PoStnlna pavšallrana. / Leto I., štev. 33. V Ljubljani, četrtek dne 30. septembra 1920. Posamezna štev. 60 Vlit« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno. ...... 15 „ sa zased, ozemlje 300 , za inozemstvo . . 400 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Upravnlštvo: Sodna ulica št. 8. Telefon št 36. Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842. Sanioupraua v deniohratsliEin Ž. Pazljivo sem prečital polemiko proti meni, ki jo danes prinaša „Slo-venec", reči pa moram, da nazadnje nisem vedel, kaj hoče: ni mu prav, da je JDS za avtonomijo občin, okrožij in pokrajin, ni mu prav, da je JDS za upravno sodstvo, in ker mu to ni prav, zato trdi, da ml nismo zanje. Glede upravne sodnije ne bom več izgubil besede. SLS je bila dolgo časa sama na vladi, pa ni z mezincem genila za upravno sodnijo. Tudi ni nič storila za to, da bi se izjasnilo, v katerih slučajih je deželna vlada poslednja inštanca. Vse drugo ne more nič izpremeniti na dejstvu, da je SLS to vprašanje od početka za-vozila v napačen tir. Morda se tudi spomni, da takratni in sedanji justič-ni minister pripada »Parlamentarni zajednici", ne pa demokratom. Medtem ko se druge stranke love v meglah glede avtonomije, so demokrati od početka glede nje zavzeli jasno stališče: Mi hočemo obsežno avtonomijo občin. Hočemo, da se več malih občin združi v krepko „veliko občino" (načrt Winklerjev). Nad to komuno pa si želimo še dvoje višjih komun: okraj in pokrajino. Okraj bo zmagal že mnogo več kakor občina. Tam bodo od ljudstva voljeni zastopniki sodelovali tudi na državni upravi. Ako bi bila ostala demokratska vlada na krmilu, bi ta prevažna avtonomija bila provedena že preteklo pomlad. Nad okraji pa naj se organizira najvišja komuna — samouprava pokrajine, ki je obenem področje IL državne instance. Medtem ko druge stranke nič jasnega ne vedo reči, kake funkcije dajo deželam, smo mi jasno povedali^ da jim damo izdatno finančno samostojnost, da jim reserviramo poleg doklad realne davke sploh, da jim izročamo jako važne naloge notranje uprave in da pokrajinskim zborom damo zakonodajno oblast v okviru splošnega pooblastila v ustavi in posebnih državnih zakonov. Ta program, ki je vzet iz programa »Demokratske Zajednice", je postal vzor vsem drugim. Zares, treba je politične neresnosti kakor se jo le pri nas najde, če se naenkrat ena stranka izigrava kot edina branite-ljica samouprave, ko pa se ji niti do danes ni zdelo vredno, da pride na dan z jasnim in podrobnim načrtom. Kje pa je klerikalni ustavni program? Kedar pridete ž njim na svetlo, tedaj bomo pogledali, v koliko ste našemu primeru sledili. Takrat se bo izkazalo, da glede samouprave ne morete reči nič drugega kakor mi Vi boste le še 3 točke dodali: 1.) Šolstvo hočete dati deželam, da se Vam vrne nada na šusteršičeve čase. Za to nado ste pripravljeni vreči vse troške učiteljskih plač na slabotne slovenske rame. 2.) Vso „notranjo" upravo hočete dati deželnim odborom: da bi ti odbori nastavljali, premeščali, odpuščali in disciplinirali tudi vse državno uradništvo in da bi imeli v roki tudi vso policijo in žan-darmerijo. 3.) Vi hočete, da bodi dež. vlada odgovorna le deželnemu zboru, ne pa centralni vladi, ki je eksponent ljudskega parlamenta vse države. V teh točkah (ne pa v vprašanju avtonomije) se ločimo: to odkrito povejte! Papež proti Jugoslaviji. Beograd, 29. septembra. (Izvir.). Vatikan je odklonil predlog naše vlade, da se v Subotici ustanovi posebna nadbiskupija. Vsled tega bi Bač- praviti konec takemu nam sovražnemu postopanju papeža in rimske ku-rije, kateri še ni dosti, da podpira Italijo in d' Anruinzia, marveč sedaj ka in Banat spadala še nadalje pod tudi še Madjare in Horthyja in ki cerkveno upravo madjarskih središč! Beograjska radikalna „Tribuna" piše, da je treba v interesu naše države na vsak nalin ne- dosledno nastopa proti kraljevini SHS. Edini odgovor na to izzivanje Vatikana bi bilo prekinjenje vsakih zvez ž njim. Novi ukrepi plebiscitne ko misije. Boljieviški diamanti. Pariz, 29. septembra. Kakor poroča „Matin" iz Londona, so ameriška carinska oblastva zaplenila 14 zabojev draguljev, naslovljenih na zastopnika Moskve v Wasiiingtonu. Zaboji so bih okrcani v skandinavskem pristanišču. V enem teh zabojev je bilo 10G diamantov. Celovec, 29. septembra (Izvir.). Na današnji seji plebiscitne komisije so bile sklenjene sledeče odredbe: Tovorni avtomobili (kamioni) ne smejo več iz cone A. Nemci torej ne bodo mogli več udirati v naše ozemlje. Plebiscitna komisija je dalje razpravljala, kaj naj se ukrene z nemškim propagandnim blagom, ki so ga zaplenile jugoslovanske oblasti. Komisija je sklenila, da se to blago spravi v skladišča, dokler se ne ukrene kaj drugega. V naši coni morajo biti gostilne že ob pol deveti uri zvečer zaprte. To nedeljo morajo biti gostilne sploh zaprte in se ne sme nikjer točiti alkohol. Dne 9., 10. in 11. oktobra se ves dan nikjer ne smejo točiti alkoholne pijače. Ker so v coni B ponekod jugoslovanski čldni občinskih glasovalnih odsekov neprestano v osebni nevarnosti, se je plebiscitna komisija danes bavila tudi s tem. Tako je dobila celovška di-striktna komisija ukaz, da mora avstrijska uprava določiti dva orožnika ki morata vsako noč stražiti hišo slovenskega člana občinskega glasovalnega odseka g. Ferjančiča, očeta našega boroveljskega okrajnega glavarja. G. Ferjančič je bil ponoči od Nemcev že ponovno nadlegovan. Splezali so celo po lestvi do okna njegove sobe in vpili na njega „Raus mit dem Tschuschen!" Komisija se je bavila tudi z nemškim terorjem v Žrelcu, kolikor spada v cono B. Di-striktna komisija za celovško okolico je dobila ukaz, da morajo avstrijski orožniki člana našega glasovalnega odseka Popeka spremljati na vsako sejo volilne komisije. Pred njegovo hišo pa morajo neprestano patruli-rati za njegovo osebno varstvo patrulje. Iz vseh teh odredb se vidi, da se je tudi že plebiscitna komisija dovolj prepričala, kdo pravzaprav izvaja teror na Koroškem. Ugotavljamo, da v našem ozemlju proti našim ljudem še ni bila potrebna nobena slična odredba. Ljubljana, 29. sept Iz Celovca poročajo z merodajne strani: V zadnjem času razširja Dunajski kores-pondenčni urad in nemško časopisje po svetu vesti, kakor da vrši slovensko prebivalstvo in jugoslovensko uradništvo na plebiscitnem ozemlju teror nad nemškim prebivalstvom ter mu hoče tako zabraniti svobodno glasovanje na dan plebiscita. Vse ie in podobne vesti ne odgovarjajo resnici. Njih izvor je iskati v nameri celovških Nemcev, da bi dosegli, da se dan plebiscita odgodi, ker bi bi' sedaj izid glasovanja zanje popolnoma neugoden. Vsa ta kampanja po dunajskih, berlinskih in graških listih ter potom raznih agencij je bi la dogovorjena v Celovcu pred ne katerimi tedni. Tedaj je deset novinarjev pod vodstvom dvornega svetnika Finka imelo z nemškimi celov škimi uglednimi krogi posvetovanje ki je dovedlo do sklepa: „Z oziram na to, da bodo, ako sc bo vršil plebiscit dne 10. oktobra, Nemci poraženi, se mora z vsemi mogočimi sredstvi delati na to, da se plebiscit odloži." Po tem načrtu prihajajo Nemci iz Avstriji in Nemčije, podpirani po neprijateljih naše države, v masah v plebiscitno ozemlje ter izzivajo narod, napadajo naše oblasti in vrše teror. Dunajski korespon-denčni urad pa pridno razširja potom rimskih, berlinskih in drugih agencij fantastične vesti o nevzdrž-ljivem položaju na plebiscitnem ozemlju in o nekakem tenorju od strani naših ljudi. Najboljši demen-ti vseh teh klevet je zadnji sklep plebiscitne komisije, da se bo vršil plebiscit dne 10. oktobra Velikovec, 29. septembra. (Izvir). Danes se je vršil ob veliki udeležbi občinstva pogreb slovenskega orožnika Petra Karbuna, ki so ga Nemci na bestijalen način ubili. Priče so izpovedale, da so ubijalci z gorja-čami tolkli po nesrečnežu, ki je brez zavesti ležal na tleh, s tako močjo, da so se udarci slišali skozi zaprta okna v sobo 70 m oddaljene orož-niške postaje 11 ubijalcev je že zaprtih, 4 so ubežah v Avstrijo. Ubijalci so delavci tvomice v Mostiču in znani plačani nemški agitatorji. Celovec, 29. septembra (Izvir.). Italijani so v Pliberku zadnji čas zelo čudno obnašajo. Tako so italijanski vojaki že ponovno psovali ta-mošnjega našega sodnika dr. Kavčiča in klicali za njim dr. Čuš. Arnavtski parlament. Beograd, 29. septembra „Politi-ka" javlja iz Debra: Prvič, odkar so bili pregnani Italijani iz Albanije, se je sestal v Tirani albanski parlament. Poleg drugih vprašanj so na tej seji razpravljali o sporazumu z našo državo. Bajram Cur je zastopal stališče, da se more o sporazumu govoriti šele tedaj, ko bo Jugoslavija voljna vrniti Albaniji vse „odvaete pokrajine". Njegov govor so pozdravili posebno oni poslanci, ki so se aktivno udeležili arnavtskega napada. Razen tega so govorili tudi o možnosti, da se tudi Albanija ude-eži pogajanj za rešitev jadranskega vprašanja, ker je Italija obljubila tiranski vladi, da se bo za to posebno zavzela. _ _ Komunisti na Ceikent. Praga, 29. septembra. Kongres čeških levičarskih socialistov je sprejel delovni program po načelih tretje interaacionale. Za enkrat pa se ne bodo priključili k Moskvi m so sprejeli k zadnji točki delovnega pro- čitvi sklepali ali po referendu, ali pa na prihodnjem izrednem zborovanju stranke. Komunisti v Mehiki. Pariz, 29. septembra Kakor javlja „Chicago Tribune", so bili v mestu Mehiki boljševiški nemiri. Bolj-ševiški agitatorji so navalih na narodno palačo in so imeli z balkona govore na tisočglave množice. Narodna palača je bila okrašena z rdečimi zastavami. Iz vseh delov dežele so poslali čete v mesto, da bi se zatrli nemiri. Položaj je jako resen in tembolj nevaren, ker je predsednik Huerta obolel. Iz ministrstev. Beograd, 29. septembra. Ministrstvo za trgovino bo vkratkem osnovalo industrijsko-obrtni muzej v Beogradu, kateri bo imel nalogo, da bo pospeševal domačo industrijo in obrt Beograd, 28. septembra. Ministrstvo za narodno zdravstvo je objavilo natečaj za 15 slušateljev medicine. Prošnje z dokumenti se bodo pro- grama pristavek. da bodo o griklju- ijemale do 10, oktobra. Pred jadransko konferenco. Beograd, 29. sept. (Izv.) V tukajšnjih krogih se zatrjuje, da želi Italija da bi se nova pogajanja vršila v kakem mestu na njenem ozemlju. Naša vlada bo nasprotno predlagala Švico. Pasič je odklonil, da sodeluje pri pogajanjih, zato bo odšel na pogajanja poleg dr. Trumbiča tudi ministrski predsednik Vesnič, toda tale v tem slučaju, ako se z italijanske strani udeleži Giolitti. Sicer pa bo mesto Pasiča sodeloval na pogajanjih dr. Spalajkovič. Kot eksperta bosta sodelovala Andrija Rado-vič in dr. Otokar Rybar. Predsedniki glavnih volilnih odborov. Beograd, 29. septembra. (Izv.) Državni odbor je danes določil predsednike glavnih volilnih komisij za 55 volilnih okrajev z žrebom. Ti predsedniki morejo biti le člani najvišjih sodišč v državi. Žreb je te višje sodne funkcionarje razmetal po celi državi. Za mesto Ljubljano je izžreban kot predsednik volilne komisije Ivan Ivkavič, predsednik ape-lacijskega sodišča v Beogradu, za mariborsko okrožje Sava Cerovič, član velikog suda v Podgorici, za okrožje ljubljanske okolice dvorni svetnik Fran Dukič od nadeodišča v Ljubljani; predsednik ljubljanskega nadsodišča dr. Ivan Kavčnik je določen za Prokuplje, dvorni svetnik Miha Gabrijelčič v Mostar, člani stola sedmorice v Zagrebu dr. Furlan za Sremsko Mitrovico, Fran Milcin-ski v Travnik, Makso Čeme za rudniški okrug; za mesto Zagreb bo predsednik dr. TaboJeovii iz Novega Sada, za Beograd domačin Aleksa Andjelkovič, v Črno goro Josip Stje-panovič iz Zagreba in v Bitolj Milan Svoboda iz Zagreba. Kot predsednik volilnega odbora za Negotin je izžre->an Stojan ProKč, ki je tudi član državnega sveta, ker pa bo sam kan didiral, ga je državni odbor skleni vprašati, ali sprejme to funkcijo. Jutri bo državni odbor določil člane volilnih odborov. Gospodarska depu-tadja pri fin. ministru. Beograd, 29. septembra. (Izv.) Tinančni minister Kosta Stojanovič je danes sprejel okrog 50 članov bro-ječo depntacijo trgovcev in industri jalcev cele kraljevine Industrijalci intrgovci so mu predložili svoje pritožbe ne toliko radi visokosti novih davkov, kolikor v prvi vrsti proti načinu kako so se ti davki uvedli in cako se hočejo izterjavati. Zlasti so eritizrali način, da so se ti davki uvedli preko noči n so posebno glede trošarine navajali, da naravnost ogroža produkcijo. Finančni minister je priznal, da so &e glede forme zgodile pogreške, ki jih hoče popraviti. V to svrho hoče sklicati v najkrajšem času enketo trgovcev in industrijalcev, ki naj predlaga izboljšanja in premembe finančnega zakona v smi slu varstva industrijske in obrtne produkcije ter trgovine. Carinska komisija. Beograd, 29. septembra. (Izv.) Finančni minister Kosta Stojanovič ie obljubil demokratskim poslancem, da bo v carinsko komisijo, ki sedaj posluje v Mariboru in pride v Ljubljano in Zagreb, povabil tudi zastopnike trgovske zbornice v Ljubljani ter zastopnika finančne delegacije in eventueluo tudi še drugih gospodarskih krogov, da preštudirajo ves čari neki postopek in predlagajo, kar je potrebno za izboljšanje razmer. Zarota proti sultanu. Athene, 29. aerptembra. (Izvirno). Tukajšnji list „Elabros" javlja, da so v Carigradu na sledu zarota, ki je ITIKJH zastrupiti sultana. Uradniško vprašanje. Beograd, 29. septembra. Z ozirom na vesti, da se bo vprašanje uradniških doklad še enkrat pretresalo je naš dopisnik dobil sledeče avtentično pojasnilo: Ministrski komite, ki je v soboto razpravljal o uradniških dodatkih, je imel obširno polnomoč od ministrskega sveta. Njegovi sklepi so torej definitivni. Informacija ,Jutra" o njihovi vsebini je bila točna. Ali bo mogoče izplačati nove doklade že s I. oktobrom še ni sigurno. Vsekakor pa veljajo od 1. oktobra V slučaju, da prejme uradništvo prihodnjega prvega še po starem, se bo pozneje izplačala diferenca. Pogajanja v Rigi. Pariz, 29. septembra. Iz Rige poročajo, da sta se obe odposlanstvi malone sporazumeli glede demarkar cijske črte za premirje. Moskva, 29. septembra. Na tretji seji mirovne konference v Rigi sta podala predsednika obeh odposlanstev izjave o stališču svojih vlad. Izjava Dombskega je bila samo formalna. Odgovori na ruske mirovne predloge so bili nepopolni in izogib-ni. Rusko odposlanstvo ima vtis, da hočejo Poljaki zavleči pogajanja. Moskva, 29. septembra. „ Izveš tj a" poročajo s Krima: Wrangel namerava izklicati Miljukova za predsednika ruske republike. Narodno Predstavništvo« Beograd, 29. septembra (Izvir. Narodno predstavništvo je danes na daljevalo debato o dogodkih na Hrvatskem. Predsedoval je podpreds. Ribnikar, govorila sta posl. Rittigin šurmin. Jutri govori Protič, pravijo, da bo ostro nastopil proti vladi. Vorariberžani hočejo proš od Avstrije. Innsbruck, 29. septembra. (Izv.). Spomenica Vorarlberžanov zaradi odcepitve od Avstrije in priklopitve k Švici je dokončana in se bo predložila te dni potom dunajske vlade in direktno vsem v Zvezi narodov učla-njenim državam. Revizija premogovih cen. Beograd, 29. septembra. (Izv.) Na nterveucijo poslanca dr. Novaka. radi podraženja premoga je izjavil minister za rude Kovačevič, da je poslal posebno strokovno komisijo na lice mesta in da bo po njenem poročilu dal točen odgovor. Na intervencijo istega poslanca je minister za trgovino dal trgovski zbornici v Ljubljani naročilo, da se lahko ko-optira s člani Štajerske. V smislu predloga deželne vlade "in trgovske zbornice iz decemlira 1919. Zbornica bo na ta način k- -npletna in bo lahko imela plenarne- seje. Poljska in LHvanska. London, 28. septembra Zveza narodov je zrazila Poljski svoje začudenje nad ultimatumom Litvanski ter jo povabila naj se podvrže njenemu razsodišču. V ta namen odide na lice mesta posebna komisija. Varšava, 28. septembra. Poljski minister za zunanje zadeve Sapiecha je zjavil, da pohod poljskih čet na Litvansko nima političnega značaja, temveč, da je zgolj strategičnega pomena. Francija nam obrača hrbet Beograd, 29. septembra (Izvir.). .Tribuna" prinaša članek z naslovom: »Francija nam obrača hrbet", v katerem poroča, da je senator Pri-vat, predsednik francosko-italijanske lige imel na kapitolu v Rimu govor, v katerem je naglašal, da obrača Francija Jugoslaviji hrbet in rekel, da bo Francija ravnotako branila nsko morje; kakor je Italija frr^nilfl Sfcass&urg- or u parlamentu. Beograd, 28. septembra. Poslanec Hukšeg je obrazložil svojo interpelacijo o nemirih na Hrvatskem (glavna vprašanje interpelacije smo že včeraj objavili Op. ur.) v polurnem ostrem govoru, v katerem je m. dr. dejal: Popis in žigosanje konj ter druge živine na Hrvatskem se je izvedlo po starem zakonu kraljevine Srbije, ki je danes tako za Srbijo samo, kakor tudi za vse druge kraje zastarel in neprimeren. Istočasno se je tudi vršilo rekviriranje, ne da l)i _ se plačala ljudstvu odvzeta živina. Sporedno s tem se je tudi vršilo odvzemanje živine za tlako vojski. Vse to je bilo v veliko škodo gospodarjem, zlasti sedaj v času žetve in tr- ganja koruze Godilo se ie pa, ne da ™ ^ na ^^ bi bilo ljudstvo pravočasno poučeno ^ ^ državi in ali drugače ooveseeno. -bnako se je naše države, v nobeni državi ne bi smela niti trenutek ostati na tako častnem, obenem pa na tako odgovornem mestu. Naša vlada je do sedaj storila to, kar je bila niena dolžnost. Mislim, da je popolnoma odveč, vendar pa moram na koncu izjaviti, da je njena dolžnost v prvi vrsti, da ohrani celokupnost in red v naši ze-dinjeni državi. Njej bomo doprinesli vse potrebne žrtve, uverjeni, da bomo na ta način s svoje strani najbolje ustregli velikim interesom našega naroda. (Burno odobravanje in ploskanje.) Krizo socializma na ieShm. Praga, 26. sept II. — Iste težave, ki jih preživlja socializem, zlasti marksizem na celem svetu — svetovna kriza marlcsi- postopalo tudi v Bosni in v drugih pokrajinah. Pri uporu, ki je ob tej priliki nastal v Hrvatski in ki ima svoje vzroke v splošni nezadovoljnosti kmetijskega prebivalstva, je došlo do oboroženega spopada, pri katerem so bili mrtvi in ranjeni. Za tem je začelo s svojim delovanjem podivjano orožništvo. Politični režim v Hrvatski je danes isto kakor za časa Avstrije. Vojaška oblast je desavuirala civilno. Govornik je navajal, da je major II ič v Belovaru tolkel s puškinim kopitom kmete in jih psoval. Tako postopanje je najhujši strup za državo in narodno edinstvo. (Burno odobravanie in plosk.) Istočasno se je vršilo rekviriranje, ne da bi se ljudstvu plačala živna. Orožništvoje postopalo tako barbarsko, da leži še 50 kmetov težko ranjenh zaradi balinanja v belovarski bolnišnici. Ba-tinanje je sistem, ki se izvaja na Hrvatskem. Tipam, da bo vlada izjavila, da bo kaznovala krivce in ne samo one, ki so z druge strani pogazili zakon. (Burno odobravanje in plosk.) Ministrski predsednik Ves nič je v svojem odgovoru (ki smo ga deloma tudi že objavili) povdarjal: Vlada nima ničesar prikrivati z ozirom na organe države in na krivce teh dogodkov. Ona smatra, da je v korist državi, da o takih stvareh javno razpravlja, ker le s skupnim sodelovanjem najdemo sredstva za ozdravljenje. Vlada je napram dogodkom na Hrvatskem zavzela popolnoma legalno stališče in ni posegla po nobenih izrednih sredstvih. Preiskava pa je prepričala, da je žigosanje živine samo povod in izgovor, pravi vzrok pa je iskati v političnih tendencah enega dela naroda, zavedenega, nezadostno obveščenega in nezadostno hranjenega, ki je ponekod od gotovih voditeljev popolnoma obvladan. Gospod interpelant ima morda prav, ako kritikuje zakon in ako smatra, da ta zakon ni zadosti primeren za sedanji čas in da ga ie treba iz-premeniti. Toda ne bodimo prestrogi v oceni, ne pozabimo, da je s pomočjo tega zakona bila organizirana vojska prejšnje kraljevine Srbije. To delo je uspeli te vojske. (Plosk.) Če je revizija potrebna, pa vendar ne smemo dopustiti, da se izvrši nasi-loma. Ako se vladi očita, zakaj ni do sedaj revidirala vojne zakone potom uredbe, potem moram odgovoriti, da v trenutku, ko naši mednarodni posli še niso končani, ne gre takorekoč izpreči naš stari voz. (Odobravanje.) Kar se tiče konkretnih pritožb interpelanta izjavlja ministrski predsednik, da se bo vsaka preiskala ier postopalo strogo i>o zakonu. Glede balinanja moram izjaviti, da po zakonu ti i ?amo .nedopustno, temveč najstrožje prepovedano. (Poel.Buk-šeg: P« r» vendar vrši!) Vsak slučaj bomo kaznovali. Kritizirajte gospodje, toda prosim vas, zaklinjam ras, bodite zmerni v besedah in v tem, kar pišete. Svoji državi in sami sebi delate prav siabo uslugo, aiko tako reputaeijo stavljate kot občni pojavna račun vojske, ki je v Evropi priznana kot ena najboljših in najbolje urejenih. (Burno ploskanje in navdušeni vzkliki: Živela vojska!) Ni dopustno, da naši protivnild, naši neprijatelji pišejo in govorijo tnko o njej. Toda, gospoda, s koliko bolestjo moramo poslušati in gledati svoje brate, za katere jc, ker je narodna. ker je demokratska, prenesla vae, da jo ti njeni bratje s tako lahkim srcem eni sramotijo, drugi pa to poslušajo (frenetično odobravanje, onrno ploekfcttje). Goepoda, vlada, ki ne bi smatrala za svojo prvo in osnovno dolžnost, da ščiti osebno varnost in osebna prava vsakega državljana s tem na celo državo, ker socialisti imajo odločilno večino v občinah in parlamentu. To krizo strank je preživljala cela država in ker je kriza naraščala, naraščale sc težave cele republike. Bližina Rusije, tisoči in tisoči naših ljudi, ki so živeli in aktivno delovali v Rusiji, ali kot legionarji, ali kot boljševiki in so se vrnili v domovino, dogodki v sosednji Nemčiji, na Madžarskem, koketiranje Nemcev v republiki z vsakim nepri-jateljem, v prvem redu torej z boljševizmom, gospodarske neprilike, pomanjkanje dela v tvornicah, splošna psihoza po vojni — vse to je delovalo na mase in omogočalo mnogoštevilnim agitatorjem iz Rusije, da boljševizem radikalizirs mase in da pridobiva tla. Agitacija se je vršila pod firmo in zaščito socialnodemokratič-ne stranke, v katero so vstopili vsi agitatorji, da so mogli v njenih organizacijah delovati. Oni so tvorili t. zv. levo krilo stranke, „marksistič-no levico" in so torej bili del stranke. Agitacija je bila na koncu konca naperjena proti republiki in se je vršila vzporedno z brezobzirno agitacijo Nemcev, Madžarov, monarhi-stov. Marksistični levici so se pridružili vsi oni elementi, ki so bili za časa vojne najtrdnejša opora Habsburgocev: Šmeral in mrzlični avstrijski oficirji, dalje agenti sovjetske Rusije in vsi, ki niso bili zadovoljni, ali ki so iskali državne službe. Socialnodemokratična stranka, po volitvah (v aprilu 1920.) najmočnejša stranka v parlamentu, pa vendar ne tako močna, da bi z drugimi socialisti imela večino, je molče gledala in trpela to delovanje „za ruski račun"; geslo je bilo: edinstvo stranice in to geslo je komunistom, levici, omogočilo tako dolgo delovanje. Končno je postalo socialnim demokratom, ..desnici", jasno, da oči-vidno izgubljajo ves vpliv in moč v organizacijah in masah; levica b'e sabotirala vlado — v kateri so socialni demokratk imeli večino! — sabotirala je republiko in je grozila, da ima maso za seboj. Ko je Ljenin naznanil pogoje za vstop v III. inter-naeionalo, je bilo očitno, da se ne more več trpeti neznosnega stanja. Socialni demokrati: Stivin, Sou-kup, Johanis, Tusar, so odločno nastopili proti „1evici", komunistom; ker r.iso hoteli sprejemati v strankino gk.-iio .,Pravo Lidu" poročil komunistov in ker so bili voditelji strankinih pod jeti j komunisti, so komunisti prevzeli organ stranke, tiskarno, knjigarno v svoje roke iu so spremenili „Pravo Lidu" v „Rude (Rdeče) Pravo". Socialni demokrati -o sklenili, do bo glavni zbor stranke koncem decembra in ne 25. septembra ; komunisti pa so ga včeraj vseeno o tvorili. Simpatije javnosti so očividno popolnoma na strani socialnih demokratov in odločno proti komunistom. Tako je tudi med delavstvom. Kriza bo skoraj gotovo končala s popolno zmago socialnih demokratov. Socialni demokrati so enotni, močni, med tem ko je med komunisti mnogo raznih elementov in eden ne zaupa drugemu, posebno pa v programatičnem oziru ni nobene enote. Vse druži le globoka mržnja, opozieionalnosti manjka moči ustvarjenja. Gotovo je, da se nahaja republika pred novimi volitvarrfi, iz katerih sigurno izd e jo mirnejši elementi oja-eeni; volitve se bodo vršile v glavnem v znamenju protikomunizma. Tudi poslabšana situacija boljševi-kov v Rusiji vpliva neugodno na izglede naših komunistoi, Politične beležk + Avstrija in koroški plebiscit. Dunajski listi priobčujejo polurad-no izjavo avstrijske vlade o plebiscitu na Koroškem. Dunajska vlada pravi, da je neznosnemu stanju na plebiscitnem ozemlju krivo največ to, ker niso ententne čete takoj po ratifikaciji mirovne pogodbe zasedle plebiscitnega ozemlja, kakor se je to zgodilo v Gornji Šleziji. Zato se je v zadnjem momentu poizkusilo vse, da se to doseže. Poslanik avstrijske republike v Parizu je po nalogu svoje vlade predložil poslaniškemu svetu zahtevo dunajske vlade, da naj sedaj tik pred plebiscitom zasedejo ententine čete plebiscitno ozemlje. Enako spomenico je izročila dunajska vlada vsem poslanikom zavezniških velesil na Dunaju. V komuni-keu o teh korakih pravi dunajska vlada, da je zvedela, da bo jx»sla-uiški svet razpravljal o ti zahtevi na svojem prvem sestanku in ukrenil vse, kar najde za potrebno! -1- Novi nemiri na Hrvatskem. V zadnjem času se opaža na Hrvatskem nova agitacija proti oblastvom po vaseh varažtlinske županije. Agitatorji kmete zlasti nagovarjajo, naj napadejo orožniške postaje. V nekaterih vaseh so se napadi že priseli. Tudi v tem gibanju je opaziti tuje prste. + Jadransko vprašanje. „Neue Ziiricher Ztg." javlja iz Beograda — kakor pravi točno informacijo — da jc italijanska vlada s posredovanjem neke druge vlade že vprašala beograjsko vlado, kdaj in kje bi se mogla začeti neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Ta poziv je baje uradno izročila neka druga vlada beograjski vladi. Domneva se to, da je ta vlada Češkoslovaška, ki je v zadnjem času pokazala toliko interesa na rešitvi jadranskega spora. K ti vesti dostavlja rimski Giornale d' Italia, da jc na ta način rešen rebus uradnih in jioluradnih poročil raznih listov in novnarskih agencij, ki so vedno poročale, da stojimo pred neposrednimi pogajanji, a da od nobene strani še ni prišel konkreten predlog! + Jugoslavija in albansko vprašanje. „Tempsu" javlja njegov špe-eielni dopisnik iz Beograda: Ivakor govore vsi predznaki, sc jugoslovanski generalni štab pripravlja na okupacijo Skadra. Iz popolnoma zanesljivega vira sem doznal, da je te dni poslanik neke zavezniške velesile jako resno opomnil predsednika vlade dr. Vesniča in ministra zunanjih zadev na nevarnost, ki jo povzroča njih politika v Albaniji! V političnih krogih se domneva, da ni izključena lemisija sedanjega jugoslovanskega kabineta. ~r Bolgarska in vojni krivci. Na podlagi mirovne pogodbe z Bolgarsko je zahteval poslaniški svet od Bolgarske, da ji izroči osebe, ki so na-znapene v dodatku mirovne pogodbe kot vojni krivci, ki bi morali pred medzaveznisko sodšče. — Ker se mod •sebr.mi, ki jih zahtevajo zaveznild, nahajajo tudi osebe, ki jih zahteva naša država, se jc heegradska „Politika" obrnila na bolgarskega poslanika Todorova, ki je izjavil: Vpra-anje o izročenju vojnih krivcev je jako delikatno. Težko je dobiti vlado, ki bi mogla in smela izročiti svoje podanike sodiščem v inozemstvu. Ali ako bi tudi to storili, tedaj bi bilo to proti želji našega naroda, ki hoče sam, da sodi in kaznuje one, ki izmed Bolgarske in Srbije položili prepad, napc-lnjen z bratskimi trupli. Naša želja je — in to je Stambuli-ski že dokazal — da kaznujemo brez milost vse one zložince, ki so zagrešili toliko grozot v okupirani Srbiji. Da damo dokaze svojih odkritosrč-uihr.amenov, da kaznujemo sami te neljudi, a da ne prekršimo določb mirovne pogodbe, bom v ti smeri storil sledeče korake: Te dni odpotujem v Sofijo, a pred svojim odhodom predložim predsedniku vaše vlade Vcsni-ču sledeči predlog: Sestavi naj se mešana parlamentarna komisija, ki naj bi bilo v nnji polovico vaših in polovico naših narodnih poslancev. Ta komisija naj bi na licu mesta izvršila anketa v vseh okupiranih krajih, nepristransko in pravično naj bi konstatirala krkično odgovornost in zločine vsakega posameznega obtoženca, a po ]x>ročilu te komisije, ki bi bilo obenem obtožnica, bi se postavili pred skupno boJgarsko-srbsko sodišče ti krivci« * Ljubljanski volilni imeniki. Volilni imeniki za ljubljansko občino so dogotovljenl in bodo prihodnji teden razpoloženi strankam na vpogled. Na izredni seji ljubljanskega občinskega sveta danes ob uri dopoldne sta bila izvoljena v posebni odbor, ki ima pod predsedstvom župana sklepati o popravkih volilnih imenikov, kot člana odbora občinska svetovalca Anion Likozar in Maks Lilleg. * Novi občinski svetovalci. V ljubljanski občinski svet sta poklicana namestnika Alojzij Lenček in Jakob Vode na mesto umrlih svetovalcev Ivana Beliča in J. Bonača. Namesto včeraj umrlega svetovalca Jakoba Smoleta bo poklican namestnik Val. Vončina. * Minister Korošec okreval. Minister Korošec je danes popolnoma ozdravljen zapustil mariborsko bolnico. * Seja višjega šolskega sveta se vrši danes; razen različnih imenovanj je na dnevnem redu tudi vprašanje o političnih organizacijah med srednješolsko mladino, o katerem poroča šolski nadzornik dr. L. Poljanec. * Obsojeni obrekovalci. Na tožbo zastopnikov naprednega učiteljstva gg. E. Gangla, L. Jelenca in I. Dimnika sta bala na današnji razpravi pred ljubljanskim okrajnim sodiščem obsojena klerikalna lista „Slovenec" in „Slovenski Učitelj" zaradi sramotilnih napadov na napredno učitelj-stvo, zlasti pa na zgoraj imenovane zastopnike. Seveda sta se tožena urednika izgovarjala, da „nista nič brala". Obsojena sta bila zaradi zanemarjanja uredniške dolžnosti Miha Mojškerc na 400 K ali 40 dni zapora in učitelj Labernik na 100 K ali 10 dni zapora * Nesramen napad na sokolstvo! pripravljajo klerikalci z izdajo brošure „Ajmo Sokoliči", v kateri blatijo sokolstvo na najbolj nizkoten in podel način. V brošuri ponavljajo med drugimi tudi vse stare nesramne napade iz Bleda, zaradi katerih so bili odgovorni uredniki Slovenca in Večernega lista že sodnijsko kaznovani in so jih preklicevali. Ker ima brošura tako zunanjost, da bo marsikdo mislil, da jo je izdalo sokolstvo, opozarjamo občinstvo že sedaj na ta nizkoten napad. Brošura bi morala iziti že pred mariborskim sokolskim zletom, pa se je izdaja vsled raznih ovir zakasnela. Ta napad bo dobil tudi primeren odgovor. * Rumunski prestolonaslednik v Ljubljani. Danes popoldne ob 14. uri se je peljal s Simplon-ekspresom skozi Ljubljano rumunski prestolonaslednik Karol Ferdinand s svojim spremstvom na poti iz Pariza v Ru-munijo. Jutri zjutraj dospe v Beograd, kjer mu prirede slovesen sprejem. * Velikodušen dar. Povodom obiska koroške mladine so naše. knjigar. ne obdarovale šolskp otroke z raznimi šolskimi in leposlovnimi knjigami! Tudi naš višji šolski svet je velikodušno poslal 8 (beri in reci osem) raztrganih šolskih knjig, večinoma ..Velikih katekizmov", ki so bile v takem stanju, da jih obdarovatelji niso mogli izročiti koroškim otrokom! * Užaljeni dr. Velikonja. Vladni koneipist dr. Velikonja, ki ga je po- erjeništvo za prosveto odredilo v rišji šolski svet, da pomaga imenovati Vrstovškove nadzornike, toži uredništvo »Učiteljskega tovariša ker ga je imenovalo v članku „Muhe enodnevnice" — klerikalnim petelinom. * Obdarovani finančni minister. Neki zagrebški trgovec ima v skladišču 2000 vžigalnikov, za katere je -»lačal 10.000 K. Po novem troša--inskem zakonu bi moral plačati 30.000 K trošarine. Zato je sedaj stavil vse vžigalnike finančnemu ministru na razpolago, ker raje izgubi i 0.000 K, kakor da bi moral plačati "e 30.000 K trošarine. * Mariborski gerent dr. Leskovar je razrešen. Na njegovo mesto bo imenovan višji uradnik iz politične uprave. * Slovensko šolstvo v neodrešeni domovini. „Piccolo" poroča, da se o tvorijo s 1. oktobrom učni tečaji na lovenskih šolah v Julijski Benečiji. Uveden bo na slovenskih šolah nepretrgan dnevnik. Vlada namerava zasebno šolo pri Sv. Jakobu spremeniti v mestno ali državno. Tudi sedem otroških vrtcev, ki so bili dosedaj zasebni, postane najbrž javnih. Ljubljana, 29. septembra. Idrijsko realko nameravajo prenesti v Ajdovščino. Vlada namerava nadalje ustanoviti popolno učiteljišče in j še en srednješolski zavod, da zabra-1 ni izseljevanje slovenskih dijakov v Jugoslavijo. * Izredni občni zbor krajevne organizacije demokratske stranke v Celju, ki se jc vršil v torek dne 28. t. | m., jc bil dobro obiskan. Razpravljalo se je obširno o predstojceih volitvah. V mestni gerentski sosvet je bil namesto od stop v.šega dr. Žiherja ; izvoljen kot zaupnk stranke finaučni 'svetnik dr. Avgust Sedlar. * Naši in italijanski trgovcu Iz primorskih krogov nam pišejo: Ob-čevalni jezik mnogih naših trgovcev in industrijalcev, baje tudi naših trgovskih zbornic s Trstom je italijan. ski. To boli naše zavedne ljudi na zasedenem ozemlju, ker jim silovito škodi ter slabi njihovo moč in moralo. Dar.es marsikateri laški trgovec v Trstu vzdržuje s sredstvi, pridobljenimi pri Jugoslovanih, faši-stovske tolpe morilcev ter prihaja vkljub temu kadarkoli se mu zahoče k nam brez vsake ovire, izziva nemo- Iteno s svojo italijanščino povsod po kavarnah iu drugih lokalih, po uradih in na ulici ter vrši obenem važno službo italiianskega špijona. Medtem pa naš človek, trgovec, de-lavcc ali kdorkoli v Trstu in drugih krajih Primorja ni varen niti svojega življenja samo zato, ker je Jugoslovan. Naši trgovci naj se odločno postavijo za pravice svojega jezika. Kakor so oni napram svojim odjemalcem uljudni in kulantni, isto obnašanje naj zahtevajo od Italijanov napram sebi. * Nov odvetnik. Odvetniška zbornica objavlja, da jc dr. Milan Orožen dne 23. septembra bil vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Celju. * Naš novi kovani denar. V dunajski državni livarni za denar, kjer so za časa vojne izdelovali namesto denarja razne kolajne in medalje, se je začelo sedaj, ko je prišlo naročilo jugoslovanske vlade, s sistematskim delom. Dosedaj je naročenega 30 milijonov komadov kovanega denarja, ki ga izdeluje 180 delavcev in delavk. Sedaj se končuje delo na matricah in ko bo to končano, se začne takoj z ulivanjem denarja. Novi jugoslovanski denar bo izdelan iz ta-kozvane gama-kovine, to je neke novo iznajdene zmesi cinka in bakra, ki je jako lahka in trpežna. * Južna železnica. Gospod ravnatelj Vrečko odide v kratkem na Dunaj, kjer bo stalno zastopal pri generalnem ravnateljstvu ljubljansko obratno ravnateljstvo. Kolikor nam je znana njegova energična osebnost, ga bo pač težko pogrešalo tukajšnje ravnateljstvo, ki je še vedno v razvoju. Uprava južne železnice hoče i po' svoje rešiti „regiine provisoire". | Z odhodom g. Vrečka nastopijo neke i personalne spremembe v ravnateljstvu. — * Prepoved nočnega dela. Neka-(teri pekovski mojstri kljub prepovedi nočnega dela v pekovski obrti še .vedno delajo kljub raznim kaznim j od strani oblasti. Zato bo obrtna oblast nastopila z bolj strogimi denarnimi kaznimi in zapori ter tudi odvzela izvrševanja nadaljne obrti. Policijsko ravnateljstvo bo revidiralo v nočnih urah pekarne — ker nekateri pomočniki so primorani delati, drugače jih mojstri odslove od dela. Slučaje o kršenju nočnega dela sc naj naznani obrtnemu nadzorništvu v Ljubljani in Celju ter tudi mestnim magistratom ali pa glavarstvu pd deželi. * Stanovanjsko vprašanje. Celokupna deželna vlada za Slovenijo je ravnokar izdala naredbo, tičooo se stanovanjskega vprašanja. Glasom te naredbe sme podjetje, oziroma zasebnik, ki jemlje tujce obrtema pod streho, prepustiti sobo (ležišče) le osebi, kateri je državni stanovanjski urad nakazal sobo in ležišče, in sicer le za dobo, ki jo je določil ta urad. Stanovalec sme sobo šele potem prepustiti upravičencu, ko mu le-ta vroči uradno nakaznico, ki jo mora vpričo stanodajalca svojeroeno podpisati. Ce upravičenec vzame k sebi na bivanje neupravičene oeebe ali ce zapusti sobo, preden poteče doba, navedena v nakaznici, mora stanodajalec to takoj javiti stanovanjskemu uradu. Nakaznica ostane pri stanodajalcu, ki jo mora hraniti tri mesece, ter jo na zahtevo izročiti stanovanjskemu uradu« Piegreeki zoper lo naredbo se kaznujejo z denarno L, TT. In III. razreda v Trst, H so globo do 20.000 kron ali z zaporom v Al ari boru priklopi jo dunajskemu br-do šest mesecev. Globa se vplačuje v zovlaku št. 3. Čehoslovaški brzovlak poseben fond za pospeševanji stano- št. 7 prihaja v Maribor ob istih dneh vanjstva. kakor dunajski brzovlak, to je vsako * Serum zoper grižo in ljubljanski sredo, petek in nedeljo ob 12,43, od-carinamica. O predmetu se je zad-, hod iz Maribora ob 15. uri, iz Celja nje čase mnogo pisalo in tudi po- ob 16,26, in prihod v Zagreb juž. kol, pravljalo. Niti iz pritožb, niti iz po- ob 18,20. Odhod čeho6lovaškega br-pravkov carinarnice pa javnost ni zovlaka iz Zagreba juž. kol. vsak to-dobila prave slike. Finančna delega- rek, četrtek in soboto ob 10. uri, iz cija se je namreč zanimala za stvar Celja ob 12,12, prihod v Maribor ob in uradno ugotovila sledeče: Serum 13,35 ter prihod v Prago vsako sre-je ob uvozu iz inozemstva podvržen do, petek in nedeljo ob 8,17. V Ma-carini, ki odpade le, ako je prejem- riboru se čehoslovaškemu brzovlaku nik javna bolnica in je ta poprej iz- priklopijo direktni vozovi Trst-Pra-poslovala oprostitev od generalne di- ga, ki jih pripelje brzovlak št. 4. iz rekrije carine. Je-li ta določba umest- Trsta. Direktni vozovi Dunaj-Zagreb na ali ne, je vprašanje za se, jasno in Dunaj-Beog/ad tečejo mi progi pa je, da je za carinarnico kot pod- Maribor-Zagreb in obratno s čehoslo-rejen eksekutivni organ obvezna, ker vaškim brzovlakom. Restavracijski bi morala v carinski, kot v vsaki dru- voz pri čehoslovaškem brzovlaku teče gi upravi nastati nepopravljiva zme- iz St. Mihaela v Trst, in pri dunaj-da, ako bi subalterni uradi lahko po skem brzovlaku iz Dunaja v Zagreb, svoje delali. Dne 8. septembra t. 1. j * Znižanje brzine vlakov. Kakor se je došel v Ljubljano na naslov špedi- ■ poroča iz Beograda namerava želez-cijske firme Ranzinger serum za de-j niška uprava na državnih progah želno bolnico in za več ljubljanskih znižati brzino vlakov za 10 do 15 lekarnarjev. Bolnica se ni mogla iz- j kilometrov na uro, ker so železniški pragovi ponekod že zelo trhli in sc zato vedno dogajajo nesreče. * Starši umorili >lz ruskega ujet- DR. FRAN NOVAK: Pristojnost glavnih carinarnic za tas&e razsodbe. Glavne carinarnice sodijo danes o kaznjivih dejanjih, zagrešenih s tihotapstvom. Kazen je občutna denarna globa, določena v carinskem zakonu, poleg tega pa še posebna glo-ba po a 100 fin. zak. e* 1919/20 ter; ^^ zaplemba blaga, ki reprezentira velikokrat večmilijousko vrednost. Po čL 100 navedenega zakona mora ca globe razdelijo deloma tudi med Cene se gibljejo med 70 do SO kron uslužbence dotične carinarnice. Jasno je, da napravijo te določbe lahko utis, kakor da bi bile carinarnice ali njihovi uslužbenci osebno interesira-ni na „hudih" obsodbah; očitati pa s tem nočem carinarnicam nekorektnega postopanja. Za vsacega pa je umljivo, da bi bilo bolje, da se cwi-I vzame kompetenca carinarnicam za V dveh konkretnih slučajih sovlo-^Jj žene pritožbe na državni savet v Rco-pravomočnostT^ojTh! *ra<1. Protj razs 1 n I JT 1»<1 kazati, da ji je generalna direkcija carine dovolila svoboden uvoz v zmislu zgoraj navedene določbe, ca-rinsko deklaracijo je pa vložila šele tiištva došlega sina. V sredo so sspri 22. septembra, istotako vsi lekarnar- :čele razširjati po Mariboru govorice ji. Ako je torej odpravila carinami- o nekem strahovitem zločinu. Ako- ca blago 23. septembra, se njej ne more ničesar očitati, ker se je ravnala strogo po svojih predpisih in je serum takoj izročila, čim so bili izpolnjeni pogoji. Iz teh podatkov je razvidno, da so bile pritožbe, kolikor so bile naperjene proti carinarnici, •— kakor marsikatere druge v carinskih zadevah — naslovljene na napačno adreso. * Otvoritev obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani, ki bi se imela izvršiti dne 3. oktobra, se bo morda za nekaj dni zavlekla. Honorirani učitelji so namreč zahtevali zvišanje dosedanje učnine od 10 kron, odnosno 8 kron, na 20, odnosno 16 kron od ure. Za to na sebi upravičeno zahtevo ni pokritja. Med mestno občino in obrtniškimi organizacijami se sedaj vršijo posvetovanja, kako pokriti večje stroške. Diferenca znaša le še 25.000 kron in je upati, da bo zadeva kmalu urejena. * Preizkušnje za slovensko stenografijo. Usposobljenostne preizkušnje za slovensko stenografijo na srednjih in njim sorodnih šolah bodo dne 2S. oktobra 1.920 na državnem učiteljišču v Ljubljani. Prošnje je vložiti pri predsedništvu izpraševal-ne komisije v Ljubljani (v palači deželne vlade"). * Prenorod. Občni zbor mestne organizacije ..Preporod" v Ljubljani se vrši v soboto dne 2. oktobra ob 14. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Udeležite se sra polnoštevilno! — Odbor. * Stare znamke. Poštno ministrstvo je preklicalo razveljavo poštnih znamk kronske in vinarske vrednosti. * Društvo jugoslov. dobrovoljcev sa Slovenijo poziva vse v Ljubljani bivajoče člane, da se gotovo udeleže izrednega sestanka dne 30. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih, Kolodvorska ulica št. 3. Odbor. * Čehoslovaški oficirji smejo r?a našem ozemlju nositi uniformo, ako imajo uradne legitimacija vidirane od našega vojnega atašeja v Pragi. Pri prihodu v Jugoslavijo se morajo javiti najbližji vojaški komandi. * Farmacevtsko vprašanje. Na prošnjo magistrov farmacije je vlada na predlog ministra za narodno zdravje sklenila, da se zniža čas magistrske prakse od 15 na pet let. Obenem je sklenjeno, da se smejo sprejemati v lekarne samo absolventi srednjih šol z maturo. * Važne spremembe v mednarod- prav še ni podatkov, jih registrira mo že sedaj. Ljudje pripovedujejo, da se je iz ruskega ujetništva vrni v Maribor, oziroma tamošr.jo okolico neki, že za mrtvega proglašeni vojni ujetnik. Prišel je ves zaraščen in nenavadni obleki k starišem. Ti ga niso spoznali; sam pa se tudi ni hotel izdati, tla bi napravil potem sta rišem večje veselje. Prosil jih je samo za prenočišče, ki ga je tudi dobi Med govorom je ujetnk namignil, da je prinesel s seboj več denarja. To je vzbudilo v očetu in materi strašno misel, da bi se polastila denarja. Da bi se mož za izvršitev zločina napil korajže, je šel poprej še v gostilno, k jer pa jo zvedel, da se je med drugimi moral vrniti iz ujetništva tudi njegov sin. S to slutnjo se je potem vrnil domov. Žena ga je sprejela z vestjo, da je med tem že sama umorila neznanega ujetnika, Mož ji je povedal, kaj je zvedel v krčmi in z grozoto sta oče in mati sedaj spoznala svojega sina. V obupu se je oče še tisti večer obesil. * Vlom. Iz zaklenjene mesarske stojnice Marije Kunej na Vodnikovem trgu je ponoči mesarski pomočnik R. Avbelj odnesel 1000 K vredno mesarsko tehtnico iz medenine. Tehtnico je potem skril na Svojem stanovanju. Izročili so ga sodišču. nnarmca po razsodb odstopiti spise „scdiščem". ra do enega leta. Katero,,sodišče" naj j do enega leta. Katero „sodišče" naj bi bilo pristojno za izrek kazni zapora, ta člen ne določa. V mariborskem listu „Tabor" od dne 15. t. m. sem čital poročilo, da izrekajo earinarne kar same tudi kazni zapora, oziroma, da pridržujejo dotične grešnike v zaporih, kajti civilna kazenska sodišča ali verižniški uradi ali politična oblastva odklanjajo postopanje, ker v navedenem členu uarnic oziroma finančnega ministra. •' Radovedni smo, jeli bo državni savet priznal kom potenco glavnih carinarnic. Zanimalo bi nas mnenje strokovnjakov, posebno od strani finančne dehjaeije gled kompetcnce glavnih carinarnic in kompetence v finančnem zakonu 1919/20 neoznačenih „ sodišč". * nem brzovoznem prometu. Brzovlak it. S (odhod Dunaj ob 7,20 uri, prihod v Maribor oh 13,34, odhod ob 14,2 i. prihod v Ljubljano ob 17,27 ;n prihod v Trst- ob 21,30) vozi z Dunaja v Trsrt od 1. oktobra dalje vsako sredo, petek in nedeljo in brzovlak št. Jf (odhod Trst ob 6,15, odhod Ljubljana ob 11.29, prihod v Maribor ob 14,48 in odhod ob 15,08, prihod Dunaj ob 22. uri), pričctiši z z 2. oktobrom iz Trsta na Dunaj vsak torek, četrtek in soboto. Vsled tega izostane brzovlak št. 3 v četrtek dne 30. septembra in brzovlak št. J+ dne 1. oktobra. Oba brzovlaka imata vozove I. in II. razreda. Brzovlak št. 7 iz Prage (odhod vsak torek, četrtek in soboto ob 20,03), vozi od 1. oktobra dalje ne več v Trst, ampak v Zagreb, pač pa ima še direktne vozove Narodno gledališče. Drama: Četrtek, 30. sept.: Bernard Shaw Pvgmalion. C. Petek, 1. oktobra: Bernard Sha\v Pjgmalion (ruska predstava). E Sobota, 2. okt.: Milan Ogrizovič Ha sanaginiea. B. Nedelja, 3. okt.: Ivan Cankar: Za narodov blagor. Izven. Ponedeljek", 4. okt: Leonid Andrejev: Anfisa. C. Opera: Četrtek, 30. sept.: Risto Savin: Lepa Vida. B. Petek, 1. okt.: Verdi: Trubadur. A. Sobota, 2. okt.: Gounod: Faust. E. Nedelja, 3. okt.: Leoneavallo: Glumači. I. Bayer: Kraljica lutk. Izven. Ponedeljek, 4. okt.: Zaprto. • — Brezovšek, Zikova in Kogoj so se združili, da prirede tekom prihodnjih mescev koncert z vzporedom, ki bo sestavljen izključno iz skladb komponista Marija Kogoja in bo zato tudi i>o svojem obsegu odgovarjal silni avtorjevi muzikalni individualnosti. Ker slovensko muzikalno življenje v Ljubljani še ne pozna prireditev to vrste in ker do danes naši komponisti še niso čutili potrebe, dati v tej obliki svojemu muzi-kalnemu hotenju duška, priča Kogo jev nastop o bogastvu njegove umetniške koncepcije. V nr.Sem muzi kalnem življenju pa pomeni ta korak začetek dobe, v kateri postaneta pro-lukcija in negovanje glasbenih stovske tolpe morilcev ter prihaja umetnin intenzivnejša. Bil je že skrajni čas, da se to zgodi in zato s tem večjim veseljem pozdravi jame to umetnikovo prvo kretnjo. V kratkem se objavi natančneje poročilo in se prične z razprodajo vstopnic, na kar interesente opozarjamo. . = Nov način zavarovanja proti teči. Gospodarski referent zasrebške župani je Gjuro Kopač jo izdelal na-100. finančnega zakona niso označe-; ^ ° osiguranjupolja P^ t^ Po na kot komp^tentna. Razsodbe ali tokozvana rešenja glavnih carinarnic, se glede kompe-tence sklicujejo na člene 183, 184, 1S5 srh. car. z. z dne 23. jan. 1SS9, ki jc proširjen tudi na novo osvobojene kraje; dalje na člen 100 fin. "k. iz leta 1919/20. Kar tiče carinskega po stopnji alkohola. Tendenca je trdna. = Vinska trgatev v Sremu je že skoro končana. Kvaliteta je enako po-voljna, kakor leta 1917., ker se je vsled lepega vremena zadnjih dni srozdje znatno poboljšalo. Zato se cene znatno poskočile. Mošt se prodaja po S50 do 1000 kron. — Izvoz vina na Češko. Splitska trgovsko-obrtniška zbornica je svoje-časno pri trgovskem ministrstvu protestirala proti češko-jugoeiovanski trgovinski pogodbi, ker ni v pogodbi nobene postavke glede izvoza vina iz Jugoslavije. Trgovinsko ministrstvo je sedaj obvestilo zbornico, da je vprašanje izvoza vina dano na prosto obema strankam i in da ni v pogodbi nobene klavzule, ki bi prepovedovala izvoz našega vina. Češki listi vest o prepovedi uvoza vina iz Jugoslavije dementirajo in povdarjajo, da je vest izšla iz špekulativnih krogov. Borze 29. septembra. Zagreb. Današnja borza je bila tem" načrtu "bi "se "phičalo *za""všako j zopet jako slaba. Tečaji so padli zno- va. Skoro vse delnice so utrpele velike gubitke. Devize: Berlin 198do 202, Milan 510 do 515, London 417, „ . ' njivo 10 K premije od jutra, v slučaju nesreče pa bi se dobila cela odškodnina. Ta način zavarovanja bi; , „(,, bil sedemkrat ce.neji, kakor pri zava- i™ 419,^ewyork 116.5 do 117.6, rovalnih družbah, ker bi sc na pet ^ ^naj 38.2o do juter plačalo samo 50 K, dočim sta-.3?-5?- Va¥V 1dolarJ» nc pri zavarovalnicah 310 K, v slu-J11^. avstrijske krone 39.5 do 40 o , • ■ , • • čaju toče pa hi se dobilo za pet ju-!"ll$? ■4° J®3' f zakona prezirajo glavne carinarnice, ^ J5000' odškodnine To zava- 168' funtl 393< napokwndorji 410 ! rov.30 H mka Brod na Savi . ...... ES'. 3"C Hrv. zemaljska barka .......... 680 SSa Linh!isn«ka kreditna ....... 110O 1200 Na-odna banka..........0:5 S20 fi»a hrv. šfoiioaka .......... 10.440 10069 K»*a packa banka ...... 400 "JO S ^eka banka . . 885 ilobrovačka.........i 5460 5600 Karodo som. industrija ..... 94š Gutraan ........... 1880 1975 Slavonija............ 1705 1720 Beograd. Tendenca čvrsta. Valute: angleški funti 100 do 102, franki 193 do 200, dolarji 28.75 do 29. lire 128 do 129, leji 5G.50 do 57, levi 41 do 42, marke 49.50 do 50, avstrijske krene 10.10 do 10.15, napoleondorji 106 do 106.50. Devize: London 104.50 do 105, Pariz 195 do 198. Milan 12S do 129. Praga 42 do 42.50, Berlin 48.50 do 49. Du naj 9.75 do 9.80. Dunaj, devize v prostem prometu: Zagreb 252 do 273. Budimpešta 96 do 106, Praga 40 i do 434, Varšava 100 do 114, dinar 1O00 do 1050, dolar 270, lira 1190, levi 380, leji 515 do 517, rublji 280. marka 515 do 520, francoski franki 1800. švicarski franki 4275, funti S95. EfeUi: . .ur. '-roa>ka renta . 98-— 98-10 108*— 2565*— 988*50 8*4*— 666 — 5560-— 5777 — 4150 — 15«3 — 40os-— t*li;0- — urejeno. Po določbah carinskega za- tošnja trgatev, si nič kaj povoljna. Ograka Vmnrka renta .......... V. avstrijsko vojno posojilo....... furSke srečke............... Kroiitui ravod za trg. in indoztr.. . . , Aj>«lobanka................ Bankverein................ Sossnzka zemaljska banka....... Avstro-Ogrska banka ...... Z^nostons/ca banka. ........... IHfifni že'eznice............. 'nsna železnica. ............. Alpinc-Montan ............. Praška železna indostr.......... Berlin, devize: Newyork 61. London 213, Pariz 405 do 410. Milan 251, Praga 81'A. Zagreb 50.5. Budimpešta 20. Ziirich, deiKze: Berlin 10.125, Holandska 193.60. Newyork 621, London 21.76, Pariz 41.70, Milan 25.95, Bruselj 43.95, Kopenhajren 86.50, Stockholm 124,75, Kristija-nija S6.50, Madrid 91.50, Buenos \yres 230, Praga S.25, Beograd 21, Zagreb 5.15, Dunaj 2.80, žigosane 2.30, Budimpešta 2.05. Vremensko poročilo. Ljubljana 3C6 m nad morjem Dan 29. mpt .1 Wp s S g_o s s ti o o K a * 22. nri (.nri JS. 741*« 742-0 742*2 ss ° II Vetrovi 14» 18-0 16-3 Nebo dež OUr 2044 m nad morjem v. eev. vzfa. d. eev. ap. dež i včerajšnja temperatura i napoved; Hladno in 15-J, 1s1 lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra". Odgovorni urednik Vit £ Jelene. mt J+j! Naročajte dnevnik „Jutro"! Da omoijoOiino ta.ii manj premožnim slojem objavlja** ■ w naznanilu o nnjrlih in zahvale, priobcnjemo te male j — oglase. Vsaka vrstica stane 6 k. f Kozina Franja, hči kajžarja, rojena - v Bndnikn. Pogreb 30. sept. ob pol dveh k j mrtvašnice deželne bolnice. j f Vidmar Marija iz Vokla št. 53, stara 53 let. Pogreb 1. okt. ob pol dveh iz mrtvi?- ; niče deželne bolnice. tmmmmmm^mm^mmmmmi^^^mmm len, suh, na osla v»jfOJ»* prodAjtt UP bnniaf namestn5^ mojstra-: -s^r- -pnka postaja v Sloveniji 150 K lDbti 9B 111 UJUUvešč nekaj nrezovanis". j xnQ kl,ogramov dokler ^ ^Joga voljan pa, se prvaditi temeljiteje vljuden ° in oglajen nastop. Dober poznavalec vsakega krojaškega dela in predvsem popolnoma za-nesljiv. Naslov pod „it. 87" na upravništvo .Jutra". 244 1 Roncipijento mir Sarneo ▼ Mariboru. Vstop takoj. 245 3—1 Rumouo esenco Lnn^jedrT iss množini Agentnra rralnd, Sarajevo, poštni pred"! 226 2—2 Fran Ogrizek trgovec v Mariboru. Dražba JADRAN Dunajska cesta Stev. 9 kupuje 234 10-2 letošnjega pridelka v vsaki množini, 1« zdravo, lepo, dnhm rnišeno blago, kolodvor IJnbljua ali ▼ skladlift« Jadran dostavljeno, po solidnih cenah, vre- -se HopoMjejo za polnitev. Narolajte spi^ o na« državi: ' A Mflik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ta Blovanoav. I. del 15 K, II. del. 1. snop. 2» K, ?■. *»op. 21 K. Dr. Saradin: Ha« aada«njl ustavni položaj. r«.« !6 K.' Pokomcn« o jadranskem vpraiaji J a. Cena 18 K. '»». ? Po pošti priporočeno velia vsaka knjiga K 1«0 več. Nmročila sprejema Tiskovna sadrag«. ▼ Ljubljani. Sodna ulloa 6. Več kolporferjev sprejme takoj mn Jutra", Sodna »lica 11 i. 247 Koutoristinja 2-1 Urna in zanesljiva žensfea t Ljubljani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. 7-glasi naj se v upravništvu « Jutra«. prvovrstna moč. izvežbana v vseh pisarniških poslih, ae Išče za veletrgovino * žitom. One, M so še v stroki delovale, imajc prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe pod „xito" se prosi na npravništvo tega lista Charles Princ Ljubljana jY(odni atelje Jy(. Sare prevzema yopet naročila. Sprejemne ure od 10. do 12. in od 3. do 6. kongresni trg 4. 218 2-2 Gerberjeva hiša. Sobo z elefttM razsipno iščeta dva srednješolca. Cena postranska stvar. Cenjene ponudbe na upravo lista pod «Jutro*. 184 6—6 Zoboje in faanfe od ameriškega petroleja in JpIp7iip cnrlp kupi Sever & So»p-. Chlltillb uUUB Ljubljana, Wolfova nlioa. 10—10 flleblirano sobo, Eventualno za dve osebi. Ponudbe prosi na opravo «Jutra» pod „KTnjno". 233 2-2 PERICA ea eden ali dva dni v tednu se liče. Plača po dogovoru. Hrana dobra. Naslov se 246 izve v upravništvu „Jutraa. 2—3 F. Oražem & Jančar pleskarja Ljubljana, Breg št. 6 se priporočata slavnemu občinstvu za vsa pleskarska dela. 228 10—2 Manufaktura 19« 13-4 Zaloga: TurjaSki trg 1. Pisarna: Židovska ulica 1/1. Nova partija gonilnih jermenov 151 4 Dobavlja,.- „Drava", lesna trgovska in industrijska delniška družba Maribor. flinamn ranama« Tatu že imamo! Samo danes in Jutri 236 kupujem 2-2 umetne zobe po visokih cenah KARNER, hotel Slon, soba 79. Več raznašalk sprejme takoj uprava ,Jutra", Sodna ulica 6. Na drobno! Na debelo! JOS. FABIANI Ljubljana, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte telefon interurb. 548. Velika zalo<»a špecerijskega in kolo-nijalnega blaga, likerjev, namiznih 116 in dezertnih vin. 6—4 J Zafeiila In izdala »Domovina**. Tiskala Delniška tiskarna, d. d. v LJubljani. 1920. 242 2 D1DIDID Ravnokar je izšla brošura „Tatu že imamo", vrlo zanimiv in najboljši odgovor na klerikalno brošnro „Primite tata" Brošura se dobiva po knjigarnah in trafikah ter pri kolporterjih, izvod & 4 K. Tudi se lahko naroča pri npravništvn „ Domovine" v Ljnbljani, Sodna nlica 6. Poslana po pošti kot tiskovina stane knjižica „Tatn že imamo" 4 K. BHPW«fSi»P»i3i5a3S(S« HM«»M DIODO 99 d> se os se. 21 104-11 , Dunaiska cesta St 9 ima t skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko, pšenico, koruzo, oves, koruzo za krmo. pšenične otrobe, proseno kašo, ješprenj, sladkor, češki, t kockah, amerikanski, Java kristal beli, kavo, najfinejše namizno jedilno olje, testenine, sir, riž, Ceyion-čaj, poper v zrnju, sol, vžigalice, milo in petrolej, belo čiščen, snkneno in manufak-turno perilno blago, čevlje, moške, ženske in deške, ročno delo, trpežno, v vseh številkah. za Ustavotvorno Skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Priredil dr. Štefan Sdgadin. — Cena 16 K. — 1920. — 2412 -Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. = -Tisk Oelniike tiskarne, d. d. v Ljubljani. = DELNIŠKA TISKARNA D. D. (prej Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg) v Ljubljani, Mililošičeva cesta št. IG se priporoča 35 10 za izdelovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih. ki izvršuje knjigoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrste. n-a p—a p-a p—a p—a c--a i p—a i &-a a—a n—fl ft-a B—a DH i de2ri plffl iz nnstiegi Waterproof cloth se dobe pri tvrdki 165 8—4 A. & E. Skaberne LJubljana, Mestni trg št. 10. Peter KOzina & Ko., Tržič se prodajajo zaradi začasne opustitve obrata, dokler traja zaloga, po znatno znižanih cenah - na debelo in drobno. ===== Izdelki zajamčeni samo iz najboljšega usnja. Zaloga: Ljubljana, Breg štev, 20. Pri naročilih )e dobro, ako se skUcnJete na oglas v ..Jutru". 220 5-2