneja Legata, prišel v svoje rojstno mesto kot kanonik, od koder se ni več premestil do svoje smerti. Postal je kmalo šolski nadzornik iu po smerti pok. prošta Mihaela Verne-ta (29. julija 1861) pa prošt teržaškega kapiteljna. Dne 1. januvarja 1867 mu škof Jernej Legat poda slovesna znamenja pontifikalna (mitro).
Dr. Jožef Schneider je slovel kot klasično izobražen mož, Kot učen teolog, ki je uzorno znal govoriti in pisati, posebno v latinščini in nemščini. Zato je bil ud rimskega učenega društva: „Akademija katoliška44 in društva tirolskega: „Academia degli Agiati44 v Roveretu. Hoteli so ga imenovati škofa v Veroui, ko je bilo to mesto še pod Avstrijo, a ostal je blagi pokojnik rajše v priljubljenem Terstu.
Že kot dijak je znal izverstno kovati latiuske pesmi, in pozneje je priobčeval svoje pesniške proizvode v raznih časnikih: v Pogačar-jevem listu: „Theolog. Zeitschrift* in v „Zeit und Ewigkeit44; posebno pa v teržaškem škofijskem listu: „Folium dioecesanum" od 1. 1866—lv7». Tudi druge spise je podajal za isti list. Na prigovarjauje prejšnega P. gvardijana kapucinskega, po imenu „Michelangelo0, izda Mous. Schneider svoje izbrane latinske pesmi v posebni kujigi: „Carmiuum libri octo". Tergesti typ. Balestra 1878. Vstauovilo se je bilo takrat novo „sirotišče44 (zavod zapuščenih deklic), in oče Michel-angel je mislil, da iz kujigo mous. Schueiderjeve bi znalo kaj dohodka priti za ta zavod. A lepa 468 straui debela knjiga v veliki osmerki je mnogo stala, in mesto dohodka jo pokojnik še za tisk dolg imel. Žal, da nima
knjiga nič kazala. Iz vseh teh pesmi veje blagodejni plemeniti duh, zercalo lepe, za katoliško vero, za vse krasno, dobro, sveto goreče duše pokojnikove. Znanstveni časniki prispodabljali so „ode" Schneiderjeve Horacije-vim, in znameniti učenjaki so jih prestavljali v materinski jezik, kakor italijanski pesuik Carducci v talijanščino. Perva knjiga ima 25 pesni: Začetek „Rima (Roma), kder lepo omenja:
Doneč in coelo radiabit ignis, Roma regnabit, reducique tradet Sceptra Datori! (Dokler na nebu svetilo bo solnce, Rim bo stal, ter dane sodniku
Ključe izročil!
(Dalje prih.)
Lepo serce malega dečka.
Prišel sem k dobri gospej Fr., da bi si za svoje nboge sirote podpore izprosil, tako pripoveduje neki dobrotnik sirot v „Missionsblattu". Bil je ravno v sobi mali Mihec, ujen naj ljubši sinek. Ko me ta sliši pripovedovati o šesterih otročičih, katerih mati je ravno umerla, začne sinček jokati in pravi: „Ljubi Gospod duhovni oče, da bi bil vendar jaz že velik in duhoven, kakor ste Vi! Bogat sem in bi zavoljo tega vse uboge, zapuščene sirote k sebi vzel in jih srečne storil!" Na to gre k materi, se je oklene in nekaj na uho pošepeče. Neprevidoma pa zopet skoči kviško, hiti iz sobe, pride pa zopet čez dve minuti časa nazaj in da mi 120 mark, rekoč: „Gospod duhoven, to, prosim, si vzemite. Jaz ničesar ne potrebujem, Vašim sirotam pa naj bolj potrebnih reči manjka. Obernite ta denar za nje in recite jim, naj molijo za malega dečka, ki jih že silno ljubi, in ki hoče z dovoljenjem svoje ljube matere tudi kdaj duhoven postati, da bi tako še vedno bolj zanje skerbeti zamogel." Nisem mogel dalje solz zaderževati pri pogledu tega blagega in velikodušnega dečka. Ravno sem se mu hotel zahvaliti, kar smukne v drugo sobo, rekoč: „Domači učenik pride, z Bogom, gospod duhovni oče, Bog daj, da se kmalu zopet vidiva!"
Drugi dan pa, ko sem ravno proti večeru domu prišel, nekdo tiho na vrata poterka. Ves iznenaden ugledam 5 mladeničev v sobo stopiti, in njim na čelu bil je mladi Mihec. „Tu imate, gospod, denar, katerega sem od teh svojih prijateljev nabral za Vaše sirote, katerih nikdar pozabil ne bodem." Tako je spreguvoril Mihec. Globoko giujen vzamem darila, blizo 3UO mark, iu objamem pridne otroke, rekoč: „Ljubi dečki! Ohranite veduo tako dobro serce, ljubite nesrečne svoje so-brate, ki nimajo, da bi mogli kaj podariti, ampak le kaj podarjenega sprejeti zamorejo. Bodite prepričani, da Bog. ki vse vidi in za vsako naše naj manjše darilce dobro ve, Vas bode srečne ohranil, in o svojem času gori v nebesih obilno oblagodaril.®
Nato sem dal vsakemu majhen spominek, in zapustili so me z obljubo, da b<»<lo še dalje denar, katerega bodo dobivali od svojih starišev. meni za uboge sirote prinašali.
Zavem se.
V duhu gledal sem visoki Križ na pori neki dan; In pod njim bil v sanj globoki Ljuti ris je zakopan.
Visel je na križ razpeti Sin brezmeruih bolečin; Videl sem v nebo ga zreti, S serčnih zdibat' globočin.
Videl sem, kak s curkom teče Mu iz r&n presveta kri, Ternje v glavo bode, peče: Vse je rana, vse buli!
Kervoločna zver pa ljuta Se ne zgane, vedno spi, Zbira nove sile kruta
V	srni še mučit1 ga želi!
Sercemorno sem zastokal, Ko sem gledal ta prizor; Kamen terdi bi zajokal, Vidit' strašni bogomor!
Lica vsa mi zdaj zalile Najbridkejši so solze, Studa me objele sile, Počit' hotlo je serce!
S strahom takim prebudila Tudi zvčr se je iz sanj,
V	jagnje se je spremenila: Abel je, ki bil je Kanj.
Božje Jagnje, tam razpeto, K plahi ovci se ozre,
V	plameuečo rano sveto Grešnik zdajci skrije se!
Gledal nisem dalje slike: Sam sem v ovci vidil se; Zla počenjal sem velike: Oh, kako zdaj peče me!
Oj terpeče Jagnje Božje, Moj Zveličar, Božji Sin: Grehi moji so orožje, Jaz nev8miljen sem zločin!
Zabi, Jezus rane skleče, Delo mojih rok in last, Vleči v Serce plameneče, Daj ljubezni svete rast!
Od sedaj, da ovca zvesta Ti ostanem, Jezus daj, Duša moja pa uevesta Tvoja bode vekomaj.
S. M. Bonavent.
Razgled po svetu.
Rim. Že davno pričakovani iu večkrat napovedovani konzistorij bode 10. iu 13. tega mesca, to je: 10. skrivni, 13. pa očitni. Slovenci smo ga težko pričakovali, ker v tem konzistoriju bodo dokončno poterjeni novi ljubljanski škof rnilgsp. dr. Jakop Misija. — Naj-berže bodo o tej priliki oklicaui tudi novi škof za Poreč preč. gospod dr. Flap, bogoslovski profesor v Gorici, kterega so presvitli cesar zvolili za to škofijo. —
Dogodki zadnjih lét so ruskemu caru oči odperli, kam da prostozidarstvo in prostomišljenje dervi ubogo človeštvo, zarad tega je tudi encikliko sv. Očeta, katera zadeva prostomavtarstvo, cenil tako visoko, kakor do sedaj nihče v gerško-razkoluiški cerkvi. Ne samo, da se je zahvalil sv. Očetu za poslano encikliko, temuč ukazal jo je tudi brati po vsih razkolniških cerkvah, in to z naj večjo slovesnostjo.
Terdovratniši od ruskega razkolstva je viditi lute-ransko krivoverstvo na Pruskem. Iz Nemškega namreč naznanjajo, ua pruski vladni listi od nekega časa zopet osorno hujskajo — ne le zoper pravično središnjo stranko
v nemškem derž. zboru, ampak tudi zoper rimski Stol. Ker papež v bistvenih rečeh ne more odjeojati pruski vladi, ga pa krivičgo, da je on kriv, da pogajale nima vspeha, češ, da noče odjenjati. Ni dvomiti, da Prusija pri tvoji hudovoljni terdovratnosti bode svoj dan hud polom doživela.
Iz Linca. Dalje škof pojaanuje Rohrweckovo do-godbo od cerkvene strani in pravi:
Kako naj presodimo to reč od cerkvene strani? O tem raje govorim, ker pride več važuih vprašanj katoliške vere na versto. Naj pervo vas vprašam, katoliški možje: Kedo ima pravico razlagati: s tem ali tem naukom se katoliški veri škoduje? Kedo? Ali ima deželni golaki svet to pravico? (Klici: Ne! Ne!) Ali ima pravico čez sodbo škofovo? (Klici: Ne! Ne!) Škof je sodil, deželni šolski svet tudi sodi. Škof je sodil in njegovo obsodbo v verskih rečeh je deželni šolski svet zavergel!
Deželni šolski svet nima pravice od Boga, škof pa ima popolno pravico, presojevati verska vprašanja, polno pravico, rečem jaz! Prosto je pa vsakemu, kateri misli, da ga je škofova obsodba razžalila. oberniti se do višje oblasti škofove. Ta je pa le cerkvena oblast. On se lahko oberne do metropolita ua Dunaji. kateri je višji od mene, ako pa kdo še ni zadovoljen, naj se pa oberne do sv. Očeta v Rimu. To je pa zadnja oblast; ako pa se kedo oberne do svetne oblasti, isti zatajuje vero. Jezus je rekel svojim aposteljnom — in škofje njih naslednik-—: „Pojdite po vsem svetu in oznanujte evangelij in jaz ostanem pri vas do konca sveta." Do škofa Timoteja v Efezu je pisal apostelj Pavel: „Ohranite dobro zalogo." On imenuje katoliško cerkev dobro zalogo. Saj je vera zaloga resnice in milosti, zaloga svetnega blagostanja. „Iščite naj pred Božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bode priverženo." Skušnja nas uči, da je vera res zaloga svetnega blagostanja. Ozrite se nekoliko nazaj in sicer v zgodovini Avstrije v slednjem času.
To zalago ohraniti je poklican škof in samo on s svojimi duhovni mora to storiti. Jaz sem to s svojim duhovstvom storil in bodein tudi nadaljeval. (Dobro! Dobro!)
Toraj ima le škof pravico razsojevati, ako je ta in ta uk veri nevaren. Dež. šolski svet že zaradi tega nima pravice, ker je jako čuduo sostavljen. Ako je le kaj čudnih stvari in naprav na svetu, tedaj je deželni šolski svet naj bolj čudna naprava, in sicer ako hoče duhovne zadeve presojevati.
Dragi možje! V deželnem šolskem svetu so kato-ličanje, protestanti in judje. Saj en protestant, in en jud morata biti v deželnem šolskem svetu; ako bi bile pa še druge vere pri nas, bi morali pa še drugi biti.
In taka skupšina naj bi presojevala katoliško vero! Jud ima ravno tako pravico v deželnem šolskem svetu določevati, kakor naj boljši katoliški duhoven, in protestant ravno toliko pravice, kolikor naj boljši katoliški duhoven, kateri je v deželnem šolskem svetu. Jud iu protestant naj bi toraj presojevala, ali je Martin Lutrov nauk nevaren za vero katoliških otrok, ali ne:
In dalje! Tudi katoliški možje, kdo jih jc pooblastil? Katoliško vero varovati ima oblast le katoliška Cerkev. Ona le varuje ta nauk s pomočjo svetega duha in Jezusa Kristusa samega. Kdo tedaj si prilastuje pravico biti v zboru, v katerem se presojuje katoliška vera! Oni, katerega ni Cerkev poslala, nima pravico si to pri-lastovati.
Veliko je učenih pravdosrednikov, kateri pravo dobro umevajo; vender ne eden ne more v pravdi razsojevati; in zakaj ne V Ker nima poslat ja od cesarja; ravno tako tisti, kateri nimajo pooblastila od cerkvene oblasti, ne morejo vradno presojevati verskih vprašanj. Toraj vsi, kateri so v deželuem šolskem zboru, nimajo
čisto nobene pravice verskih vprašaoj presojevati, še manj pa škofovo obsodbo zavreči.
Vsa razsodba deželnega šolskega sveta o tej reči bila bi le tedaj kot umoalovna, ako bi bila zastavljena na stavek: vsaka vera je nespamet.
Poslanje (pooblastilo) je toraj neogibno, ako hoče kedo vradno-veljavno presojevati o veri, kar je pa deželni šolski svet že velikokrat preziral. Zgodilo se je o svojem času, da je velikrat prave veroučitelje izgnal iz šole in je dal oblast učiteljem, kateri k temu niso imeli poslanja od Cerkve, da, še celo učitelje, kateri so bili starokatoličanje. In ko sem prišel enkrat v žalostni položaj, da sem moral enemu veroučitelju prepovedati dalje učiti, mu je deželni šolski svet ukazal: „Le nadaljuj in podučuj kerščanski nauk". Ta duhoven, kateri je bil sicer dober mož in se je le enkrat zmotil, pa vendar ni hotel tega pooblastila sprejeti od deželnega šolskega sveta.
Deželni šolski svet je popolnoma nepoklican v tej
reči.
Po teh vodilih se bodem tudi ravnal, ako bode treba v Rohrweckovem slučaju nadaljevati, če se revež Rohr-\veck ne premisli in pomisli, da je katoličan.
Najpervo se bodem obernil do ministerija za uk in bogočastje in prosil, naj ono ukrene pravo na podlagi svoje razsodbe. Pa tudi ministerstvu za bogočastje in poduk ne bodem rekel, da uaj preiskuje. Preiskoval se n jaz; ako pa se drugo preiskovanje zahteva, naj moj me-tropilit na Dunaji. ali pa sv. Oče presodita. Tudi naučni ministerij nima nič pravice verska vprašanja presojevati. (Dobro, dobro!) Ako te vodila zapustimo, tudi zapustimo sveto Cerkev.
Nadaljujmo, in še nekoliko pretehtajmo to stvar. Prašajmo se: Kako je to. da jih toliko prikimuje dežel-ueinu šolskemu svetu, prikimava Rohrwecku?
Lejte, sklicujejo se na prosto vedo. Kaj pa da* veda učitelja in otrok v Leonfeldu — to je prosta! Kdo se ne bode smejal pri tem V Nikjer ni popolnoma proste vede, kakor samo v Bogu, Vsegamočnemu; še celo v ljudski šoli v Leonfeldu ne. Vsaka veda umerjočih ima meje, ravno tako tudi veda v Leoufeldski šoli.
Drugi zopet 80 rekli: saj šola ne briga škofa, ooa je oprostena. Res da, neko oprostenje se je zgodilo — kar pa bode s časom boljše, predragi (dobro! dobro!); vendar je škof še zmirom škof in ostane prednik vsakemu, kateri je katoličau, sosebno kar vero zadeva, zatoraj sem imel pravico ukazati župniku v Leonfeldu. da naj učitelja Rohr\vecka pred-se pokliče, imel sem tudi pravico ga poklicati pred-se.
Zopet drugi pravijo, da 8 takimi rečmi iz srednjega veka, kakor namreč s cerkveuimi kaznimi, naj se v lil. stoletji ne hodi več na dan! Toda možje: te reči niso kar le saiuo iz sredujega, temuč celo iz naj staršega veka. Pervi, kateri je izključil iz sv. Cerive. je bil sv. apostelj Pavel. Kedor ne verjame, naj pogleda pervo pismo do Koriučauov. Te kazni pa tudi sežejo v naj novejši čas, Tudi jaz sem bil primoran take kazni ene-krati naložiti, še večkrat pa z njimi pretiti, kar — uaj še to opomnim — je vselej pomagalo. Te kazni niso toraj iz sredujega, ampak u naj staršega veka; pa so tudi naj bolj nove. iu vedno ostanejo.
O svetni oblasti pravi sv. Pavel: ona nima zastonj meča, to se pravi: vladar ima pravico kaznovati in mora kaznovati. Ko b >de kak svetni vladar brez strahovan]a vladal, bode tudi škof nehal kaznovati, poprej pa ue. to je žali. tudi potreba v cerkveui vladi, kjer ljudje so že taki. Da bi te nikoli ne bilo treba! Ako je pa treba, tudi Cerkev ue nosi zastonj meča in ta meč je izkliu-čenje iz Cerkve.
S takimi in enakimi rečmi so se borili, ako se je pretilo s cerkvenimi kaznimi.
Pojdimo da^je, dragi možje, in poglejmo, kaj nas uči ta zgodba o posameznih učiteljih in o učiteljskih društvih.
Kaj nas uči?
Gledati zamoremo v prepad, katerega nam je od-perla novodobna šola.	(Konec prib.)
Listek za raznoterosti.
Iz dijaške kuhinje. Mesec vinotok (oktober) je bil hujši kot liud, — zasluži, da bi se iz „pratike" izbrisal! Uzel je za 94 mladeučev v ljudski kuhinji 170 gl. Zraven teh je biio še druzih 10 bolj redovno podpirauih, iu mnogim izmeu vsih teh je bilo treba pomoči še k bukvam, k obutvi, h kruhu in raznoterim šolskim rečem, kar je vzelo 34 gl. 59 kr. Med temi še niso f> Bošujaki, kterim je šlo za oskerb v Marijanišči 18 gl., za knjige iu šolske potrebe 10 gl., za obleko 12 gl. Minister si ue upa tukaj soštevati: hvala Bogu iu dobrotnikom, da je plačano! Če bo kje mogoče, bode treba kterim kaj prišipniti (ali ktere odmakniti?:), pa to je tako težko, kakor kos kože si odrezati, ker veči del imajo tako po malem, da je komaj imena vredno. Prelepi darovi od rodoljubov od ▼sih krajev, pa še 100 gl. od gg. poslancev in 100 gl. dedšine po blagem g. Peronu — to kaže, da mladenči ne molijo zastonj za dobrotnike in da nas previdnost Božja ui zapustila. Bog da. da v eni minuti več zraste, kot vsa „ljudska kuhinja" celo leto skuha!.. „Aperis manum tuaui, et imples omue animal benedietione."
Pervo letošnjo tombolo bode katoliško društvo napravilo v nedeljo 9.1istopada v svojih prostorih v dr. Ahačičevi hiši (stari terg št. 13). Začetek je o poli šestih zvečer.
V Ljublj. frančiškanskem samostanu je umeri čast. Br. Luka Sel a k v 43. letu svojega življenja. Bog mu daj večui mir.
Pravi gimnazijski profesor je postal č. g. dr. J. Svetina iu zraven veroznanstva uči propedevtiko.
Lepo djanje. Ni davno tega, je neka gospa v Mo-nakovem podelila društvu sv. Detinstva 50.000 frankov (okoli 22000 gl.).
Koledar za prihodnji teden:
10. listopada. S. Andrej Avelinski.— 11. S. Martin škof. — 12. S. Martin pap. — 13. S. Didak. — 14. S. Serapijon. — 15. S. Leopold. — 16. Štir in dvajsta nedelja po Biuk. S. Jedert.
Bratovske zadeve. V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših augeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v brat. molitev.
V l)anici sem bral. kako Marija Devica pomaga ljudem v dušnih in telesnih potrebah; toraj tudi jest prosim bogoljubnih duš. da bi zame molile in če bi bilo mogoče tudi kake '.»dnevnice opravile. Zakaj tako sem nesrečen oče. da že 10 mescev nobene službe nimam in sem ob vse prišel — po nesreči, ne po svoji krivdi. Zraven imam pa še 131etnega fanta bolanega, da mu udje nič več ne koristijo. Zato sem že skoro ves obupan
in nam preti smert za lakoto, ker smo brez vsega naj potrebnišega; moje zadnje upanje je še, da mi naša ljuba Gospa presv. Serca sprosi pomoč, in če me reši iz teh nadlog, hočem očitno po „Danici" in pred svetom spoznati in razglasiti to dobroto, in vse žive dui hvaležen biti. — Oče in sestra, bolna oba za smert. družbena uda. (Ss. maši se bodete opravili.) — Mladeneč, ki ga božjast grozno vije. za pomoč. — V42. listu „Zg. Danice" je bila v molitev priporočena prav zelo imenitna zadeva za neko faro na Doleniskem. Ker stvar še ni dognana. pa tudi upanje ni poterto: še enkrat lepo prosim, vse ude bratovšine u.tše lj. Gosne in sv. Jožefa, naj le še zuihnejo za to veliko milost Božjo. — Neka neprijetna zadeva, da bi se srečno iztekla. — Hudo bolan otrok za pomoč. — Mati priporoča zgubljenega sina, ki zraveu tega veliko huaega prizadeva, da bi ga Marija zaveruila na pot pokore iu hvaležnosti do matere. —
Zahvala.
Izpod Gore. Bil sem poklican k bolni ženi, ki se kar nič ni zavedla. Toraj sem jo mogel le v sv. olje djati. Z domačimi vred sem klical vse svetnike na pomoč, poRebno pa presveto Devico Marijo, da bi ona sprosila bolni ženi teliko polajšanje. da bi se zamogla spovtdati iu prejeti sv. Popotnico. Obljubil sem, da hočem uslišanje te prošnje v „Zg. Danici" razglasiti; in glej, že drugi dan pride k sebi. ter je bila previdena z vsemi ss. zakramenti za umirajoče. Pa okrevala je Čez nekaj dni, da hodi zdaj v cerkev ter opravlja navadne dela. Z velikim veseljem tedaj objavim uslišanje prošnjer ter kličeiu: „Častite, hvalite in kličite na pomoč Devico Marijo, ki je zdravje bolnikov!"	A. K.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Milgsp. prošt dr. Anton Jarc 5 gl. — Č. g. Tom. Kajdiž 2 gl. — Č. g. župnik J. Dernovšek 2 gl. — Z napisom: „Pro digna celebra-tione octavae S. Lucae" 9 gl. 34 kr. (Če sem prav tolmačil?) — Pošten mladeneč 20 gld. — „Esurienti frange panem" 2 gld. — Č. g. župn._M. Gogala 7 gld. — Gospa Helena Kozjek 2 gld. — Č. g. Št. Jernejski župnik J. Vovk 5 gl. — Spošt. K. Sp. 10 gl. — Č. g. V. Orehek 1 gl. 30 kr. —
Za sveto Detinstvo: Preč. gosp. mestni župnik Jan. Rozman 19 gl. — Spošt. K. Sp. 10 gl. — Čast. g. J. Juvan, katehet v Idriji, 57 gld. —
Z'i cerkev Jezusovegi presv. Serca: G. Jožef Gerber, bukvar v Ljubljani, 5 gl. — Tomaž Šmid 05 kr. — Iz Stare Loke po preč. g. dek. 3 gl. 60 kr. —
Za afrikanski misijon: lz Zlatopolja 7 gl. po č. g. župniku. — Z Jesenic po č. g. župn. 4 gl. — Čast. g. župnik T. Kajdiž iz Vodic 0 gl. — Kranjskogorski farmam po č. g. župn. BI. Arteljnu 9 gl. — Č. g. župnik BI. Petrič 3 gld. — Iz Stare Loke po preč. gosp. dek. M. Kožuhu 3 gl. —
Za sr. Očeta: „Desnica" 20 gl. — Č. g. župnik M. Gogala iz Stare Oselice 13 gl. —
Za usmiljene Sestre v Adrijanopolu: Č. g. Onušič 5 gld. —
Za hiso kat. rok. pomočnikov: Pošt. mladeneč 20 gl. Za zvonove v Serajevu: „Desnica" 10 gl. — Za dr. Jegličeve naprave v Serajevu: „Desnica" 10 gld. —
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. v V.: Prav serčna hvala in pozdrav! —
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.