ummimHMMmim ■ krmi mil' i * ■ / ■ / / TECI KIN Rp, s coMm&mm V OBJEKTIVU 1. Pobočje Jamnika je priljubljena točka modelarjev. Tja pogosto zahajata tudi Anton Perčič - z belim modelom elipse, in Otokar Hluchy - z rdečim modelom HOT-95. Načrt za ta RV-jadralni model bomo objavili v naslednji številki Tima. 2. Z regato modelov RV-jadrnic F5M so modelarji poskrbeli za dokaj neobičajen dogodek na Blejskem jezeru. 3. Mestno tekmovanje raketnih modelarjev je bilo za Martina, naj¬ mlajšega iz družine Vrtačnik še prenaporno. Verjetno pa bo že kmalu pomagal svojima bratoma, modelarjema Matiji in Jerneju. 4. Model jadralnega padala na električni pogon pred startom. Poganja ga motor speed 400 s 6 akumulatorji Ni-Cd. Modelar ga upravlja z dvo-kanalno RV-napravo. En servomehanizem je povezan z motorjem, drugi pa služi za krmiljenje po smeri. 5. Atrakcija jesenskega modelarskega mitinga v Stainzu je bil štirimo- torni model euroliner avstrijskega modelarja Lechnerja. Model se ponaša z maso 36 kg in razpetino krila 6500 mm (profil clark Y). Poganjajo ga štirje dvotaktni motorji 20 cm 3 . Foto: J. Čuden, M. Kos, O. Hluchy, R. Zupančič 'mm 4330033-0036 186671 REPORTAŽA 17. pokal Ljubljane - mednarodno F Al tekmovanje raketnih modelarjev Ljubljana, 29. 9.-1. 10. 1996 Zadnji vikend v septembru oziroma prvi v oktobru je datum, ki je rezerviran za, ljubljan¬ sko tekmovanje raketnih modelarjev. Čeprav je to vedno neposredno za svetovnimi ali evrop¬ skimi prvenstvi, ki tako fizično kot finančno izčr¬ pajo večino modelarjev, se mnogi le stežka odpovedo nastopu na tem priljubljenem tek¬ movanju. Samo deset dni po zaključku evropskega pr¬ venstva se je pisana množica raketarjev zbra¬ la na Ljubljanskem barju, na 17. pokalu Ljub¬ ljane, tradicionalnem mednarodnem FAI tekmo¬ vanju, ki so ga tako kot vsako leto organizirali prizadevni člani ARK Komarov ob pomoči ko¬ legov iz sorodnih klubov, pokroviteljev, dona¬ torjev in drugih ljubiteljev modelarstva. Z dvema prvima in enim tretjim mestom je bil Italijan Antonio Mazzaraccnio najuspešnejši tekmovalec na lanskem Pokalu Ljubljane. Nastopilo je 38 tekmovalcev iz sedmih evropskih držav: Češke, Hrvaške, Italije, Nem¬ čije, Slovaške, Švice, Velike Britanije in Slove¬ nije. Naše edino mednarodno tekmovanje že vr¬ sto let uživa sloves enega najbolje organizira¬ nih, pri tekmovalcih pa je priljubljeno zaradi sproščenega vzdušja, močne konkurence in velikega števila tekmovalnih kategorij, ki jih je kar sedem. Izpeljati tako bogat program v pi¬ člih dveh dnen je zahtevno in naporno opravi¬ lo tudi za številčno močnejša društva kot je ljubljansko. Za nemoten potek tekme, in da se je vse od¬ vijalo tako kot to zahteva športni pravilnik, je oskrbela mednarodna žirija FAI, v kateri so ili delegat Letalske zveze Slovenije v CIAM (komisiji za modelarstvo) FAI_ Jože Čuden S rredsednik), Tomaš Sladek iz Češke in Mag- alena Gieserova iz Slovaške. Lansiranja je nadzoroval glavni sodnik Krešimir Pavleš iz Za¬ greba, vse niti pa je tako kot pongvadi držal v rokah direktor tekmovanja Anton Šijanec. Udeležba domačih modelarjev na tem tek¬ movanju je vselej nekoliko okrnjena, saj marsi¬ kdo zaradi organizacijskih obveznosti ne more hkrati nastopiti tudi kot tekmovalec. Zato so del bremena prevzeli mladi, ki so zaupanje povsem upravičili. Dosegli so nekaj lepih uvrstitev, med katerimi velja posebej omeniti 2. mesto Ivana Turka pri RV-raketoplanih v panogi natančnega pristajanja S8E/P in 3. mesto Andreja Vrbca v S3A. Sicer pa so bili naši modelarji najus¬ pešnejši v kategoriji raketoplanov S4A, kjer sta dvojno zmago za domači klub priborila Egon Engelsberger (1.) in Miha Kozjek (2.). Lansko tekmovanje pa bo v najlepšem spominu ne¬ dvomno ostalo Antoniu Mazzaraccniu iz Rima, ki je dosegel svoj doslej največji uspeh, saj je kar trikrat stopil na stopničke za zmagovalce od tega dvakrat, v S6A in S3A, na najvišjo. Zani¬ mivo je, da se je simpatični in skromni Antonio, kot edini italijanski raketni modelar s športnim dovoljenjem, v zelo kratkem času razvil v vrhun¬ skega tekmovalca v t.i. panogah prostega leta. Pri RV-raketoplanih so bili najuspešnejši slo¬ vaški modelarji. V S8E je tokrat zasluženo sla¬ vil mladi Jožef Jaššo, najnatančnejši pri prista¬ janju pa je bil še en mladinec Onarej Pajdl- nauser. Tudi pri maketah so bili najboljši Slo¬ vaki. Z maketo ariane 3 je zmagal Tibor Gira iz Bardejova pred rojakom Grešem z ariano 1 in sinom Marianom, ki je tekmoval z maketo Diamant B. Tekmovalci so se pomerili tudi v neuradni kategoriji nenavadnih modelov raket oziroma zabavnem programu, kjer je treba pripraviti čimbolj neobičajne konstrukcije raket ter jih stabilno in varno lansirati. Najizvirnejši je bil kot že nekajkrat doslej Anglež Stuart Lodge. Ekipnim tekmovanjem se marsikje odpovedu¬ jejo, kar pa ne velja za tekme pri nas. Tokrat so v boj za ekipne pokale posegle tudi mešane Domagoj Pavlovič je v S6A zasedel tretje me¬ sto in za ekipo iz Bjelovarja osvojil prvo odlič¬ je na ljubljanskih tekmovanjih. Urednikov predal Priče smo neslutenemu razvoju računalniške tehnologije, ki nam odpira nove poti na razna področja znanosti in tehnike, skrajšuje čas pri komuniciranju in povezovanju s svetom, iska¬ nju podatkov, načrtovanju, oblikovanju in še bi lahko naštevali. S simulacijami pričara svet navidezne resničnosti in oživi predmete v nekem okolju. Tudi računalniška oprema za domačo uporabo je iz dneva v dan zmogljivejša. Kar je bilo še včeraj zadnji krik tehnike, bo že jutri kup zastarele pločevine, ki ne bo sposoben sprejemati in obvladovati bliskovito razvija¬ joče se programske opreme. Ob vseh teh ne¬ verjetnih možnostih, ki nam jih ponuja naš hišni prijatelj, pred katerim tudi mladi prebije¬ jo vse večji del svojega prostega časa in ned¬ vomno veliki izobraževalni vlogi, pa se prema¬ lo zavedamo tudi mnogih negativnih učinkov. Če pustimo vnemar, da je potreba in želja po neposrednem komuniciranju med ljudmi vse manjša in smo vedno bolj odtujeni, kajti mnogo bolj preprosto je poslati pismo po tele¬ faksu ali elektronski pošti in se izogniti »zamudnemu« srečanju z znancem, so tu še druge stvari, ki se jim ne posvečamo več dovolj. Nekako še poskrbimo za zdravo živ¬ ljenje in občasno ukvarjanje s športnimi aktivnostmi, zato pa vse pogosteje zanemar¬ jamo druga področja. Pri otrocih naprimer pre¬ malo spodbujamo razvijanje ročnih spretnosti. Morda se niti ne zavedamo, kako pomembne so pri razvoju otroka, saj ima ta oblika aktivnosti tudi velik vzgojnoizobraževalni pomen. S kakšnim veseljem in ponosom nam otroci pokažejo lično narejen dekorativni izdelek, ki so ga sami izdelali. Zadovoljstvo je še toliko večje, če ima predmet tudi uporabno vrednost. Veselje do ročnega dela ohranimo tudi v zrelejših letih. Marsikdaj se lotimo kakega popravila, ali naredimo kaj v domači delavnici, če ne drugače, za sprostitev in dokaz, da smo sposobni tudi sami kaj postori¬ ti, s čimer pa navsezadnje prihranimo tudi nekaj denarja. V pozni starosti so ročna dela lahko tudi koristna oblika zaposlitve in rekreacije. Prav zato namenjamo v Timu tej tematiki precej pozornosti, saj želimo spodbuditi zani¬ manje mladih za ročne spretnosti pri obdelavi gradiv. Pridobljene veščine lahko s pridom izkoristijo na drugih področjih, nekatere tudi pri poklicnem usposabljanju. Konjičkarske literature na to temo je v tujini na pretek, na naših policah pa jo žal srečuje¬ mo le poredko, da ne omenjam slovenskih izdaj, ki jih praktično skoraj ni. Ali je to odraz našega (ne)zanimanja za te dejavnosti? Glede na bogastvo domačih obrti in tehnično tradi¬ cijo, ki jo nedvomno imamo, upam da ni tako. Vrzel na tem področju naj bi vsaj do neke mere zapolnila nova knjiga, prevod bogato ilustrirane knjige zanimivih izdelkov iz najra- zličnih gradiv,Ti naj bi kmalu izšla pri Tehniški založbi Slovenije. Jože Čuden, urednik TIM 6 • februar 1996 • 1 REPORTAŽA Stuart Lodge se je popolnoma preusmeril na raketoplane z zložljivim krilom. Z dobrimi leti je odločilno prispeval k zmagi kombinirane slovensko-angleške ekipe. Po uspehu na EP se je Matevž Dular tudi doma¬ čemu občinstvu predstavil z maketo dragon III. Mladi slovaški reprezentant David Szabo tudi med maketarji že stopa po stopinjah svojega očeta Mikulaša. Na sliki je z maketo ariane 1. Po daljši odsotnosti s tekmovanj se je Tomislav Cvitič iz Zagreba spet vrnil v športno areno. V Ljubljani se je predstavil z maketo nike toma- hawk. ekipe, ki so jih sestavili tekmovalci iz različnih držav in tako še prispevali k zanimivosti doga¬ janja na Barju. Ker je bila to zadnja večja prireditev pred SP, ki bo od 14. do 21. septembra pri nas, so si nekateri gostje prišli ogledovat teren in kli¬ matske pogoje prizorišča prihodnjega SP v tem času. Vtisi so bili nedvomno ugodni, saj je bilo vreme tekmovalcem in organizatorjem končno le naklonjeno. K uspešni izvedbi 17. pokalnega tekmovan¬ ja so pripomogli tudi sponzorji: Unihem - UHU, G-M&M, Belinka - perkemija, Emonec cafe, donator Geodetski zavod RS, MZOTK Ljublja¬ na, klub DM Ljubljane in mnogi posamezniki. Rezultati: S3A 1. A. Mazzaracchio 2. Stuart Lodge 3. Andrej Vrbec S3A ekipno 1. ARK Komarov 1 2. Slovaška 3. ARK Komarov 2 S4A 1. Egon Engelsberger 2. Miha Kozjek 3. A. Mazzarachio S4A ekipno 1. GB + SLO 2. Slovenija 1 3. SVK + I S6A (WC) 1. A. Mazzaracchio 2. Drago Perc 3. Domagoj Pavlovič S6A (WC) ekipno 1. ARK Komarov 1 2. Slovenija 3. ARK Komarov 2 S7(WC) 1. Tibor Gira 2. Marian Greš 3. Marian Gira S7 (WC) ekipno 1. Slovaška 1 S8E (WC) 1. Jožef Jaššo 2. Štefan Mokran 3. Ondrej Pajdlhauser S8E (WC) ekipno 1. Slovaška 1 2. Švica 3. MMK Logatec S8E/P 1. Ondrej Pajdlhauser 2. Ivan Turk 3. Hans Stoli Mladinsko DP v kategorijah S3, S4 in S6 Ljubljana, 22. 4. 1995 V minuli tekmovalni sezoni so raketni mode¬ larji izvedli večino načrtovanih državnih prvenstev v mladinski in članski konkurenci. Niz državnih prvenstev se je začel v Ljubljani, kjer je ljubljanski klub ARK Komarov organiziral prvenstvo za mladince, modelarje do 18 let. Udeležba je bila dobra, saj so nastopili mladinci iz vseh slovenskih klubov. Spremembe pravil - zmanjšanje totalnega impulza motorjev in poenotenje maksimalnih časov leta, ki jih je sprejela komisija za raket¬ no modelarstvo pri Letalski zvezi, za mladince lani še niso veljale, saj je hkrati z DP potekalo tudi odprto, mestno tekmovanje Ljubljane in tekma, ki je veljala za regijsko srečanje mladih tehnikov. Za tolikšno množico, kakršna se je Že prvi nastop na državnem prvenstvu je Mar¬ ku Jevšenaku, enemu najmlajših udeležencev, prinesel srebrno medaljo v SoA. Matija Vrtačnik pomaga prijatelju iz ekipe Matevžu Triplatu pripraviti model za štart. 2 • TIM 6 • februar 1996 REPORTAŽA Matevž Dular se je v vseh panogah uvrstil med tri najboljše. zbrala na poligonu na Barju, pa bi bilo težko zagotoviti ustrezno količino motorjev pred¬ vsem 1/2A (1,25 Ns|, kakršni so bili sicer po naročilu izdelani za potrebe članskih tek¬ movanj. Lepo spomladansko vreme je omogočilo dobre rezultate, zmagovalci oziroma državni prvaki pa so postali: Andrej Vrbec pri raketah s padalom, Ivan Turk pri raketoplanih in Tomaž Kogej pri raketah s trakom. Jože Čuden Pokal Elana Med lanskimi tekmovanji letalskih mo¬ delarjev pri nas je imelo najvišji rang mednarodno tekmovanje FAI v kategoriji F3J, ki so ga 17. in 18. junija na šport¬ nem letališču v Lescah organizirali člani Aerokluba Kranj. Na 2. pokalu Elana, kakor so ga poimenovali, so nastopili modelarji z radijsko vodenimi jadralnimi modeli. Z nastopi na tekmah v tujini so naši modelarji navezali precej stikov s somiš¬ ljeniki širom po Evropi. Nekateri med njimi so se odzvali vabilu in prišli na naše tekmovanje. Tako je Kranjčanom uspelo zagotoviti res lepo mednarodno udelež¬ bo. Prišli so tekmovalci, iz Hrvaške, Av¬ strije, Češke, Slovaške in Slovenije, sku¬ paj 45 udeležencev. Med favorite sta štela predvsem Čeha Jiri Tuma in Luboš Pazderka, zmagovalca neuradnega evropskega prvenstva. Tek¬ movanje je potekalo v skladu z zadnjimi dopolnili pravilnika FAI. S pomočjo med¬ narodne žirije je tekmovanje vodil Bran¬ ko Poličar. V predtekmovanju so tekmovalci, razvrščeni v 6 skupin, opravili lete v 6 tur¬ nusih. Pet boljših rezultatov je štelo za uvrstitev v finale, kjer so odleteli še dva turnusa. Pravico nastopa v finalu je imelo najboljših 12 tekmovalcev iz predtek¬ movanja. Vreme nastopajočim ni bilo najbolj naklonjeno, v glavnem je bilo oblačno s kratkimi sončnimi presledki. Tekma je bila vseskozi napeta, saj so bili zaradi vremena pogoji za dobro jadranje zelo zahtevni. Zaradi precenjevanja svojih sposobnosti, pa tudi modelov, so mnogi tekmovalci modele poškodovali. Med nji¬ mi je bil tudi favorizirani Tuma, ki je svoj model razbil že pri prvem štartu. Model zmagovalca Pazderke Prvi trije od desne proti levi: Pazderka, Hudak in Oršula Organizator je namenil pokale za tri prvouvrščene tekmovalce in enega za najboljšega slovenskega udeleženca. Dobitnike praktičnih nagrad, ki so jih prispevali sponzorji Elan, Sitoprint, Stu¬ dio Tržič, Ivo Ropret, Melodija Mengeš, Skupinska slika vseh udeležencev TIM 6 • februar 1996 • 3 REPORTAŽA Juma, Viktorija, Mibo modeli in Alpski letalski center Lesce, pa je določil žreb. Tekmovanje je po organizacijski plati lepo uspelo. Dobro je bilo poskrbljeno tudi za počutje nastopajočih, saj je bilo Rezultati: na terenu ves čas na pretek jedače in pijače. Glede na dober odziv tekmoval¬ cev iz tujine je pričakovati tudi na tretjem pokalu najmanj tolikšno udeležbo. Janko Rant 240.00 Timov portret Ze več kot dvajset let izhaja v Timu rubri¬ ka Radijsko vodenje in prav toliko časa sodeluje pri reviji dr. Jan I. Lokovšek, ki je tej zvrsti, mešanici modelarstva in elektroni¬ ke, posvetil večino svojega prostega časa. V preteklem obdobju, ko so bile naprave za radijsko vodenje še pregrešno drage in mnogim nedostopne, je objavil več pri¬ spevkov z načrti za samogradnjo. Sam je vrsto let tekmoval z doma izdelano in po vseh pravilih registrirano napravo, kar je bila tudi v tistih časih prava redkost! Kot avtor je od samega začetka trdno zagovarjal stališča, da mora biti vse potreb¬ no za samogradnjo dostopno v domačih trgovinah in še več, da mora izumitelj vedno v celoti odgovarjati za svojo stvaritev. V Timu objaviti načrt mu je vedno pomenilo tudi nuditi mentorstvo oziroma, če je le mogoče, pomagati vsem tistim, ki jim samogradnja, ne glede na vzrok, ni uspela. Lokovška že od nekdaj privlači v mo¬ delarstvu vse, kjer je kaj nenavadnega, na primer nekonvencionalne vrste pogona, aerodinamika nestandardnih oblik, modeli hidroplanov itd. Elektriki in elektroniki je zapisal dušo in srce. Njegov poklic in znanje (v prostem času je znanstveni sodelavec ljubljanske univerze) mu omogočata profesionalno preučevanje tako komponent RV-naprav kakor tudi drugih modelarskih pripomočkov ali sestavnih delov. Večino njegovih mode¬ lov, tako letečih kot plovnih, poganjajo elek¬ tromotorji, ki jih stalno preizkuša in meri, prav tako kakor tudi vire napajanja. Tej vrsti pogona plovnih in letečih modelov posveča izjemno pozornost. Poseben izziv mu pomenijo načini kakovostnega polnjenja vseh vrst baterij. Zaradi strokovnosti na tem področju se je posvetil tudi sestavljanju slovenskih pred¬ pisov o daljinskem radijskem vodenju in je kot delegat Letalske zveze Slovenije sodelo¬ val pri snovanju osnutka pravilnika pri Republiški upravi za telekomunikacije. Dandanes samogradnje kompletnih RV- -naprav niso več zanimive, kljub temu pa je v tej Timovi rubriki še vedno mogoče kaj prebrati o zanimivih podrobnostih, izpopol¬ nitvah in drobnih trikih, ki določeno kompo¬ nento izboljšajo in jo naredijo uporabnejšo. V mlajših letih je Jan Lokovšek večkrat ob¬ lekel tudi dres državne reprezentance. Tekmuje pa še danes, kajti modelarstvo je bilo in ostalo njegov najljubši konjiček, posebno RV-naprave, ki so ga popolnoma prevzele. 4 • TIM 6 • februar 1996 PRILOGA Leteče krilo s pogonom na C0 2 -motor Večina modelov, ki jih vidimo na naših modelarskih srečanjih, je klasične kon¬ strukcije. To pomeni, da imajo krila, trup in rep s horizontalnim in vertikalnim sta¬ bilizatorjem. Vsi ti modeli so si bolj ali manj podobni, običajno se razlikujejo le v tehnologiji gradnje. Obstajajo pa tudi drugačne konstrukcije modelov. Takšni so npr. modeli tipa "raca", ki imajo hori¬ zontalni stabilizator nameščen pred kri¬ lom, in "leteča krila", ki sploh nimajo posebnih stabilizatorskih površin. Potreb¬ no stabilnost jim zagotavlja posebna kon¬ strukcija krila. Ker so ti modeli brez stabi¬ lizatorja, načeloma ne potrebujejo trupa. Da lahko pritrdimo motor in rezervoar ter namestimo obtežitev in npr. RV-napravo, pa je tudi na modelih letečih kril potreben trup. Prava letala tipa "leteče krilo" so npr. motorni in jadralni zmaji ter kar nekaj vojaških lovcev in bombnikov. Značilni predstavnik te vrste letal je npr. najnovejši ameriški bombnik B-2. Včasih nas zamika, da bi zgradili model, ki bi bil nekoliko drugačen, in začel sem razmišljati o gradnji radijsko vodenega letečega krila. Konstrukcijski in aerodinamični problemi pri letečih krilih so nekoliko drugačni kot pri klasičnih modelih in zato sem se najprej lotil grad¬ nje testnega letečega krila s C0 2 -motor- jem. Model je seveda moral najprej "pre¬ boleti otroške bolezni", ki pa so bile uspešno ozdravljene z nekaterimi kon¬ strukcijskimi spremembami. Ena med nji¬ mi je bila sprememba pogona modela. Motor je bil pritrjen najprej zadaj in je model potiskal, vendar je bilo štartanje z delujočim motorjem tako nepraktično, da sem motor prestavil na sprednji konec trupa. Ko je testni model letel dovolj dob¬ ro, sem zgradil novega. Načrt zanj pa je pred vami (Risba 1 in priloga). Pa še to: če C0 2 -motorja nimate, gradnja letečega krila pa vas kljub temu mika, lahko model zgradite kot drsalec. Na začetek trupa prilepite kos debelejše balze in ga obliku¬ jete, prostor za balast pa je v modelu že predviden med trupnima rebroma 2 in 3. Modeli s C0 2 -motorjem so sorazmero- ma majhni. Razpon kril je od 700 do 900 mm, masa modelov je 60 do 90 g in letijo razmeroma počasi. Zaradi majhne mase so tudi poškodbe pri trših pristankih redke. Tudi motorji na C0 2 so soraz- meroma poceni in priročni za uporabo. Tečejo zelo tiho in ne onesnažujejo oko¬ lja. Za svoje modele običajno uporab¬ ljam češke motorčke Modela 0,27 cm 3 , ker so najlažje dosegljivi in dokaj po¬ ceni. Seveda pa lahko uporabite tudi druge C0 2 -motorje, kot so Telco, Brovvn, ruski DP-03 in Gašparinovi motorji G in GM. Podobno kot pri drugih vrstah letalskih modelov, se tudi pri gradnji modelov s C0 2 -motorji vse bolj uveljavljajo moderni materiali, kot so npr. ogljikova vlakna, kevlar, boron, vendar sem za gradnjo letečega krila uporabil balzo, ker je lahko dosegljiva, razmeroma poceni, tehnologija izdelave modela pa dokaj enostavna. Za gradnjo letečega krila boste potre¬ bovali balzo debeline 1, 1,5, 2, 3 in 4 mm. Potrebovali pa boste še košček 1,5 mm debele vezane plošče za prvo rebro trupa, nekaj bakrene žice s premerom 0,8 mm za pritrditev elevonov, vijake M 2 x 8 za pritrditev motorja in material za prekrivanje modela. Seveda brez osnovnega modelarskega orodja in šablonske deske z gradnjo ne bo nič. Za lepljenje priporočam UHU - hart oz. bison, ki ju nekoliko razredčimo z acetonom, in eno od cianoakrilatnih TIM 6 • februar 1996 • 5 PRILOGA lepil, npr. Loctite super attak. Izbiro lepila prepuščam vam, neizkušenim modelar¬ jem pa uporabo cianoakrilatnih lepil odsvetujem. Ta lepila se strdijo zelo hitro in drobnih napak pri sestavljanju ne mo¬ remo popravljati. Zaradi majhne nepo¬ zornosti pa si namesto delov modela zlepimo skupaj prste. Pri lepljenju ne pre¬ tiravajte s količino lepila, ker preveč lepi¬ la prav nič ne poveča trdnosti spoja, teža modela pa se lahko občutno povečal Zgradba modelov tipa "leteče krilo" je nekoliko drugačna kot pri običajnih mo¬ delih, zato je tudi postopek gradnje dru¬ gačen. Predvsem je pomembno, da je zvitje krila res takšno kot na načrtu. Preden začnete z delom, si zato dobro oglejte načrt in preberite navodilo za gradnjo. Da pa bo težav pri gradnji mode¬ la čim manj, naj vam bodo v pomoč fo¬ tografije posameznih faz. Krilo Krilo ima značilno puščičasto obliko, ki je potrebna zaradi boljše stabilnosti mo¬ dela. Zaradi majhne razpetine, prepro¬ stejše gradnje in manjše teže je nedelji¬ vo. Krilo ima klasičen V-lom, centralni del krila je raven, ušesi pa sta zakrivljeni pod kotom 15°. Zgrajeno je iz reber in letvic, nekoliko neobičajen je le glavni nosilec, ki je zaradi večje torzijske trdnosti škat¬ last. Za krilo si najprej pripravimo balzove letvice; iz balzovih plošč jih odrežemo s skalpelom, ki ga vodimo ob kovinskem ravnilu, ali pa odžagamo s primerno žago. Letvice naj bodo nekoliko daljše, kot je dolžina krilnih polovic. Dolge naj bodo približno 500 mm. Na točno dolži¬ no jih bomo obdelali po končanem se¬ stavljanju krila. Pripravimo si po dve letvi¬ ci 5 x 5 in 2 x 2 mm. Za glavni nosilec odrežemo 4 kose iz 1,5 mm debele balze tako, da se s širine 1 8 mm ožijo na 10 mm. Obe zaključni letvici sta iz 3-mili- metrske balze. Odrežemo ju tako, da se s širine 1 2 mm zožita na 1 0, in ju obrusi¬ mo v trikoten presek. Položimo ju na načrt, zarišemo mesta utorov za rebra in jih spilimo. Pozor, izdelati moramo letvici za levo in desno polovico krila in ne npr. dveh desnih! Zaradi velikega negativne¬ ga zvitja ušes moramo zaključni letvici ušes že pred sestavljanjem nekoliko zviti. Letvici odrežemo na mestih stika central¬ nega dela in ušes, kot je označeno na načrtu, ju navlažimo v topli vodi in zvije¬ mo. Zadnji rob letvic za zaključno stran ušes za približno 6 mm razmaknemo s trikotnim kosom balze, debele 2 mm, ju učvrstimo s kljukico in tanjšo gumico, kot kaže slika 1, ter posušimo. Za izdelavo reber si najprej pripravimo vsa tri šablonska rebra iz 1,5 mm debele vezane plošče ali vitroplasta. Balzova rebra izdelamo po običajnem "sendvič" postopku med dvema šablonama. Iz balze si izrežemo dovolj velike kose, jih z bucikami spnemo med šabloni in obde¬ Slika 2. Rebra v sendviču Slika 3. Gotovi sendviči Slika 4 . Sestavljanje krila lamo (Slika 2). Material za večino reber je balza debeline 1,5 mm, izjeme so rvo in zadnje rebro centralnih delov rila in zadnje rebro ušes iz 2-milimetrske balze. Ta rebra so iz debelejše balze zaradi lažje montaže trupa, pa tudi zato, ker se preslabotna rebra na stikih central¬ nega dela in ušes ter na zaključkih rada zvijejo zaradi napetosti v prekrivnem papirju ali foliji. Rebra izdelamo v štirih različnih "seri¬ jah", za vsako krilno polovico po dve. Pri izdelavi reber za ušesi moramo v sendvič speti 6 kosov balze, vendar prvega rebra, ki je na stiku s centralnim delom, ne bomo uporabili. Pri izdelavi utorov v rebrih sproti preverjamo, kako se vanje prilegajo letvice. Po končani obdelavi rebra polakiramo z razredčenim nitro- lakom, ki utrdi njihovo površino, hkrati pa ta ostanejo skupaj, ko izdremo bucike (Slika 3). Slika 5. Zapiranje nosilca pTiijp ^ ;; **» . ^ Slika 6. Zapiranje nosilca ušesa Slika 7. Montaža ušes Slika 8. Stik polovic krila Slika 9. Ojačitev glavnega nosilca Obe krilni polovici lahko na šablonski deski sestavljamo hkrati. Na desko z lepilnim trakom prilepimo risbi leve in desne polovice, nato pa ju prekrijemo s tanko prosojno polietilensko folijo, ki pre¬ prečuje, da bi se krilo prilepilo na risbo. Na šablonsko desko najprej s tankimi bucikami pritrdimo sprednje in zaključne letvice, ki morajo biti nameščene kar se 6 • TIM 6 • februar 1996 PRILOGA da ravno. Koristen pripomoček pri tem opravilu je ožje kovinsko ravnilo. V tej fazi gradnje sta podloženi le zaključni letvici ušes, in sicer za 9 mm s trikotno podložko iz 2-milimetrske balze. Tako ušesoma že med gradnjo zagotovimo potrebno zvitje. Ker glavni nosilec in rebra oklepajo kot 26,5°, moramo pred sestavljanjem neko¬ liko popravljati zadnji rob utora glavne¬ ga nosilca (Risba 2). Najprej bomo vstavili rebra centralnih delov. Rebro za Risba 2. Dodelava utora nosilca rebrom po vrsti jemljemo iz sendviča, popravimo zadnji rob utorov nosilca in dolžino reber prilagodimo utorom v zaključni letvici. Prilagojeno rebro nato vstavimo med sprednjo in zaključno letev centralnega dela in ga zalepimo. Obi¬ čajno za to uporabljamo počasi sušeče se lepilo, ker laže popravljamo morebit¬ no napačno lego rebra. Ce pa ste že dovolj izkušeni, lahko seveda uporabite tudi cianoakrilatno lepilo. Vsa rebra cen¬ tralnih delov so nameščena pokončno, izjemi sta le rebri na spoju centralnega dela z "ušesom", ki sta nagnjeni za 7° glede na navpičnico. Po enakem postop¬ ku med nosno in zaključno letev po¬ končno vstavimo vseh pet reber ušes. Naj ponovim: prvega rebra iz sendviča, ki naj bi bilo na stiku s centralnim delom, ne bomo uporabili. Ko se lepilo posuši, pod rebra skozi utore previdno potisnemo spodnji letvici glavnega nosilca, ju učvrstimo z bucika¬ mi in skrbno prilepimo (Slika 4) s ciano- akrilatnim lepilom. V utore na zgornji strani reber vstavimo zgornji letvici glav¬ nega nosilca, odpravimo morebitne na¬ pake v utorih, vanje nanesemo sloj po¬ časi sušečega se lepila in prilepimo letvi¬ ci. Učvrstimo ju z nekaj bucikami in pusti¬ mo, da se lepilo suši. Medtem si iz 1 mm debele balze (lahko tudi 1,5 mm) pripra¬ vimo letvice za zapiranje glavnega nosil¬ ca. Potrebujemo štiri letvice, široke pri¬ bližno 1 1 mm in dolge 500 mm. Letvice razrežemo na kose, dolge 40-42 mm, torej nekoliko daljše, kot je razdalja med rebri. Košček za koščkom prilagodimo, da se prilega med rebra, ga prilepimo na sprednji strani letvic glavnega nosilca in učvrstimo z bucikami. Tako na sprednji strani zapremo glavni nosilec vzdolž celotne dolžine krilnih polovic (Slika 5), nato pa na zadnji strani zapremo samo glavni nosilec ušes (Slika 6). Ko je lepilo suho, krilni polovici snamemo z deske in odbrusimo dele ojačitev glavnega nosil¬ ca, ki so previsoki. Krilni polovici z bucikami znova pritrdimo na desko, ven¬ dar pri tem podložimo sprednji letvici centralnih delov tako, da so v korenu krila dvignjena za 3 mm. Nato glavna nosilca obeh centralnih delov zapremo še zadaj. Tako izdelan škatlasti glavni nosilec je torzijsko zelo odporen in krilo obdrži predvideno zvitje tudi po prekri¬ vanju. Ko se lepilo posuši, krilni polovici znova snamemo, obrusimo nosilec in spodnjo stran krila, nato pa se lotimo izdelave V-loma. Na mestu stika ušesa in centralnega dela tik ob zunanjem robu rebra 2 s skalpelom odrežemo sprednjo letvico in letvici glavnega nosilca. Z bucikami pritrdimo na desko oba central¬ na dela krila in 45 mm dolgi podpori nosilca ušes. Letvice ušes na stiku s cen¬ tralnim delom obrusimo tako, da se ušesi natančno prilegata centralnim delom. Na stična mesta nato nanesemo lepilo in ušes( prilepimo k centralnim delom (Slika 7). Ce ste letvice dovolj natančno obde¬ lali, dodatne ojačitve stičnih mest niso potrebne. Ce pa niste bili dovolj natanč¬ ni, okrepite nosilec z bočnimi ojačitvami iz 1,5 mm debele balze. Krilni polovici pustimo na deski toliko časa, da se lepilo posuši, nato ju sna¬ memo. Ob začetno rebro centralnih delov prilepimo 4 kose balze, debele 4 mm. Ko je lepilo suho, balzo obrusimo po obliki rebra in izpilimo utor pomožne letvice. Prvo rebro je tako postalo dovolj široko, da bomo nanj brez težav prilepili material, s katerim bomo prekrivali krilo. Zadnje rebro ušes od glavnega nosilca do zaključne letvice utrdimo s koščkom 2- -milimetrske balze. S tem zmanjšamo možnost, da bi se rebro pri prekrivanju deformiralo. Preostane nam še izdelava stika obeh centralnih delov krila. Na spodnji strani ene od obeh polovic si na letvicah označimo črto, ki naj bo 13 mm oddaljena od prvega rebra, nato pa odvečne dele letvic odrežemo. Obe krilni polovici staknemo s spodnjo stranjo sku¬ paj, označimo in odrežemo odvečne dele letvic še na drugi polovici. Letvice na stiku obrusimo tako, da se obe polovici lepo stikata (Slika 8), razdalja med začetnima rebroma obeh polovic pa naj bo približno 25 mm. V rebri 1 nato izpil¬ imo utor za utrditev glavnega nosilca, ki ga izdelamo iz balzove letvice 4x9 mm in prilepimo v koren glavnega nosilca leve krilne polovice (Slika 9). Z brušenjem ojačitev oblikujemo tako, da se natančno prilega v nosilec desne polovice. Odre¬ žemo še odvečne dele letvic na koncu ušes in, razen sprednje letvice, dele krila nekoliko obrusimo, nato pa se lotimo izdelave trupa. Trup Trup je vgrajen v sredino krila, zato je postopek izdelave nekoliko neobičajen. Gradnjo pričnemo z izdelavo obeh boč¬ nih stranic. Iz kosov balze, debele 1,5 mm, zlepimo dve deščici, visoki 30 in dolgi približno 185 mm. Letnice balze morajo biti usmerjene pravokotno na daljšo stranico deščic. 16 mm od spod¬ njega roba ene od stranic trupa zarišemo spodnji rob utorov za letvice krila, 1 6 mm od začetka stranice pa si označimo sprednji rob sprednje letvice krila. Krilno polovico nato položimo na stranico trupa in zarišemo mesta utorov glede na letvice krila. Utore izpilimo tako, da lahko stra¬ nico trupa nataknemo na letvice krilne polovice. Izdelano stranico trupa upora¬ bimo kot šablono za izdelavo druge (Slika 10). Stranici trupa zadaj poševno odrežemo in ju prilepimo na prvi rebri krilnih polovic, ki ju nato končno zlepimo skupaj. Dno trupa izdelamo podobno kot stranici. Širino plošče za dno trupa bomo morali prilagoditi širini trupa med strani¬ cama. Ta naj bi bila 22 mm, vendar je, zaradi drobnih napak pri gradnji, lahko tudi nekoliko drugačna. Zato širino na¬ tančno izmerimo in iz kosov balze debe¬ line 1,5 mm zlepimo nekoliko širšo plo¬ ščo za dno trupa. Letnice balze naj potekajo, kot je narisano na načrtu. Spre¬ daj prečno, na zadnjem delu pa vzdolž¬ no. Dno trupa zadaj obrusimo, nato pa prilepimo ojačitvene letvice 3x3 mm in 3x6 mm, ki jih oblikujemo po načrtu. Z brušenjem dna trupa njegovo širino pri¬ lagodimo širini med stranicama trupa in dno prilepimo (Sliki 1 1 in 12). Pri tem si pomagamo z bucikami. Slika 10. Stranici trupa Slika 11. Sestavljeno krilo Slika 12. Vstavljanje dna trupa TIM 6 • februar 1996 • 7 PRILOGA V trup moramo prilepiti še rebra. Ta so iz balze debeljne 1,5 mm, le prvo je debelo 3 mm. Širino reber moramo pri¬ lagoditi, tako kot smo prilagodili širino dna trupa. Rebra prilepimo, kot je na¬ risano na načrtu. Prvo rebro 2 v trupu je nagnjeno za približno 5° navzdol, neko¬ liko naprej sta nagnjeni tudi rebri 4 za namestitev rezervoarja plina, rebro 5, ki omejuje prostor za obtežitev, pa je nag¬ njeno nekoliko nazaj. Stik obeh stranic na koncu trupa okrepimo s trikotno bal- zovo letvico (Slika 13). Ob zgornji rob stranic trupa prilepimo dve letvici 3x3 mm in dva koščka 1,5 mm debele balze nad glavnim nosilcem krila. Zgornjo ploskev trupa poravnamo z brušenjem, položimo nanjo košček prosojnega pa¬ pirja in nanj zarišemo obris trupa in raz¬ poreditev reber 4. S prečnim polaganjem koščkov 1,5-milimetrske balze trup zapre¬ mo (Slika 14), nato pa obrusimo. Iz vezane plošče, debele 1,5 mm, izža- gamo rebro 1 in nanj s cianoakrilatnim lepilom prilepimo 5 mm širok kos vitro- plasta. Skozi oba dela izvrtamo luknji s premerom 1,5 mm in vanju vrežemo navoj M 2. Razdalja med luknjama mora ustrezati razdalji lukenj za pritrditev na motorju. Zaradi vitroplasta na rebru 1 moramo v rebru 2 izdelati utor, nato pa rebro 1 prilepimo na trup in ga obrusimo. Sestavljanje modela je tako skoraj končano. Iz 1,5 mm debele balze izreže¬ mo še oba elevona in smerna stabiliza¬ torja in ju obdelamo. V utore na rebrih krila prilepimo pomožno letvico 2x2 mm, vse dele modela natančno obrusimo in prelakiramo z razredčenim nitrolakom (Slika 15), nato pa model prekrijemo. Za prekrivanje lahko uprabimo tanek japonski papir (12 g/m 2 ) ali pa zelo tanko folijo, npr. mylar ali zelo tanek poli¬ ester. Moj model je prekrit z Graup- nerjevo tanko folijo ecospan. Prekrivanje s folijami je precej zahtevnejše kot prekri¬ vanje z japonskim papirjem, vendar je tako prekrit model odporen proti vlagi. Prekrijemo vse dele modela, tudi trup, elevone in smerne stabilizatorje. Model, prekrit z japonskim papirjem, moramo seveda prelakirati z nitrolakom. Na krilo moramo pritrditi še elevona in prilepiti smerna stabilizatorja. Zaradi laž¬ je reglaže modela sta elevona pritrjena s koščki bakrene žice premera 0,8 mm, ki jih pri reglaži lahko zvijamo. V elevona in zaključni letvici ušes previdno izvrtamo luknje 0 0,8 mm. Razdalje med luknjami na elevonih in letvicah se morajo natanč¬ no ujemati, zunanji rob elevonov pa ne sme segati čez zaključno rebro ušesa. V elevona s cianoakrilatnim lepilom prilepi¬ mo koščke žice (Slika 16), nato pa ju pritrdimo na zaključno letev. Ob končni rebri ušes prilepimo še smerna stabiliza¬ torja (Slika 17). Na zgornji strani trupa izpilimo odprtino s premerom 16 mm za rezervoar C0 2 . Točno mesto odprtine do¬ ločimo s pomočjo papirja z narisanim razporedom trupnih reber. Slika 13. Vstavljanje reber trupa Slika 15. Obrušen trup Slika 16. Elevoni z žico Slika 17. Zaključek ušesa Na model privijemo motor z eliso in namestimo rezervoar, nato pa preverimo položaj težišča. Verjetno bo nekoliko pre¬ več spredaj, zato moramo model zadaj dodatno obtežiti. Na zgornji strani trupa nad prostorom za obtežitev zvrtamo luk¬ njo s premerom 3 mm in skoznjo v trup nasujemo toliko šiber ali svinčenih drob¬ cev, da je težišče modela tam, kjer zahte¬ va načrt. V prostor za obtežitev zatlači¬ mo nekaj kosmov vate, da šibre ne pleše¬ jo sem in tja, in luknjo zapremo s košč¬ kom folije ali balzovim čepom. Model je pripravljen za prvi štart, njegova skupna masa pa je okrog 80 g. Reglaža Reglaža letečega krila je podobna reglaži klasičnih modelov, le da namesto podlaganja višinskega stabilizatorja spre¬ minjamo kot elevonov. Model najprej zregliramo tako, da leti naravnost in pod blagim drsnim kotom. Če "pumpa", kot obeh elevonov nekoliko zmanjšamo, in obratno, če je kot letenja modela prestrm, oba elevonova odklonimo nekoliko bolj navzgor. Zgodi se, da model noče leteti naravnost. Vzrok sta različna kota elevonov. Model zavija v levo takrat, ko je levi elevon preveč odklonjen navzgor. Podobno je pri zavijanju v desno. Čeprav bo zregliran model letel v desnih krogih, pa je preprosteje, če najprej zregliramo letenje naravnost. Če s spre¬ minjanjem kota elevonov nikakor ne mo¬ remo doseči brezhibnega letenja mo¬ dela, moramo nekoliko spremeniti polo¬ žaj težišča. Če model "pumpa", z zmanj¬ ševanjem obtežitve pomaknemo težišče nekoliko naprej. Če pa je kot letenja modela prestrm, z dodajanjem balasta pomaknemo težišče nekoliko nazaj. Ko model dovolj dobro leti naravnost, desni elevon še nekoliko odklonimo na¬ vzgor in leteče krilo bo letelo v blagem desnem zavoju. Kot letenja bo verjetno nekoliko prestrm; popravimo ga s po¬ večevanjem odklona obeh elevonov navzgor, nato pa s podlaganjem motorja zregliramo še motorni let. Marjan Klenovšek TIMOVI OGLASI PRODAM dobro ohranjen Commodore 64 s tipkovnico in kasetnikom, več kot 500 iger, igralno palico, adapter ter modem s tremi igrami. Cena 150 DEM. Andrej Zupančič Koželjevec 8 61290 Grosuplje PRODAM RV-polmaketo motornega letala mustang P-51D (lovec II. svetovne vojne) firme Great planeš (pred kratkim izdelano in nepoškodovano) klasične gradnje z razpetino kril 1450 mm. Cena modela brez motorja je 400 DEM. Brezhiben motor Super tigre G 40, 6,5 cm 3 prodam za 120 DEM. Prodam tudi model angleške patruljne lad¬ je (samogradnja, les) dolžine 750 mm z elektromotorjem Mabuchi 500 ter elektroni¬ ko za upravljanje, cena 150 DEM. Bojan Bezjak Trubarjeva 11 /c 65000 Nova Gorica Tel.: (065) 25- 937. PRODAM dirkalno kolo Rog junior s petimi prestavami. Kolo je kot novo. Cena je 10.000 SIT. Marko Omerzu Šolska 7 68280 Brestanica 8 • TIM 6 • februar 1996 MODELARSTVO Timov test "Svvift S-l" Ne spomnim se, da bi katerega svojih modelov dokončal v pičlih treh dneh, kakor je bilo to ravno pri izdelavi Miho¬ vega modela, makete poljskega akro¬ batskega jadralnega letala Swift S-l. V Mibu so se odločili, da bodo svoj novi izdelek predstavili Graupnerjevi ekipi na letošnjem mednarodnem srečanju mode¬ larjev v Val di Fassi v Italiji. Za predstavi¬ tev in slikanje modela za novi Graupner- jev katalog so se odločili uporabiti kar tri modele, s katerimi bi leteli trije modelarji. K sodelovanju so povabili tudi naju z bra¬ tom Borisom. Dela pri pripravi kalupov in vlivanju modelov so se mibovcem zavlek¬ la pozno v julij, zato nam je vsem skupaj pred odhodom v Italijo začelo primanjko¬ vati časa za sestavljanje modelov. Zaradi premišljene gradnje in skrbno izdelanih sestavnih delov pa smo bili vsi trije nasto¬ pajoči kos zahtevni nalogi in smo kasne¬ je uspešno opravili predstavitev modela. Swift S-l Svvift S-l je trenutno najboljše in naj¬ bolj priljubljeno enosedežno tekmovalno akrobatsko jadralno letalo vrhunskih spo¬ sobnosti na svetu. Izdelujejo ga Poljaki, pri njegovem snovanju in trženju pa so¬ delujejo tudi švicarski strokovnjaki. Raz- petina njegovega krila znaša 1 2,68 m, dolgo pa je 6,91 m. Poleg odličnih akro¬ batskih lastnosti, največja dovoljena traj¬ na obremenitev znaša +10/-7,5 g, ga odlikuje tudi zelo lepa in svojska oblika, zato ni čudno, da je priljubljen tudi med modelarji. Firma Mibo modeli izdeluje makete ietala Svvift S-l v treh velikostih oz. merilih: 1 :5 z razpetino 2,56 m; 1 : 6 z razpetino 2,21 m ter Mikroswift S-l v merilu 1 : 10 z razpetino 1,26 m. Tokrat smo za vas preizkusili model z razpetino 2,21 m, ki ga bodo mibovci izdelovali za firmo Graupner. Zgradba modela Mibov svvift S-l je mogoče lepiti s pet¬ minutnimi epoksidnimi in sekundnimi (ci- anoakrilatnimi) lepili, ki močno skrajšajo čas sestavljanja modela. Izgotovljen je do te mere, da je vanj v glavnem treba vgraditi le elemente naprave za radijsko vodenje, izdelati pritrditev višinskega repa, izrezati pokrov kabine in končno model prekriti s plastično folijo. V škatli so, kakor smo že vajeni, razen folije in lepil priloženi vsi, za sestavljanje modela potrebni deli. Brezhibno vlit snežno bel trup iz epok- sidnega laminata je zelo prostoren in trden. Preizkušeno ga odlikuje velika od¬ pornost za trde in nenavadne pristanke. V njem je veliko prostora za vgradnjo RV- naprave. Prototip s tovarniško številko 002 smo opremili z mehanizmom za vle¬ ko z motornim modelom, pa še to ni pre- SWIFTS-1 VRSTA MODELA: DOLŽINA MODELA: MASA MODELA: RV-AKROBATSKI JADRALNI MODEL - MAKETA 1160 1600-2000 VIŠINSKI REP: RAZPETINA PLOŠČINA PROFIL VITKOST SPEC. OBTEŽBA L1 L2 L3 RAZPETINA PLOŠČINA PROFIL VRSTA L1 L2 L3 mm dm 7 g/dm mm mm mm mm dm 7 mm mm mm 2110 32,2 RG8 13,8 48-61 220 / 85 495 4,78 RAVNA PLOŠČA KLASIČNI REP 110 / 80 REPNI VOLUMEN RAZLIKA KOTOV 0,61 + 1 ’ PLOŠČINA L1 L2 REPNI VOLUMEN VZLETNA MASA TESTNEGA MODELA: dm mm mm 2,9 170 100 0,323 1870 VRSTA POGONA: VIJAK VOLUMEN REZERV. ŠTEVILO CELIC VRSTA GRADNJE MODELA: TRUP KRILO REP UPRAVLJANJE: cm POBOČJE /eleklro /korak AEROVLEK cm 3 SMER S MOTOR ZAKRILCA ZAHTEVNOST GRADNJE: STOPNJA IZGOTOVITVE: PRIMERNOS T MODELA: EPOKSIDNI LAMINAT ABAHI / STIROPOR BALZA VIŠINA ✓ KRILCA ✓ ZRAČ. ZAVORE ✓ PODVOZJE DRUGO MAJHNA SREDNJA - VISOKA POBOČJE, AKROBACIJE PROIZVAJALEC: MIBO MODELI d.o.o. Dva od treh Mibovih svviftov na pobočju Val di Fasse Model ima prav tako kot pravo letalo krilo brez tako imenovane¬ ga V-loma, kar mu omogoča odlične akro¬ batske sposobnosti. TIM 6 • februar 1996 • 9 MODELARSTVO V nosu modela je na razpolago ogromno pros¬ tora za vgradnjo RV-naprave. tirano povečalo gneče servomotorjev v njegovem nosu. V trupu se nahaja že vlepljen bovden za pogon smernega krmila. To krmilo je zaradi preprostejše gradnje, prav tako kot trup, vlito v kalupu in je že opremljeno s tečaji. Izdelano je tako, da s svojo okroglino z minimalno zračnostjo sega v smerni rep. Zračni upor smernega repa je zato izredno majhen. Krmilo odklanja pod pravim kotom ukrivljena žica bovd- na, ki je zataknjena v njegovo dno tako, da pogon od zunaj ni viden, hkrati pa krmilje tudi ne ustvarja dodatnega upora. Uporaba domiselnega in preprostega tečaja omogoča hitro demontažo smerne¬ ga krmila, kadar je to potrebno. Razstavljivi višinski rep je izdelan iz 5 mm debele balze in je že oblikovan. Na trup je pritrjen s plastičnim vijakom M 4 z vgrezno glavo. Plastični vijak je uvit v matico, ki je zaradi preprostosti izdelana kar iz vezane plošče. Višinsko krmilo poganja plastični drog, ki je na obeh koncih zaradi varnosti in preprostejše demontaže repa s trupa opremljen z navoji in vilicama premera 2,5 mm. Na trupu so že pripravljene izvrtine, v katere vlepimo medeninasto cev glavne¬ ga nosilca krila. Ta ima premer 8 mm in je zelo močan. Srednji del trupa med krili je treba dodatno okrepiti s priloženim lesenim rebrom. Kvalitetno izdelano krilo tega modela je poleg trupa naslednji izdelek, ki potr¬ juje kakovost in priljubljenost Mibovih modelov v svetu. Oplaščeno je z abahije- vim furnirjem. Nanj je poleg rebra kore¬ na krila prilepljena že oblikovana nosna letev. V jedru iz stiropora so izdelani kanali za napeljavo kablov za servomo- torje, na mestih vgradnje servomotorjev pa sta tovarniško izrezani okrogli odprti¬ ni. Največ časa za izdelavo svviftovega krila mi je pobralo spajkanje kablov za vgrajena servomotorja. Krilo sem dodat¬ no opremil z elektrospojko (Graupner, kat. št. 2972 in 2973; naprodaj tudi pri Mladem tehniku), ki omogoča priklop ser¬ vomotorjev na RV-napravo takoj, ko polovici krila do konca nataknem na kril¬ ni nosilec. S tem odpade zamudno in nepotrebno spajanje vtičev servomotorjev s spojkami sprejemnika. Kabina trupa je grajena klasično iz reber ter iz modrega prosojnega pokro¬ va, ki modelu kljub odstopanju od origi¬ nala daje lepši videz. Pregled sestavnih de¬ lov kompleta za iz¬ delavo modela Letalne lastnosti Skrbno izbrani profil krila RG 8 omo¬ goča modelu Svvift S-1 odlične akro¬ batske lastnosti. Predvsem ga odlikuje zelo majhen zračni upor, dobra prodor¬ nost proti vetru in odlične lastnosti pri hrbtnem letu. Swift S-1 je letalsko zahtev¬ nejši model, ki je namenjen akrobatske¬ mu izživljanju na pobočjih. Odlikuje ga odlična občutljivost vseh krmil. Modelarji, ki imajo sodobnejše RV-naprave, bodo s programiranjem funkcij dvojnih (Dual rate) in eksponencialnih hodov s preklo¬ pom stikala izbirali med akrobatskim mo¬ delom in pohlevnim jadralcem, primer¬ nim za štart in pristanek. Model je tako kot pravo letalo sposoben odleteti vsako akrobatsko figuro, ki jo najdete v knjigi, seveda pa tudi vse tiste, ki si jih izmislite sami. Moje izkušnje z njim so take, da me je letenje po 20 minutah akrobatike dodobra utrudilo in sem si zaželel nekaj predaha. Teh 20 minut letenja je bilo eno samo prevračanje in šviganje po zraku, pravi modelarski užitek. Pristajalna hitrost swifta S-1 je zaradi dokaj velike specifične obremenitve krila nekoliko večja, kar je potrebno upošte¬ vati pri pristankih z vetrom na pobočjih, zato priporočam uporabo kriic tudi v vlogi zračnih zavor. Odklonjena navzgor povzročajo za ta model značilni piska¬ joči zvok zračnih vrtincev, model pa pri tem pospešeno izgublja svojo višino. Svvift S-1 se ob letenju pri majhnih hi¬ trostih obnaša lepo in stabilno in ne kaže zahrbtnih znakov padanja v vrij. Čeravno je z njim mogoče tudi dokaj uspešno jadrati, vam tega ne priporo¬ čam. Relativno majhna razpetina modela in njegove akrobatske letalske lastnosti lahko na večji oddaljenosti povzročijo, da njegovega položaja ne bi več ob¬ vladovali, česar pa si zagotovo ne želite. Model smo preizkusili pri visokem startu z Graupnerjevim električnim vitlom, vendar tovrstni način, razen zelo izkušenim mode¬ Swift pozimi larjem, odsvetujem. Swift S-1 je preizku¬ šeno primeren model za motorno vleko. Namembnost modela S podrobnejšim opisom Mihovega swifta S-1 v Timu smo pohiteli, saj ga bo tudi Graupner prvič uradno predstavil na sejmu v Nurnbergu, ki časovno sovpada z izidom naše revije v začetku tega mese¬ ca. Svetujem vam, da izkoristite priložnost in preizkusite Mibov svvift S-1 tudi vi. Pre¬ pričan sem, da ga boste takoj vzljubili. Aleksander Sekirnik ŽIVLJENJE IN TEHNIKA Januarska številka z barvno prilogo že v prodaji 10 • TIM 6 • februar 1996 MODELARSTVO TIMOVA NAGRADNA AKCIJA Na začetku šolskega leta smo vas, spoštovani bralci ponovno povabili k sodelovanju v Timovi nagradni akciji pridobivanja novih naročnikov, ki smo jo prvič organizirali v lanskem šolskem letu in katere namen je spodbuditi zanimanje mladih za tehniko, jim približati domačo tehnično literaturo ter razširiti krog bralcev revije Tim. Od začetka akcije je minilo že nekaj mesecev, natančneje polovica letnika, zato smo vam dolžni posredovati nekaj novih podatkov o njenem poteku. Tudi letos so pri zbiranju naročnikov najuspešnejši poverjeniki na šolah, učitelji tehnične vzgoje, zlasti tisti, ki si prizade¬ vajo mlade naučiti pri delu uporabljati tehnično strokovno literaturo, oziroma na tistih šolah, kjer je pouk tehnične vgoje tudi sicer na visokem nivoju. Največ naročnikov revije Tim so doslej zbrali poverjeniki na naslednjih osnovnih šolah: 1 .- 2 . 1 .- 2 . 3. 4. 5. 6 . 7.-8. 7.-8. 9.-10. 9.-10. 11 . 12 . 13. 14. 15. O. Š. Križe Panez Zazvonil), Kokrškega odreda 16, 64294 Križe, O. Š. Otočec (Marjan Jenko), 68222 Otočec 4, O. Š. Jurij Dalmatin (Marta Zorko), Šolska 1,68270 Krško, O. Š. Ljudski vrt Pože Cvetko), Župančičeva 10, 62250 Ptuj, III. O. S. Murska Sobota Pože Horvat), Trstenjakova 73, 69000 M. Sobota, O. Š. Ivan Skvarč (Alenka Ašič), C. 9. avgusta 44, 61410 Zagorje, O. Š. Srečko Kosovel (Klara Lavrenčič), Kosovelova 6, 66210 Sežana, lil. O. Š. Celje (Zvonka But), Vodnikova 4, 63000^Celje, O. Š. Žiri (Barbara Peternel), jobstova 22, 64226 Žiri, O. Š. Stranje Pože Jankovič), Zg. Stranje 22, 61242 Stahovica, O. Š. Koroški jeklarji (Marija Šoderl), Javornik 35, 62390 Ravne na Koroškem, O. Š. Tomo Brejc (Mojca Podbelšek), Žutna 39, 61241 Kamnik, O. Š. Dušan Flis (Erna Rus), Šolska 10, 62311 Hoče, O. Š. Komenda Moste (Mija Kordež), Moste 40, 61218 Komenda, O. Š. Drago Bajc (Bojana Bole), Vinarska ul. 5, 65271 Vipava, 51 izvodov 51 izvodov 33 izvodov 29 izvodov 27 izvodov 26 izvodov 24 izvodov 24 izvodov 22 izvodov 22 izvodov 21 izvodov 19 izvodov 18 izvodov 17 izvodov 16 izvodov Seznam še ni dokončen in se bo do zaključka šolskega leta, ko bomo objavili tudi celoten spisek nagrad in donatorjev, ki so prispevali svoje izdelke v sklad akcije, verjetno še spreme¬ nil. Kljub temu pa naj služi za primerjavo tistim šolam in poverjenikom, ki bi želeli popraviti rezultat ali se uvrstiti na seznam, ki zagotavlja eno izmed nagrad. Svoje izdelke in darilne pakete so v nagradni sklad doslej že prispevali: podjetje GM&M d.o.o. iz Grosupljega, Unihem d.o.o. iz Ljubljane, MIBO - modeli in Prometej Art & Hobby, d.o.o. Akcija torej še ni zaključena in do junija, ko bomo razdelili nagrade, je še dovolj časa za vse, ki želijo v njej sodelovati in pomagati pri širjenju kroga bralcev revije Tim in tehnične kul¬ ture med mladino nasploh. Če se boste torej odločili za sodelovanje v akciji, ali skušali povečati število doslej zbranih naročnikov, nam lahko še vedno posredujete podatke o morebitnih novih naročnikih. Emupner V-EXPERIENCE Spannweite 3370/3680 mm F3J-Wettbewerbsmodell mit V-Leitwerk A f 96 Neuheiten ’96 ME 323 GIGANT ^^TstraniletalskihmodelovJjT^jTeh^ko^terle^ lO^iraniJadjjskihjTiode^ 22 strani modelov avtomobilov J^_stramJ?V-na£ra\Mnjj^^ 12 strani elektro- in eksplozijskih motorjev Katalog novosti Neuheiten '96 dobite pri pooblaščenem zastopniku: miuork. p.p. 17, 61370 Logatec, tel.: (061) 742-233 Vse dodatne informacije so vam na voljo vsak delavnik med 7.00 in 15.00 uro. TIMOVI NAČRTI - KNJIGE Izšli so novi TIMOVI NAČRTI! TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala Cessnal 80 .650 SIT TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I.500 SIT TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, RV-jadralni model za spuščanje iz roke.500 SIT Bralce obveščamo, da imamo še vedno na zalogi tudi ostale TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 Motorni letalski RV-model Basic 4 Star. 496,00 TIMOV NAČRT 2 RV-jadrnica Lipa I. 496,00 TIMOV NAČRT 3 RV-jadralni model HOT-94. 500,00 Vsi načrti so risani v merilu 1:1. Naročite jih lahko na naslovu uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 213-749. K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošiljko vam bomo poslali po povzetju. Poleg načrtov vam iz našega knjižnega pro¬ grama priporočamo še naslednje izdaje: D. Bajt: VSEVEDNIK (predelana izdaja). 2940,00 Čuden, Snoj: RAKETNO MODELARSTVO .3150,00 R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO. 1995,00 V. Zupan: MALE ŽELEZNICE. 1995,00 M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE.420,00 MIZARJENJE. 840,00 MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI .... 2100,00 Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA ...1260,00 PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE. 3990,00 Naročniki revije TIM imajo pri nakupu knjig 20 % popusta. IV. pokal mesta Kranj v plastičnem maketarstvu za juniorje do 18 let Aeroklub Kranj organizira v soboto, 17. februarja 1996, tekmovanje v plastičnem maketarstvu. Tekmovanje bo potekalo na osnovni šoli Matije Čopa na Planini v Kranju z začetkom ob 8. uri. Ocenjevalne kategorije: I. A. Makete letal v merilu 1 : 72 in manjše I. B. Makete letal v merilu 1 : 48 in večje II. Makete plovil v vseh merilih III. Makete avtomobilov in motorjev v vseh merilih IV. Makete vojaških vozil in vojakov v vseh merilih K vsaki tekmujoči maketi je obvezno prilo¬ žiti sestavnico iz sestavljanke, po želji pa tudi dodatno informativno gradivo - foto¬ kopije ali kopije. Prijavnina znaša 1000 SIT na tekmovalca. Pokrovitelji so zago¬ tovili veliko število nagrad. Vse informacije dobite pri Sašu Krašovcu, telefon: (064) 211-144 (služba), (064) 327-836 (doma). Vabljeni! TIM 6 • februar 1996 • 11 MODELARSTVO Okraševanje modelov (4. del) Izdelovanje barvnih napisov Barvne napise ie mogoče z izrezova¬ njem iz folije izdelati v dveh tehnikah: A) Izrezane črke Navadni napisi Krilo modela ali repne površine je mogoče okrasiti s krajšim besedilom, imenom ali čim podobnim. Besedilo je najlaže oblikovati na računalniku z upo¬ rabo grafičnih programov, ki vsebujejo množico različnih vrst/naborov črk (fon- tov). V narisano obliko elementa modela (npr. krila) napišete določeno besedilo z več različnimi vrstami črk. Izbrani napis nato natisnete, fotokopirate in si potem izdelate šablone za izdelavo. Senčeni napisi Črke in številke, ki so senčene oziroma izdelane v dveh barvah, izdelate tako, da najprej natisnete spodnje senčne zna¬ ke, ki naj vsebujejo tudi obris oblike zgor¬ njih vidnih znakov. Taka oblika senčnega znaka vam kasneje omogoči mnogo laž¬ je nameščanje zgornjih znakov na njiho¬ ve senčne dvojnike. Oblikovanje napisa sem zaradi lažjega razu¬ mevanja ponazoril tudi na shemi. Ko izdelate vse senčne znake, obrežite šablone po črtkanih linijah (postopek 3), da si tako izdelate šablone za vidne znake. Pred nameščanjem znakov na po¬ vršine modela prilepite zgornji znak na spodnjega. Če je napis ozek ali pa na Obnovljena shema Multiplexovega akrobat¬ skega jadralnega modela bingo. Vse šablone za črke sem oblikoval s pomočjo računalniške- a programa Corel draw, jih odtisnil na šeles- amer in nato izrezal. 1. Takšen naj bi bil napis na površini modela. Velikost črk oblikujemo z računalnikom tako, da ustreza velikosti površine modela. 2. Najprej po zunanjih linijah izrežemo vsak posamezni znak. Pomembno je, da označimo položaj zgornjih vidnih znakov. S pomočjo teh šablon izrežemo iz folije senčne znake. 3. Potem ko smo s pomočjo šablon za izrezo¬ vanje senčnih znakov izrezali vse znake, po označenih črtah izrežemo še šablone za rezanje vidnih znakov. 4. Vidni znak nalepimo na senčnega. V pomoč pri nameščanju nam služi njegov obris oziroma naznačeni robovi na senčnem znaku. enem ali več mestih prekinjen, ga je treba pred nameščanjem na površino modela še urediti. Napis s pravilnimi presledki med posameznimi znaki prislonite ob ravnilo in ga na zgornji vidni strani po¬ vežite z vsaj dvema selotejpoma. Tako povezanemu napisu nato odstranite za¬ ščitno folijo in ga nalepite na površino dela modela (npr. krila). Vezni selotejp pozneje odstranite. B) Matrične oblike Če pri izbiri oblike črk niste preveč izbirčni in če želite besedilo oziroma napis izpisati s črkami ali številkami v eni velikosti, ga lahko s pomočjo priročne Napis v matrični obliki na spodnji strani mo¬ dela tvori množica približno 20 mm velikih raznobarvnih zvezdic. šablone napišete v obliki matrice po vzo¬ ru igličnih tiskalnikov na naslednji način: V izbranem besedilu poiščite najširšo črko in določite njeno višino in širino. V narisanem primeru je to črka M. Potem izberite, iz kakšnih in kolikšnega števila znakov bo ta črka sestavljena po višini in širini. To so lahko okrogle pike, petero¬ krake zvezdice, puščice ali kaj podobne¬ ga. Glede na potrebno število določite 12 • TIM 6 • februar 1996 MODELARSTVO Za natančno postavitev napisa na njodel služi šablona iz šeleshamerja. Razdalja R je enaka od¬ daljenosti napisa od roba modela, S pa razmiku med črkami. velikost ter obliko posameznega znaka točke in si za njegovo izdelavo izdelajte priročno šablono. Druga šablona služi kot okvir (matri¬ ca), v katerem s sestavljanjem znakov točk tvorite posamezne črke ali številke. V šablono iz šeleshamerja izrežite pra¬ vokotno odprtino v velikosti največje črke. Če želite nagnjen oziroma kurzivni napis, v šablono izrežite romboidno od¬ prtino z želenim kotom nagiba črk. Šablono spodaj upognite navznoter, da bo dobljeni pregib služil kot pripravno vodilo ob ravnem robu dela modela. V našem primeru je to spodnji rob krila. Razdalja R od pregiba do spodnjega izreza iz šablone naj bo enaka oddal¬ jenosti črk od spodnjega roba, npr. krila. S poskusi določite začetek besedila in razmik med posameznimi črkami. Pre¬ den se lotite lepljenja znakov posa¬ meznih črk na površino krila, odrežite še levi rob šablone tako, da bo razdalja med levim robom šablone in levim robom izreza šablone matrice, ki je na shemi označena s črko S, enaka razmiku med črkami ali številkami. Opisani po¬ stopek pisanja besedila na krilo sem uporabil za napis svojega priimka^ na spodnjo ploskev črnega pilatusa. Črke sem sestavil iz množice majhnih razno¬ barvnih peterokrakih zvezdic. Aleksander Sekirnik TIMOVI OGLASI KUPIM načrt jadralnega letala cirus. Peter Zorc Brinje 1/28 61290 Grosuplje Tel.: (061) 772-217 (zvečer) PRODAM RV-ietalske modele charter, bingo in sprint, z motorji ali brez njih, RV- jadralno, akrobatsko letalo, veliko RV-jadr- nico z elektromotorjem in RV-čolne, seastar, gliser in colt, veliko vojaško ladjo, komplet¬ ni čoln za FSR 15 cm3 z motorjem Rossi 10 cm 3 , motor Moki 6,5 cm 3 , električni vitel za vleko jadralnih letal ter RV-napravi Robbe in Simprop (2- in 4-kanalna). Tel.: (061) 312-686 PRODAM RV-čoln za kategorijo FSR-E z osjo, sklopko, krmilom in motorjem Speed 500 race. Čoln je dolg 445 mm in pobar¬ van z rdečo, črno in belo barvo, na pokrovu pa ima tudi spojler. Cena je 1 80 DEM v tolarski protivrednosti. Gregor Stanovnik Vinogradna 28 63210 Slovenske Konjice Tel.: (063) 753-132 (zvečer) UGODNO PRODAM RV-letalski model Cessna minicardinal 117 firme Aviomo- delli. Model je vodljiv s štirikanalno RV- napravo. Za pogon uporablja 2-taktni motor 7,5 cm 3 ali 4-taktni motor 12 cm 3 . Stane Puhar Dane 88 A 66210 Sežana Tel.: (067) 31-433 UGODNO PRODAM RV-napravo Graupner mc 14 (komplet), staro 3 mesece, za 500 DEM, RV-napravo Acoms z akumulatorji in dvema servomehanizmoma za 70 DEM, motorček OS Max 1,76 cm 3 z akumulator¬ jem 2 V in kljukico, Graupnerjev čoln z elek¬ tričnim pogonom in regulatorjem za 330 DEM, električni čoln Robbe eco-star z motor¬ jem in 18 akumulatorskimi celicami za 100 DEM, tekmovalni električni avto Graupner - radikator expert za 400 DEM in jadralno letalo Robbe calibra-pro za 300 DEM. Vse je nepoškodovano in dobro ohranjeno. Matej Solar Rosinova ulica 24 62000 Maribor Tel.: (062) 225-421 PRODAM še novo, nerabljeno 2-kanalno RV-napravo Graupner/JR Č4-X z vso do¬ datno opremo (sprejemnik, servo motor C- 509, stikalo za vklop in izklop in akumula¬ torske baterije za sprejemnik). Cena je 8.500 SIT. Prodam tudi malo rabljeno 8- kanalno RV-napravo Graupner/JR FM-314 z vso dodatno opremo (sprejemnik, servo- motor, štiri akumulatorske baterije 1,2 V, stikalo za vklop in izklop, ...), priložim pa tudi pult za oddajnik. Cena je 18.000 SIT oziroma po dogovoru. Tel.: (0602) 23-384 (zvečer) PRODAM nov, še nedokončan model ja¬ dralnega letala ash 25 pro (Q, H, S, KL, M) v kompletu, z razpetino kril 3600 mm, z že vgrajenimi mini servomotorji (Multiplex pico fl) v krilih in z dvojnimi zavorami (Graupner - 250 mm). Model je predviden tudi za elektroverzijo, trup je iz epoksija in je tudi že tovarniško pobarvan (bela). Cena (e 41.500 SIT oziroma po dogovoru. Merkač Primož, Tel.: (0602) 23-364 (med tednom po 4. uri) UGODNO PRODAM Graupnerjevo letalo Fokker E III z motorjem OS max 3,5 cm 3 (motor [e nov). Cena modela je 230 DEM. Zlatko Žižek Arnolda Tovornika 1 1 62000 Maribor Tel.: (062) 302-216 (zvečer) PRODAM malo rabljen Schneider 464 s tipkovnico, kasetofonom, zelenim monitor¬ jem in igralno palico. Cena je pribl. 13.000 SIT. Milan Vincelj Obala 1 19 66320 Portorož Tel.: (066) 71-134 (zvečer) TIM 6 • februar 1996 • 13 MODELARSTVO Ali bi lahko naredili dvokrilni drsalec? Uvod Otroci so navadno tisti, ki nam odras¬ lim včasih dajejo najbolj nenavadne ideje. Zanje ne veljajo nobena pravila, običajno pa si želijo narediti nekaj čim¬ bolj nevsakdanjega, nekaj, česar drugi ne zmorejo. Na pogosta vprašanja, zakaj še nisem konstruiral in izdelal dvokrilnega drsalca, sem si moral vedno izmisliti kakšen izgo¬ vor, da je to težko iz tega ali onega razloga, da česa takšnega še nihče ni naredil itd. Fantom sem nekajkrat razdelil različno velike in debele kose balze, ki jih nisem več potreboval, da so iz njih potem izde¬ lovali letalca raznih velikosti in oblik, največkrat pač takšna, kakršna so do¬ puščali odpadni kosi. Čez nekaj časa pa so se naveličali običajnih drsalcev in začeli izdelovati dvokrilnike. V večini primerov so imeli samo obliko dvokrilnih letal, ki sploh niso letela. Moral sem jim pojasnjevati, zakaj ne letijo. Najprej je bilo treba zagotoviti potrebno nosilno površino, ustrezni profil in težišče na pravem mestu, razliko kotov, popraviti geometrijo delov, olaj¬ šati konstrukcijo in ... In takrat se mi je zazdelo, da ni povsem nemogoče narediti dober dvokril¬ ni drsalec. Rezultat teh razmišljanj je zdaj pred vami. Namen Dvokrilnik je torej namenjen tistim mo¬ delarjem, ki imajo raje model specifične¬ ga, skoraj ekstravagantnega videza in akrobatskih letalnih lastnosti, kot pa kla¬ sični drsalec ki dobro leti, ampak je zato čisto vsakdanji. Gradivo Drsalec najbolje leti, kadar je čim lažji, a dovolj čvrst. Zato za izdelavo potrebu¬ jemo balzo naslednjih debelin: - za krila 3 mm (mehka), - za spodnjo in bočni opiati trupa, nosilec krila ter horizontalni in vertikalni stabilizator 2 mm (mehka), - za zgornji del trupa 6 mm (mehka), - za pregrado v sprednjem delu trupa in rebro 10 mm (mehka), - za opornice kril 1 mm (trda). Na tem dvokrilnem drsalcu nista pred¬ videna propeler niti podvozje. Če pa ju želimo izdelati zaradi popolnejšega vi¬ deza modela, je za propeler potreben še košček lipovega ali topolovega lesa, za podvozje pa 12 cm jeklene žice, debele Slika 10. Katerega bi lansirali, levega ali desnega? 0,8 mm, in par koles s premerom 15 mm (ne večjih). Izdelava delov Dele za drsalec pripravimo vnaprej ter jih potem samo sestavljamo. Izrežemo jih in obdelamo čim bolj natančno, razen ti¬ stih, kjer je to posebej označeno in ki morajo biti pred končno obdelavo (bru¬ šenjem) malo večji. Blok v nosu (1) je narejen iz mehke balze. Njegove mere so 10 x 16 x 20 mm. V blok izrežemo odprtino 6 x 6 x 20 mm (označena na risbi 5) za svinčeno utež. Rebro (2) ima mere 10 x 10 x 16 mm (Risba 2). Na risbi 3 so s številkami od 3 do 9 označeni deli drsalca v naravni velikosti, ki jih lahko fotokopiramo ter si na ta na¬ čin olajšamo izdelavo šablon (Risba 3). Bočni opiati (3) izrežemo iz balze debeline 2 mm; narejeni morata biti točno po načrtu, še posebej odprtine za krilo in horizontalni stabilizator. Izdela¬ mo dva enaka kosa (Risba 3/3). Spodnja opiata (4) je prav tako izde¬ lana iz balze debeline 2 mm in mora biti na vsaki strani za 1 mm večja od mere v Za izdelavo zgornjega dela trupa uporabimo isto šablono (4), le da ta del izrežemo iz 6 mm debele balze. Na vsaki strani ga povečamo za 1 mm. Z ene strani ostane popolnoma raven, na drugi pa ga polkrožno obdelamo. Zgornje krilo stoji na dveh nosilcih, ki sta zaradi boljšega naleganja na trup spodaj poševno obrušena. Zgoraj sta razmaknjena v razmerju z vertikalo za približno 3 mm na vsako stran. Spredaj, pod vpadnim robom krila, sta tudi malo višja (za 1 mm), da ima zgornje krilo večji vpadni kot (1,5°) od spodnjega. Zgornje krilo je pomaknjeno naprej, za 5 mm pred spodnje, merjeno na odtočnih robovih, zato sta tudi nosilca odrezana poševno. Smer letnic je označena na risbi 3/5. Obe krili sta izdelani iz balze debeline 3 mm. Spodnje je krajše in ožje od zgornjega (Risbi 3/6 in 3/7). Z oblikovanjem profila krila ne bi smeli imeti težav, ker smo ga doslej že večkrat podrobno opisali. Pomembno je da profil spodnjega krila točno naseda v izrez na trupu, profil zgornjega krila pa mora biti čim bolj podoben profilu spodnjega. Zaradi boljše stabilnosti pri jadranju imata obe krili standardno V-obliko in za lepljenje kril v sredini lahko uporabimo kalupe od dosedanjih drsalcev. Horizontalni in vertikalni stabilizator izrežemo iz 2 mm debele balze (Risbi 3/8 in 3/9). Zaoblimo samo vpadne in bočne robove, medtem ko odtočni osta¬ nejo štirioglati. Zakaj je to potrebno, bo pojasnjeno pri reglaži drsalca. Sestavljanje drsalca Pripravljene imamo vse sestavne dele (razen opornic) in lahko začnemo se¬ stavljati (lepiti) model. Za lepljenje upo¬ rabljamo acetonsko lepilo. Med posa¬ meznimi fazami lepljenja se mora lepilo dobro osušiti, sicer lahko pri tem opravilu razpade. Pred sestavljanjem (lepljenjem) drsalca moramo preveriti vpadne kote, ki so na: - spodnjem krilu 0°, - zgornjem krilu +1,5° in - horizontalnem stabilizatorju -1,0°. Pri skrbni vgradnji spodnjega krila ne more priti do odstopanja in je vpadni kot načrtu (Risba 3/4). 0 . Risba 4. Način preverjanja vpadnega kota horizontalnega stabilizatorja 14 • TIM 6 • februar 1996 MODELARSTVO Risba 5. Sprednji blok in rebro sta prilepljena na desni opiati trupa. Prostor za svinec je označen črtkano. Risba 9. Način vgradnje podvozja Slika 1. Dva različna dvokrilna drsalca Nosilce za zgornje krilo prilepimo tako, da njihovi spodnji robovi nalegajo na črte, ki jih tvorijo robovi leve in desne bočne opiate. V tem primeru je vpadni kot zgornjega krila pravilen (+1,5°). Vpadni kot horizontalnega stabilizator¬ ja preverimo tako, da z ravnilom poteg¬ nemo črto izpod horizontalnega stabi¬ lizatorja proti nosu trupa. Tam mora biti razdalja med črto in zgornjim robom bočne opiate približno 10 mm. Dopustno odstopanje navzgor ali navzdol je največ 1 mm (Risba 4). Trup začnemo sestavljati tako, da na začetek desne bočne opiate (3) prilepimo blok (1), rebro (2) pa neposredno za izre¬ zom za spodnje krilo (Risba 5). Po kratkem sušenju prilepimo še levo oplato. Tokrat se mora lepilo dobro posušiti, da ne bi popustilo, ko stisnemo in zlepi¬ mo konca bočnih opiat. Nato lahko pri¬ lepimo tudi zgornji polkrožni del trupa. Spodnje krilo vlepimo v trup in odvečni del odbrusimo, če je spoj krila v sredini višji od roba bočnih opiat. Spodnja opia¬ ta mora natančno nalegati na obe bočni. Pred lepljenjem preizkusimo točnost prile¬ ganja. Robove zalepljene spodnje opiate z brusilnim papirjem skrbno zaoblimo, zgladimo pa tudi zgornji del trupa. Horizontalni stabilizator prilepimo v zarezo na zadnjem delu trupa, vertikalni pa nad njim. Med sušenjem moramo pa¬ ziti na pravo razmerje kotov med stabi¬ lizatorji in na položaj horizontalnega sta¬ bilizatorja v razmerju s krilom (ne sme biti nagnjen). Nosilce zgornjega krila prilepimo točno na spoj bočne opiate. Zadnji spod¬ nji del nosilca mora biti natanko nad odtočnim robom spodnjega krila (glej načrt). Zgornji del nosilcev prilagodimo V-lomu krila in ju zato nagnemo malo navznoter. Pri obdelavi pazimo, da ostane vpadni kot nespremenjen. Zgornje krilo položimo na nosilce ter preverimo, ali sta oba konca krila na vsaki strani enako oddaljena od koncev spodnjega krila. Šele potem lahko zgornje krilo prilepimo na nosilce. Končno vgradimo še 2-3 mm debele opornice. Sprednji par mora biti enako dolg, prav tako tudi zadnji par. Risba 6. Risba propelerja v naravni velikosti. Namesto iz lesa ga lahko izdelamo tudi iz alu¬ minijaste pločevine. Ležišče iz kroglice, vtisnjene v trup Risba 7. Sklop propelerja Drsalec uravnotežimo s primernim kosom svinca (6 x 6 x 20 mm), tako da je težišče na polovici (50%) spodnjega krila (glej načrt). Na nosnem delu trupa za svinčeno utežjo pritrdimo iz bucike narejeno kljuki¬ co, da lahko dvokrilnik lansiramo s fračo. Dvokrilni drsalec bolje leti, kadar nima propelerja in koles. Oboje mu namreč povečuje zračni upor in težo. Kdor pa želi vernejšemu videzu dvokrilnika dati prednost pred dobrimi letalnimi lastno¬ stim, bo pač dodal še to. Propeler prerišemo z načrta (Risba 6) in ga izdelamo čim bolj natančno, da bo videti kot pravi. Moramo ga tudi urav¬ notežiti. Kot os lahko uporabimo buciko s plastično glavico. Trenje propelerja je do¬ sti manjše, kadar medenj in trup vstavimo stekleno kroglico, ki jo do polovice vtis¬ nemo v trup (Risba 7). Žico za podvozje oblikujemo po načrtu (Risba 8) in jo dobro prilepimo v zarezo, ki jo vrežemo v trup. Če je potrebno, utor okoli žice zadelamo z odpadki balze in jih zlepimo. Kolesci na žici ostaneta v istem položaju, če na vsako stran ka¬ nemo malo epoksidnega lepila (Risba 9). Reglaža Drsalec lahko mečemo iz roke ali pa lansiramo s fračo. Dobro narejenega dvokrilca skorajda ni treba reglirati, in če je potrebna kakš¬ na manjša korektura, jo opravimo z bru¬ šenjem odtočnih robov stabilizatorjev. Če dvokrilec npr. prehitro pada, obru¬ simo spodnji odtočni rob horizontalnega stabilizatorja, če pa leti valovito, obrusi¬ mo zgornji odtočni rob. Enako je s po¬ pravilom smeri. Vedno brusimo tisto stran vertikalnega stabilizatorja, na katero drsalec leti. Kadar na opisani način ne dosežemo pravilnega leta, drsalec urav¬ notežimo po že opisanih reglažnih po¬ stopkih. Barvanje Barvanje z običajnimi barvnimi laki ni riporočljivo, ker so nanosi pretežki. Naj- olje je, da uporabimo alkoholni floma¬ ster, npr. za okna črn ali temnomoder, za druge površine pa po želji. Obarvamo lahko samo regliran model. TIM 6 • februar 1996 • 15 MODELARSTVO MODELARSTVO 5 3 4 6 8 Uporaba Na koncu še nekaj zapažanj o letu dvokrilnega drsalca. Njegova posebnost so zanimive figure oziroma akrobacije, ki jih izvaja med letom. Odvisne so od načina metanja, moči meta, položaja modela v začetku leta (nagib, naklon in smer) ter gibanja zraka v okolju (mimo, veter, vrtinčenje) itd. V zraku se obnaša popolnoma dru¬ gače kot navadni drsalec. Če ga na primer lansiramo oziroma vržemo navz¬ gor, po padcu hitrosti ne začne strmo in dolgo leteti navzdol, ampak se samo obrne okoli kril (prečne osi) in nadaljuje let z manjšim nagibom navzdol. Če ga lansiramo z manjšim prečnim nagibom, naredi spiralo, če pa ga lansiramo hori¬ zontalno, naredi luping. Včasih se zgodi da ga izvede tako hitro, da se od zadaj zaleti v tistega, ki ga je lansiral. Zato se nikoli ne obračamo proti letečemu mo¬ delu, ker nam lahko prileti v obraz. Pazimo torej, da se pravočasno umak¬ nemo, kadar pa se to zgodi nekajkrat zapored, spremenimo način lansiranja ali metanja. Sklep Na vprašanje iz naslova lahko zdaj brez najmanjšega dvoma odgovorimo pritrdilno. Tak drsalec s svojim nenavad¬ nim, atraktivnim videzom in akrobatskimi sposobnostmi v zraku prinaša obilo vese¬ lja in zabave ne samo tistim ki ga spušča¬ jo, temveč tudi gledalcem. Egon Engelsberger 16 • TIM 6 • februar 1996 TIM 6 • februar 1996 • 25 RADIJSKO VODENJE Modelarski triki Variometer Dr. Jan I. Lokovšek Uvod Pravi piloti, ki sedijo v letalu, imajo pred seboj cel kup instrumentov, ki daje¬ jo vsemogoče podatke tako o letu kakor tudi o letalu. Modelarski letalci, ki vodimo modele letal, pa smo omejeni le na svoje oči in ušesa in bi marsikdaj potrebovali tudi kake dodatne podatke, kakršni so do¬ stopni le pilotu v letalu. Vendar pa ni čisto tako. Že pred leti je nemška firma Simprop ponujala variometer, ki je dvi¬ ganje signaliziral z bliskavko na spod¬ njem trupu modela. Naj vas spomnim: variometer je letalski instrument, ki kaže hitrost dviganja ali spuščanja. Se posebno je pomemben za jadralce, ki iščejo vzgornik. Ena glavnih ovir za uporabo takih naprav je bila, da zakonsko ni bil dovo¬ ljen prenos podatkov z modela na zemljo. Danes je rešeno tudi to in tako imamo na voljo že vrsto priprav, ki pre¬ našajo najrazličnejše podatke od modela nazaj do modelarja. Taki pripomočki niso poceni. Cene se gibljejo kar v razre¬ du naprav za radijsko vodenje, saj vse¬ bujejo čeden kos sodobne tehnologije. Preprostejši dajejo le en podatek, in če je ta v obliki tona v slušalki, je napravica še cenejša. Multiplexov helios To je variometer, ki dviganje ali spu¬ ščanje modela signalizira z višino tona v slušalkah. Tako zaposlimo le ušesa, oči namreč spremljajo model in za oziranje v LCD-zaslon ni veliko časa. V model montiramo poleg RV-naprave tudi malo napravico (Slika 1). Ta vsebuje barometrični senzor, malo elektronike in FM-oddajnik na enem od modelarskih kanalov na frekvenci 27 Mhz. Napaja se iz iste baterije kakor sprejemnik, in sicer »vleče« približno 30 mA. To je manj kot najbolj krotek servomehanizem. Mali od¬ dajnik zmore vsega 1 0 mW moči, kar pa je kljub temu dovolj za zanesljivo zvezo na oddaljenosti več kot en kilometer. Antena je namreč veličastna, pravi dipol, napajan preko simetrirnega člena in koaksialnega kabla. Malo manj imamo veselja z njo, ko jo je treba pritrditi. Dolga je namreč kar 90 cm in firma pri¬ poroča montažo v krilo (Slika 3). Problem montaže najpreprosteje rešimo tako, da v Slika 1. Senzor z oddajnikom na 27 Mhz na¬ pajamo kar iz sprejemniške baterije. Slika 2. Sprejemnik s slušalko in anteno "heliks". Baterija je v ohišju. krilo modela montiramo cevko bovdna in vanjo potisnemo žičko antene. Sprejemnik je zelo majhen, kljub temu da ima lastno baterijo (Slika 2). To so tri celice Ni-Cd kapacitete 50 mAh, ki pa zadoščajo za celih 20 ur delovanja. Klasičen FM-sprejemnik se ponaša z zelo kratko heliks anteno - vsega 10 cm. Tako ga lahko nosimo okoli vratu; v ta namen ima škatlica tudi dve ušesci za trak. Slika 3. Montaža variometra v model Uravnava Anteno oddajnika lahko skrajšamo ali pa podaljšamo, odvisno od vrste oziro¬ ma velikosti modela. V ta namen imamo v "T"-členu antene induktivnost z vrtljivim jedrom. Sam sem ga uglasil z merilnikom jakosti polja na največji odklon. Variometer ima štirimestno stikalo in sicer za izbiro področja dviganja (2 do 8 m/s) in zakasnitve (0,5 do 2 s). Začnite z največjimi vrednostmi! Montaža v model Firma svari pred napako, do katere pride, če trup modela dobro tesni in sen¬ zor prepočasi zazna spremembo tlaka. Ko sem montiral napravo v jadralni model s pomožnim elektromotorjem, se mi je primerilo nekaj drugega. V trupu imam namreč odprtine za izdatno hlaje¬ nje elektromotorja in baterij. V takem primeru je tlak v trupu in hkrati tudi na senzorju močno odvisen tudi od hitrosti modela. Odčitek tako ni bil pravilen in sem venomer dobival podatke o prekrmi- Ijenju senzorja. Zgodba se ponavlja: kar je pri pravem letalu tako enostavno in razumljivo samo po sebi, mora veljati tudi za model. Kako radi to pozabimo. V modelu je torej treba imeti za senzor poseben prekat, skozi katerega ne piha hladilni zrak, vendarle pa mora biti odprt tudi navzven! Letenje z variometrom Najprej poskrbimo za nastavitve na senzorju. Te so močno odvisne od vrste modela, predvsem pa od vremenskih razmer. Začnite vedno z največjimi vred¬ nostmi, da senzor ne bo prekrmiljen, in večjim časom, da ne bo panike ob vsaki turbulenci. Zavedati se morate, da bo potem, ko ste že v zraku in vam na¬ stavitve niso všeč, treba pristati za po¬ novno uravnavo. Dviganje zaznamo s povišanjem tona v slušalki. Višji ko je ton, močnejše je dvi¬ ganje. Ne peljite takoj v zavoj, letite na¬ ravnost tako, da ocenite področje dvi¬ ganja in šele nato zavijte v zračni steber. Sicer pa so najboljši znanilci dviganja ujede in drugi veliki ptiči (štorklje, čaplje), ki radi krožijo v vzgorniku. Dostikrat tako jadramo skupaj. 26 • TIM 6 • februar 1996 ELEKTRONIKA Naprave za light show (1. del) Triak - regulator moči Miha Zorec Triak je prav gotovo eden popularnej¬ ših elementov med amaterskimi elektroni¬ ki, saj ga skoraj ni med nami, ki še ne bi izdelal kakega light showa. Na splošno to vezje sestavljajo trije glavni deli: avdio del, digitalni dajalnik takta in prožilno vezje s triaki. Kratko serijo člankov o vezjih za svetlobne efekte bomo zato začeli s ključnim elementom -triakom. Delovanje triaka Triak je polprevodniški element, ki pre¬ vaja električni tok v obe smeri. Na zunaj je njegovo delovanje precej preprosto, čeprav se v njegovi notranjosti dogajajo zelo zamotane reči, s katerimi pa se tokrat ne bomo ukvarjali. Uporablja se izključno za regulacijo efektivne vredno¬ sti izmenične napetosti na različnih bre¬ menih (žarnice, grelci, motorji, ...). Triak vežemo zaporedno z bremenom, njego¬ vo delovanje pa nadziramo s posebnim vezjem. Princip regulacije efektivne vrednosti izmenične napetosti s triakom najpre¬ prosteje razberemo iz risbe 1. Triak ne deluje kot "ventil", ki zapira električni tok, in tudi ne kot delilnik napetosti, ki zmanjšuje amplitudo napetosti na porab¬ niku. Triak pri regulaciji v bistvu spremin¬ ja obliko izmenične napetosti. Deluje kot izredno hitro stikalo, ki po prehodu izme¬ nične napetosti čez ničlo za določen čas izklopi napajanje bremena. Tako zadrže¬ vanje vklopa napajalne napetosti se na bremenu izkazuje kot zmanjševanje moči (žarnica manj sveti). Daljši je zakasnit- veni čas (Ta < Tb < Tc), manjša je količi¬ na električne energije, ki jo v eni polperi- odi dobi porabnik. Torej, triak za delovanje potrebuje kon¬ trolno vezje, ki mu določa, kdaj bo pre¬ vajal in kdaj ne. Natančneje: potrebuje¬ mo le vezje za vklop triaka, za izklop poskrbi kar sam. Ko izmenična napajal¬ na napetost pade na nič, se triak samo¬ dejno izklopi in ne prevaja električnega toka. Če pa pride na njegov kontrolni vhod G kratkotrajen, a dovolj močan napetostni impulz, triak spet začne pre¬ vajati in prevaja, dokler napajalna nape¬ tost spet ne pade na nič. Najenostavnejše vezje za regulacijo moči s triakom prikazuje risba 2. Čas zakasnitve prožilnega impulza določa RC - časovna konstanta, ki jo določajo upor R 1 in potenciometer P ter konden¬ zator C 1. Upor R 2 in kondenzator C 2 nekoliko izboljšata proženje triakovega "sorodnika" diaka, ki služi za generira- nje napetostnih impulzov, ki odpirajo triak. RC-člen R 2 in C 2 duši tudi na¬ petostne sunke ob ponovnem polnjenju delovnega kondenzatorja C 1. Čeprav lahko moč na bremenu reguli¬ ramo le v mejah od 5-95 %, se ta vezja veliko uporabljajo. Njihova dobra stran je poleg enostavnosti in cenenosti tudi zelo velik izkoristek, saj je padec nape¬ tosti na triaku le približno 1 V. Izgubna moč je torej približno 1 V krat toliko amperov, kolikor jih teče skozi breme. žarnica - breme Slaba stran teh enostavnih vezij za re¬ gulacijo moči pa so zelo močne radio- Frekvenčne motnje, ki jih povzročajo iz¬ redno hitri "preklopi" triaka. Razširjanje motenj v okolico lahko zadovoljivo od¬ pravimo s preprostimi dušilkami, o kate¬ rih bomo več spregovorili v nadaljevanju. Na koncu velja opozoriti, da je vezje med delovanjem priključeno na omrežno napetost in zato smrtno nevarno. Pred popravljanjem ali pred kakršnim koli drugim opravilom, med katerim se na¬ meravamo vezja dotikati, ga moramo obvezno izključiti! Seznam elementov: R 1 = 2,2 k£2 R 2 = 4,7 kn P = 150 kši lin - Obvezno s plastično osjol C 1 = 100 nF/400 V C 2 = 10 nF / 100 V Di. = npr. ER 900 Tr. = TIC 206 Risba 1 TIM 6 • februar 1996 • 27 PRILOGA Dva oldtimerja Pred poldrugim letom smo v naši reviji objavili napotke za izdelavo modela old- timerja iz vezane plošče, tokrat pa je pred vami nekoliko drugačen načrt. Old¬ timerja imata enako podvozje, a dru¬ gačno nadgradnjo: prva služi vleki vozil, druga pa je podobna nekakšnemu mini- busu. Spretnejši med vami seveda lahko naredijo še celo vrsto drugačnih izvedb, npr. dostavni avto s platneno streho, od¬ prt kamion, vlačilec itd., ali pa minibus predelajo celo v hranilnik. Za izdelavo enega oldtimerja potrebu¬ jete 25 x 120 cm velik kos 19 mm debele lepljene smrekove plošče, iz kakršnih do¬ mači mojstri izdelujejo manjše kose po¬ hištva, knjižne police in podobno, pri¬ bližno 30 x 40 cm velik kos 5 mm debele vezane plošče, 2 dolžinska metra smre¬ kovih ali bukovih paličic s premerom 8 mm, nekaj paličic s premerom 3 in 4 mm, 10 cm dolg kos 25 mm debele palice (npr. ročaj odslužene metle), tanjši karton za izdelavo šablon, košček žice, tanko najlonsko vrvico, leseno kroglico s pre¬ merom 10 mm, lepilo za les (npr. UHU- coll), temen zaščitni premaz za les (npr. št. 4 - oreh) in brezbarvni nitrolak. Orodje Za prenos obrisov sestavnih delov na les boste potrebovali risalni pribor in kopirni papir, škarje ali modelarski nož, električno vbodno žago (za grob razrez) in modelarsko rezljačo, primež ali večjo mizarsko svoro, rašpo, grob in fin brusil¬ ni papir (ali električni vibracijski brusil¬ nik), kombinirane klešče, električni vrtal¬ nik z navpičnim stojalom, svedre za les 0 3, 4, 8 in 10 mm, kronsko žago 0 60 mm (model A 8091 iz Black & Deckerje- vega programa pribora) in čopič. Izdelava Najprej natančno preberite navodila ter dobro preglejte načrt in kosovnico, da dobite približen vtis o končnem izdelku oziroma vseh potrebnih sestavnih delih za posamezno izvedbo. Na tanjši karton iz načrta prekopirajte sestavne dele kabine, podvozje in roko dvigala ter jih skrbno izrežite. S temi šablonami na smre¬ kovo lepljeno ploščo narišite zahtevano število obrisov posameznih sestavnih delov in jih izžagajte z električno vbodno žago. Po tri notranje in dva zunanja dela zlepite v "sendvič", dobro stisnite in pu¬ stite, da se lepilo posuši. Medtem izdelaj¬ te podvozje, odbijače, streho, kolesa ter druge drobne dele, kot so osi koles, žarometi, stebrički, ograja za prtljago, ročaji na vratih, podstavek in roki dvi¬ gala ter vitel. Da bodo vsa kolesa enako velika in res okrogla, jih izžagajte s kron¬ sko žago, nato pa vsako posebej natak¬ nite na vijak M 8 x 50, utrdite z dvema maticama, vpnite v električni vrtalnik (ta naj bo obvezno pritrjen v navpičnem ali vodoravnem stojalu) in jim z brusilnim papirjem zaoblite robove. Kolesa seveda lahko tudi izstružite. Kabino do končne oblike obdelajte s pomočjo rašpe in bru¬ silnega papirja. Obdelovanec trdno vpnite v primež. V načrtu, objavljenem na prilogi, so vsi glavni sestavni deli narisani v naravni velikosti, mere okroglih ste¬ bričkov in osi pa najdete v kosovnici. Če nimate okroglih paličic, stebričke in osi koles naredite iz letvic s prerezom 3x3, 4x4 (ali 5 x 5) in 8 x 8 (ali 10 x 10) mm, ki jim z rašpo posnamete robove in jih zgladite z brusilnim papirjem. Kavelj pri vlečnem vozilu ukrivite iz koščka žice ter ga skupaj z leseno kroglico privežite na tanko najlonsko vrvico. Prtljago na strehi minibusa naredite izostankov letvic; kdor želi, lahko kovčke in škatle oblepi z bar¬ vastim papirjem, pisanim blagom ali koščki usnja. Kdor se bo odločil za predelavo mini¬ busa v hranilnik, naj izžaga notranje dele kabine (3 kosi), kot je narisano v načrtu. S pikčasto črto označeno režo za spuščanje denarja v hranilnik naj z 8- milimetrskim svedrom (kot kaže risba) naredi seveda samo skozi zgornjo stran srednjega dela (2*) in skozi streho (4*). Da bo mogoče ta nenavadni hranilnik tudi prazniti, je treba v podvozju (5) narediti izrez, ki je v načrtu narisan s tanko prekinjeno črto. Izrezani del bo služil kot pokrovček, ki ga je treba priviti s štirimi kratkimi lesnimi vijaki. Sestavljanje Pri sestavljanju si pomagajte z objav¬ ljenima fotografijama narejenih oldtimer- jev, ki sta dovolj pregledni, da podrob¬ nejši opis ni potreben. Originalna izdel¬ ka sta večidel v naravni barvi lesa, le kolesa, žarometi, odbijači, ročaji na vratih, pokrovčka hladilnika motorja in dvigalo pri vlačilcu so pobarvani s temno zaščitno barvo za les. Omenjene ses¬ tavne dele prebarvajte pred sestavljan¬ jem, lepljenjem in sklepnim lakiranjem. Oldtimerja seveda lahko pobarvate tudi z drugimi barvami (npr. na nitro ali oljni podlagi) ter ju opremite z napisi, nalep¬ kami in še čim. Opisana izdelava, kljub temu da obsega tudi obdelavo masivnega lesa in deloma uporabo električnega orodja, v resnici ni kdo ve kako zahtevna, vendar pa terja dobršno mero natančnosti in potrpljenja. Če vam tega dvojega ne pri¬ manjkuje, boste imeli na koncu pred seboj brez dvoma zanimiv in lep izdelek. Matej Pavlič rAi V3MM G-M&M, d.o.o., proizvodnja in marketing 61290 Grosuplje, Brvace 11 tel.: n.c. (061) 763-511 fax: (061) 763-023 KUPON ZA BREZPLAČEN CENIK IN VSE OSTALE INFORMACIJE Ime in priimek: --—-- Naslov: Kraj in poštna št.: Prosim, pošljite mi: □ cenik za električno orodje □ cenik za natančno orodje #BIACK& DECKER, MIN1CRAFT Čitljivo izpolnjen kupon, ki ga lahko tudi prepišete ali fotokopirate, pošljite na naslov: G-M&M, d.o.o., Brvace 1 1,61290 Grosuplje 28 • TIM 6 • februar 1996 ZA SPRETNE ROKE Ptičja krmilnica Zime še ni konec, in dokler so tla zmrznjena oziroma pokrita s snegom, pti¬ cam zaradi pomanjkanja hrane precej trda prede. Številne med njimi so zato odvisne od tistega, kar jim natresemo na okenske police ali, kar je še bolje, v krmilnice, kjer se zrnje ali drobtine ne morejo zmočiti in zmrzniti. Zlasti najmlaj¬ ši zelo radi skozi okno opazujejo ptičji vrvež okrog krmilnice. Da bi bilo njihovo veselje še večje, pa tudi če je stara krmil¬ nica že dotrajana, vam predlagamo, da se po naših navodilih lotite izdelave nove, ki bo videti kot kaka ptičja reziden¬ ca (Slika 1). Material Z izjemo strehe, ki je iz akrilnega stekla, so vsi drugi sestavni deli iz 5 mm debele vezane plošče. (Kdor želi, seveda lahko naredi iz akrilnega stekla vso krmil¬ nico.) Za sestavljanje boste potrebovali lepilo za les in žebljičke, za zaščito krmil¬ nice pred vremenskimi vplivi pa barvo na nitro ali oljni podlagi. Kdor bo izdelek obesil npr. na drevo, bo potreboval še ustrezno dolg kos žice ali močne naj¬ lonske vrvice, okrasno kroglico iz lesa in srednje velik prevrtan kamen za obte¬ žitev. Slika 1. Priznajte, da iz¬ delek na fotografiji bolj zasluži ime ptičja rezi¬ denca kot pa krmilnica. Odstranjevalnik barve KX 7 665 Odstranjevalnik barve je hišnim moj¬ strom že dolgo znan pripomoček, ki pa ni namenjen samo za odstranje¬ vanje barvnih premazov in lakov, tem¬ več je uporaben tudi za spajkanje, varjenje folij, sušenje lakiranih vzor¬ cev, netenje žara, preoblikovanje umetnih snovi ali odstranjevanje ostan¬ kov lepila. Black & Deckerjev model z oznako KX 1665 in močjo 1600 W ima posebno oblikovan gibljiv ročaj, ki omogoča delo tudi na težko dostop¬ nih mestih. Hkrati z izbiro stopnje mo¬ či se spreminjata še temperatura (do 550° C) in pretok zraka (450 l/min.), ki izstopa skozi šobo. Orodju sta kot pribor dodani dve strgali za odstra¬ njevanje barve. Slika 3. Če nameravate narediti več krmilnic, se za lažje in seveda tudi natančnejše obliko¬ vanje streh iz akrilnega stekla splača iz treh debelejših deščic in tanke vezane plošče narediti šablono. Slika 2. S pomočjo odstranjevalnika barve ob¬ likovano streho postavimo na zlepljeno obru- šeno in pobarvano ogrodje krmilnice. Orodje Za žaganje vezane plošče uporabite modelarsko, rezljačo, precej hitreje pa boste delo opravili z električno vbodno žago (npr. Minicraft MB 552 ali Black & Decker KS 530 oziroma KS 531, ki smo jih v reviji TIM že podrobno opisali). Krivljenju akrilnega stekla boste najlaže kos z odstranjevalnikom barve (nekateri mu pravijo tuai pištola na vroč zrak) ali močnim sušilnikom za lase, od drugega orodja pa pripravite še risalni pribor, škarje ali oster nož Olfa, rašpo, grob in fin brusilni papir, manjše modelarske svore ali široke gumijaste trakove, kladi¬ vo, kombinirane klešče ter čopič. Izdelava Izdelava krmilnice je resda razmeroma preprosta, vendar naj vam kljub temu vsaj pri delu z električnim orodjem poma¬ ga kdo od starejših. Obrisi sestavnih delov so zaradi velikosti narisani v po¬ manjšanem merilu v mreži. Do pravih mer pridete s pomočjo fotokopirnega stroja, ki omogoča poljubno povečeva¬ nje, ali pa tako, da na mehkejši karton narišete mrežo kvadratkov s stranico 30 mm in vanjo z risalnim orodjem narišete obrise sestavnih delov. Te nato natančno izrežite in dobili boste šablone, ki jih položite na vezano ploščo ter občrtajte s TIM 6 • februar 1996 • 29 kemičnim svinčnikom. Večje "spodrslja¬ je" pri žaganju popravite z rašpo, nato pa vse zunanje robove (z izjemo stičnih robov na vmesnih stenah) zaoblite z brusilnim papirjem. S sestavljanjem krmilnice ne bi smeli imeti težav. Razpored sestavnih delov nazorno kaže tudi slika 2. Z lepilom za les dobro namažite vse stične površine, stike ograjice z osnovno ploščo (450 x 360 mm) in med glavnimi stenami krmil¬ nice pa lahko dodatno utrdite še z nekaj žebljički. Da se deli med sušenjem lepila ne bi premaknili, jih na ustreznih mestih stisnite z majhnimi modelarskimi svorami ali pa jih ovijte s širokimi elastičnimi trakovi. Medtem ko se lepilo suši, naredite stre¬ ho. Zanjo potrebujete 400 x 600 mm velik kos 4 ali 5 mm debelega akrilnega stekla, juvidurja, polistirena ali kake dru¬ ge podobne plastične mase. V ustrezno obliko jo s pomočjo curka vročega zraka lahko ukrivite na robu mize, precej bolj natančno pa vam bo to uspelo s pomočjo šablone, ki jo kaže slika 3. Za oblikovan¬ je le ene strehe se priprava take šablone skorajda ne splača, če pa nameravate npr. pri tehničnem pouku ali modelar¬ skem krožku narediti več krmilnic, je iz¬ delava šablone vsekakor smiselna. Učitelj ali mentor jo bosta gotovo znala narediti. Električni odstranjevalnik barve pritrdite v navpično stojalo, nastavite temperaturo zraka na približno 120° C in s kosom okrogle palice ploščo počasi pritiskajte ob površino šablone. Dobljeno krivino primerjajte z obliko prednje in zadnje stranice krmilnice ter jo po potrebi neko¬ liko popravite, dokler je plošča še ogreta. Na koncu z brusilnim papirjem zaoblite vse robove. Osušeno ogrodje krmilnice obrusite in vsaj dvakrat prebarvajte. Ko nanj z nekaj žebljički pribijete tudi streho (luknjice naredite z majhnim svedrom ali nad plinom razžarjeno konico šila), je izdela¬ va končana. Ostane postavitev krmilnice, ki je seveda odvisna od vas. Ce je oken¬ ska polica bolj ozka, krmilnico s koščkom žice privežite k žebljičku, ki ga zabijete v okenski okvir. Kdor pa bo krmilnico z žico ali najlonsko vrvico obesil npr. na rob balkona ali na drevo, naj skozi osnovno ploščo potegne kratek kos žice in nanjo obesi srednje velik prevrtan kamen, ki bo preprečeval preveliko ni¬ hanje. Po reviji FAR DA SE priredil Matej Pavlič Zarisovanje okroglin Kako narisati del krožnice ali cel krog. katerega polmer je večji od vašega šesti¬ la? V ravno letvico nekaj centimetrov od enega konca zabijte žebljiček. Od njega odmerite želeni polmer in na letvici ob strani naredite zarezo (leva slika). Različno velike pokrovčke škatlic za zdravila, barve itd. lahko koristno upora¬ bite pri zarisovanju manjših okroglin (desna slika). 30 • TIM 6 • februar 1996 ZA SPRETNE ROKE V Škatlica presenečenja Škatlica presenečenja je zanimiv in preprost izdelek, ki na šaljiv način po¬ pestri prav vsako zabavo. Je tudi zelo primerno darilo za rojstni dan ali kako drugo priložnost, seveda le za ljudi z dobrimi živci, ki prenesejo šalo na svoj račun. Slika 1 Glede na preprostost izdelave in zara¬ di lahko dostopnega gradiva je izdelek še posebno primeren za otroke do 6. razreda osnovne šole, saj ga lahko kot uporaben predmet izdelajo pri tehničnem pouku. Iz prakse pa lahko povem, da ga z velikim veseljem izdelujejo tudi starejši učenci. Slika 2 Za škatlico presenečenja potrebujemo tanko leseno deščico širine vsaj 55 mm in debeline 5 mm ali več, ki jo lahko dobite v skoraj vsaki trgovini z lesnim hobi pro¬ gramom. Potrebujemo še tanko jekleno žico ali žico za varjenje, kos blaga žive barve in še nekaj malenkosti, kakršne se prav gotovo najdejo v vsakem stanova¬ nju. Slika 3 Najprej izdelamo škatlico. Deščico natančno nažagamo na ustrezno velike kose - stranice (Slika 1), pri čemer pazi¬ mo, da je rez pravokoten na rob deščice, kar nam precej olajša nadaljnje delo. Če želimo imeti škatlico s kvadratnim tlori¬ som, moramo kupiti dve različno široki Kosovnica za škatlico: deščici, saj morata biti stranici A in B za debelino deščic širši od drugih stranic (Slika 3). Ko so stranice nažagane, preverimo, ali so enako velike stranice res enakih mer, in jih po potrebi obrusimo (Slika 2). Nato stranice škatlice zlepimo. Ker bodo Slika 4 mehanske obremenitve škatlice zelo majhne, ni treba uporabiti spajanja stra¬ nic z roglji in utori, marveč jih preprosto zlepimo. Na risbah od 1 do 5 je pri¬ kazan postopek lepljenja stranic. Stra¬ nico A položimo na mizo, nato nanjo z belim lepilom prilepimo stranico C, za¬ tem stranico E in tako naprej do stranice B. Pri lepljenju ne čakamo, da se lepilo posuši, temveč stranice sestavimo po prikazanem vrstnem redu, nakar sestav¬ ljeno škatlico spnemo z elastikami ter poravnamo morebitne nepravilnosti. Ta¬ ko sestavljeno pustimo in počakamo, da se lepilo posuši. Medtem se lotimo izdelave "pajaca". Najprej naredimo vzmet. Najbolje je, če jo naredimo iz jeklene žice. Zal je primer¬ no jekleno žico precej težko dobiti, poleg tega pa jo je tudi težko oblikovati v vzmet. Veliko lažje je, če izdelamo vzmet iz do 1,5 mm debele žice za varjenje, saj jo imajo v skoraj vseh trgovinah z Slika 9 TIM 6 • februar 1996 • 31 ZA SPRETNE ROKE Slika 6 železnino in je dokaj poceni. Kljub temu, da žica za varjenje ni tako žilava kot jek¬ lena, je vzmet, ki jo izdelamo iz nje, ravno prav poskočna. Vzmet naredimo tako, da žico navijemo okoli okrogle pa¬ lice (glej sliko 9). Iz kosa blaga sešijemo tulec. Če nam delo z iglo ne diši, lahko pri tem upora¬ bimo tudi katero koli elastično lepilo, ki se hitro suši (npr. Neostik SK 801). Tulec iz blaga izdelamo na naslednji način. Iz blaga izrežemo pravokotnik, ki je neko- Slika 7 liko višji kot vzmet, širino pa določimo tako, da ovijemo vzmet, dodamo še prib¬ ližno 1,5 cm blaga in širina bo ravno pravšnja. Nato blago po višini in na vrhu sešijemo ali pa kar zlepimo. Nastali tulec obrnemo navzven kot nogavico in vanj vstavimo vzmet. Nato sešijemo tudi dno tulca in nanj prilepimo kos usnja. Na vrhu prilepimo še oči in usta, ki ju naredimo iz odpadnih koščkov usnja ali skaja, da dobi videz pajaca.' Slika 8 Škatlico, ki se je medtem posušila, obrusimo in ji zgladimo robove. Narediti je treba le še pokrovček z zaporo in izdelek bo gotov. Za izdelavo pokrovčka uporabimo ožjo deščico (širine 45 mm), ki jo z brusilnim papirjem že dodatno zožimo, da se bo pokrovček gladko od¬ piral. Nato na vrhu škatlice zvrtamo luk¬ njice za pritrditev pokrovčka (glej sliko 6), vstavimo pokrovček in skozi luknjice zabijemo drobna žebljička ali kar buciki (Slika 7). Pri tem moramo paziti, da žebljička ne zabijemo do konca, saj se mora pokrovček brez težav odpirati. Na sliki 8 vidimo, kako je narejen zapah. V prednjo stranico škatlice zabijemo žeb¬ ljiček in mu zaradi lažjega odpiranja Slika 10 odščipnemo glavico. Nato iz sponke za papir naredimo zapah primerne oblike in ga zabijemo v pokrovček. Pokrovček je treba na strani, ki je pritrjena z žebljički na škatlico, še polkrožno pobrusiti, sicer se ne bo dal odpreti. V škatlico vstavimo "pajaca", zapremo zapah, nekajkrat preverimo delovanje in se odpravimo na lov za "žrtvami". Pa veliko zabave in smeha. Miha Zorec Pajek kot motiv za stensko uro Pravijo, da pajki prinašajo srečo, zato ga uporabimo kot motiv za stensko uro v svoji sobi. Izdelava je zelo preprosta, zato se je lahko loti vsakdo, ki ima malo veselja do rezljanja. Potrebujemo približno 400 x 400 mm veliko vezano ploščo debeline 4 mm, barvni ali kolažni papir, nitrolak, uni¬ verzalno lepilo, brusilni papir, svinčnik, žagico za rezljanje. Urni mehanizem lahko po dostopni ceni kupite pri vsakem urarju, prav tako tudi številke, če se vam jih ne ljubi izdelovati. Motiv pajka (risba 1) prefotokopiramo in ga poljubno povečamo. Povečano risbo s kopirnim papirjem prenesemo (prerišemo) na vezano ploščo. Pri tem ne pozabimo prerisati središča številčnice in obeh očes. Motiv izžagamo z žagico za rezljanje. Posebej pazimo pri nožicah, da se ne polomijo. Na mestu, kjer bo os urnega mehanizma, prevrtamo luknjo. Robove in prednji del pajka dobro zbrusi¬ mo, da bo površina gladka, robovi pa nekoliko zaobljeni. S suho krpo ga dobro očistimo prahu in pobarvamo s črno ali rjavo barvo; lahko pa ga samo prelaki- ramo z brezbarvnim nitrolakom. Medtem ko se premaz suši, iz barvne¬ ga papirja izrežemo številke. Ce bo pajek temen, izberemo svetlejši papir. Urni mehanizem montiramo tako, kot kaže risba 2. številke prerišemo z risbe 3, lahko pa si jih zamislimo tudi po svoje. Na podlago jih lepimo z univerzalnim lepilom (UHU alleskleber). Kazalca na¬ ravnamo točno na dvanajst in nad njima I234567890 1234567890 Risba 3. Oblika številk za uro 32 • TIM 6 • februar 1996 ZA SPRETNE ROKE gumijasta matica podložka kazalec kazalec kazalec pajek mehanizem Risba 2. Montiranje urnega mehanizma nalepimo številko 12. Minutni kazalec zasučemo še za en obrat (60 minut) in nad urnim kazalcem nalepimo številko 1. Postopek ponavljamo, dokler na uri ne bodo prilepljene vse številke. Risba 1. Motiv za stensko uro - pajek Ostane nam samo še izdelava paj¬ kovih oči in ust. Usta lahko pobarvamo z rdečo ali kakšno drugo živo barvo, lahko pa jih naredimo tudi iz barvnega papir¬ ja. Nato naredimo še oči. Na bel papir narišemo kroga s premerom 3 cm, ju izrežemo ter nalepimo na predvideni mesti na glavi. Slika 4. Ura - pajek V ležišče urnega mehanizma vstavimo baterijo 1,5 V, uro obesimo na steno in jo seveda točno naravnamo. Jože Štern Rezljanje za začetnike Rezljanje z rezbarsko žagico je dokaj enostavno, ko ima predmet, ki ga želimo izdelati, preproste ravne linije. Nekoliko bolj zapleteno pa postane, ko so te okro¬ gle ali zavite. Vendar je vsak strah odveč, saj je potrebno za vsako stvar potrpljenje in potem pridemo do znanja samo z vajo. Za začetnike sem pripravil dva enostav¬ na izdelka, ki sta namenjena vaji v rezl¬ janju krivih linij. Vsak del je narisan v nar¬ avni velikosti, zato je treba vse dele samo prerisati na vezan les debeline 4 mm. S črtkanimi črtami je narisan položaj, ka¬ mor prilepite posamezne dele, kot so kri¬ la štorklje ali krila in kljun pelikana. Ža¬ gajte točno po črti, in če vam ne bo šlo ravno najbolje od rok, brez skrbi, izdelek je tako preprost, da ga lahko izdelate znova in potem primerjate s prejšnjim. Najboljša vaja je primerjanje in obenem zadovoljstvo ob spoznanju, da je vsak naslednji izdelek lepši in točnejši. Anton Pavlovčič TIM 6 • februar 1996 • 33 ZA SPRETNE ROKE UHU UHU-jeve ustvarjalne strani Srednja stopnja Ptičje in živalske maske iz fotografskega kartona in barvnega papirja za maškarado Ptičje maske Od 5. razreda dalje Čas izdelave: 3 do 4 dvojne ure Naloga in motivacija Razrednih zabav v pustnem času si brez mask ni mogoče predstavljati. Povezava z drugimi predmeti na temo mask se s pomočjo preprostih obraznih mask lahko začne že na razred¬ ni stopnji. Živalske maske, posebno ptičje, so priljubljen motiv, ki vzbuja fantazijo in ga je razmeroma preprosto izpeljati. Težišče učenja • Posnemanje raznovrstnih ptic v obliki in barvi • Razvijanje oziroma izdelava osnovne oblike maske iz kar¬ tonskih trakov • Okraševanje osnovne oblike s pomočjo barvnega papirja v izvirno ptičjo masko Material in pripomočki Za večje ali nosilne dele potrebujemo fotografski karton z maso 300 g/m 2 v različnih barvah, za okraševanje barvni papir z maso pribl. 130 g/m 2 , lepilo UHU brez organskih topil, svinčnik, merilni trak, ravnilo, škarje in pisarniške sponke. Potek oblikovanja Preden se odločimo za določeno ptičjo masko, na primer papigo, štorkljo ali izmišljeno ptico, moramo izdelati osnovno obliko naglavne maske. Priporočljivo je delo v dvojicah. Najprej izmerimo obseg glave, nato naredimo obroč iz pri¬ bližno 3 mm širokega kartonskega traku, ki ga spnemo s pi¬ sarniškimi sponkami in oba konca med seboj dobro zlepimo z UHU-jevim lepilom za papir brez organskih topil. Na obroč 34 • TIM 6 • februar 1996 ZA SPRETENE ROKE Osnovno obliko maske izdelamo iz kartonskih trakov. navpično prilepimo en konec kartonskega traku. Obroč nataknemo na glavo, in ko se dobro prilega, zvijemo trak čez teme ter prosti konec na nasprotni strani prilepimo na obroč. Postopek nekajkrat ponovimo, dokler ne nastane ustrezno pokrivalo (približno 8 trakov). Masko za oči izdelamo iz kartona velikosti 20 x 9 cm. Izrezani kos na sredini prepognemo enkrat po dolžini in enkrat po širini. Na vzdolžnem pregibu označimo razdaljo med očesoma in narišemo mesti odprtin za oči. Karton pre¬ pognemo in izrežemo odprtini. Odprtino za nos naredimo tako, da spodnjo polovico kartona zarežemo od roba do sre¬ dine, nato prosta dela zapognemo navzven. Tako dobimo nastavek za pritrditev kljuna. Masko s pisarniškimi sponkami pritrdimo na kapo iz trakov in jo prilepimo na obroč. Tako oblikujemo ter pritrdimo kljun in peresa. Sledi okraševanje osnovne maske. Najprej nanjo pritrdimo enodelni kljun (samo zgornji del kljuna). Pravokoten kos barvnega papirja poljubne velikosti in barve na sredini pre¬ pognemo in odrežemo po diagonali, da dobimo obliko klju¬ na. Na zgornjem, širšem delu zapognemo dva trikotnika, ki bosta služila za pritrditev na masko in nastavitev smeri (kota) kljuna. Prepognjeno obliko kljuna z obeh strani od roba proti regibu dvakrat zarežemo. Kljun upognemo navzdol in dele, i se prekrivajo, zlepimo med seboj. Nato izrežemo peresa (zaradi velikega števila potrebnih peres je priporočljivo izrezovanje iz večkrat prepognjenih trakov barvnega papirja). Osnovne oblike peresa lahko z obrezovanjem in zarezami poljubno preoblikujemo. Peresa lepimo na obrazni del in pokrivalo, dokler maska ni z njimi v celoti prekrita. Prilepimo samo nastavke peres, in sicer tako, da so naravnana od sprednjega dela nazaj in od sredine proti robu. Odprtini za oči okrasimo z barvnima kolobarjema. Pust Komaj smo se oddahnili od novoletne¬ ga rajanja, že je pred nami pustno vese¬ lje. Kar hitro se lotite premišljevanja, v kaj se boste letos prelevili. Ste polni last¬ nih prebliskov? Ste se že lani ob obču¬ dovanju drugih mask odločili, v kaj se boste našemili naslednjič? Je vaša glava tako napolnjena z znanjem, da je za pustne ideje zmanjkalo prostora? Vseeno si oglejte naslednje predloge, mogoče boste kako od idej "posvojili". Najpomembnejše je, da vas ne bodo prepoznali. Zatorej si zakrijte roke, po¬ zabite na širok nasmeh, se odpovejte zvočnemu komuniciranju ter si našminkaj¬ te obraz. Ne našemite se kar tja v en dan! Dobra maska vedno nekoga pred¬ stavlja ali ima jasno sporočilo. Zato pred pustom masko skrbno načrtujte, za obla¬ čenje in šminko pa si vzemite dovolj časa. Ne bojte se neprijetnih posledic posli¬ kave obraza. Če hranite barvne šminke še od preteklih let, skrbno preberite navo¬ dila za uporabo. Pred šminkanjem celot¬ nega obraza je potrebna skrbna pred¬ priprava kože. Najpogosteje je treba ko¬ žo zaščititi s kremo, da posledice maski¬ ranja niso vidne še nekaj dni po pogrebu pusta. Tudi po koncu pustnega rajanja je treba kožo takoj temeljito očistiti. Čeprav imate s poslikavo obraza mogoče slabe izkušnje, se kljub vsemu lahko odločite za popolno "gledališko" masko, le v vodi topne barve za obraz uporabite. Res so nekoliko dražje od običajnih, rezultati pa so precej boljši in tudi neprijetnih posledic maskiranja - sledov barve se vam ni treba bati. Barve za obraz Clowny Cosmetics, ki se odstranjujejo le z izpiranjem z milom in vodo, lahko kupite v trgovini Prometej Art & Hobby na Tavčarjevi ulici v Ljubljani. Pred uporabo teh barv obraza ni potrebno namazati s kremo, barve so večini tipov kože pri¬ jazne, ne vsebujejo škodljivih primesi in se zelo enostavno odstranijo. Priprava za poslikavanje obraza Pred barvanjem obraza si nadenite tiste dele pustnega oblačila, ki jih morate obleči preko glave. Priporočljivo je obleči kako staro obleko ali haljo, da ne boste po nepotrebnem zamazali svojega pust¬ nega oblačila. Vodotopne obrazne bar¬ ve se sicer sperejo z vodo in milom in z odstranjevanjem madežev z oblačila ni težav, prav nič prijetno pa se ni na pu¬ stovanje prikazati v mokri obleki. Če vas bo maskiral kdo drug, pripra¬ vite dva stola in mizico, na katero posta¬ vite barve tako, da bodo zlahka doseglji¬ ve. Vsedite se nasproti maskerja dovolj blizu, da bo lahko z eno roko držal vašo glavo pri miru, med poslikavanjem pa jo bo premikal v skladu s potekom poslika¬ ve. Z rokama se oprite na maskerjeva ko¬ lena, da boste čim bolj pri miru. Če si bo¬ ste obraz poslikali sami, to opravite sede TIM 6•februar 1996 • 35 pred mizico z ogledalom, na katero bo¬ ste lahko naslonili komolce. Roke masker¬ ja in obraz modela morajo biti popolno¬ ma čisti in suhi. Poleg barv za maskiranje si preskrbite tudi nekaj blazinic za ličenje iz penaste gume, ter vsaj en debel in en tanek čopič za ličenje. Nanašanje barve Najprej na obraz nanesite temeljno barvo. Nekatere vrste barve se nanašajo z blazinico za ličenje iz penaste gume, še bolj pripravne pa so tiste v stiku, ki se na obraz nanašajo neposredno. Pri obeh vrstah ban/ je pomembno enakomerno prebarvanje obraza s krožnimi gibi tako, da barva prekrije vse kožne gube okoli nosu, ust, očesnih kotičkov, veke in pre¬ dele pod očmi. Ko je ves obraz do la¬ sišča prekrit s temeljno barvo, preverite, ali je barva enakomerno nanešena in popravite morebitne napake, razpoke in pomanjkljivosti. Na temeljno barvo narišite izbrano masko. Z barvnimi svinčniki lahko obraz maskirate neposredno. Barve v lončkih je treba nanašati s čopiči, imajo pa to pred¬ nost, da jih lahko mešate med seboj ter tako lažje oblikujete obrazno masko, ki zahteva v postopno prelivanje barv in sen¬ čenje. Čopič pri poslikavanju držite kot svinčnik,_ le nekoliko nad dlakastim delom. Čopič namočite v barvo, ga obri¬ šite in dlakasti del rahlo zavrtite prek bar¬ ve proti sebi, da ga ožmete. Pri poslika¬ vanju držite čopič pravokotno na obraz. S kakovostnim okroglim čopičem lahko rišete tako debelejše črte (s pritiskanjem) kot tanjše črte (dvignjen čopič, risanje s konico). Cirkuški klovn Cirkuški klovn (Slika 1) je ena najbolj veselih in priljubljenih mask. Na obraz nanesite belo podlago in pri tem upošte¬ vajte gornja navodila. Pazite, da boste temeljito prekrili svoje naravne obrvi. Klovnove obrvi narišite nad svojimi na¬ ravnimi v obliki konice ali loka. Razmr- šene obrvi zarišite žagasto. Nesimetrične obrvi razgibajo obraz, zato se ne trudite s simetrijo. Veseli klovni imajo svetlejše obrvi, črne obrvi delujejo bolj strogo (Risba 1). Naravne obrvi lahko prekrijete Koničaste Uvite obrvi . obrvl Žagaste obrvi Risba 1. Koničaste ali vijugaste svetle obrvi delujejo razigrano, žagaste črne pa strogo. tudi z raznobarvnimi pikami. Nos in veli¬ ka usta pobarvajte rdeče. Klovnova usta so praviloma raztegnjena do sredine lic, V nasmešek ukrivljena usta - srečni klovn kjer se končajo z velikima pikama. Sre¬ čen klovn ima usta obrnjena navzgor, ža¬ losten pa navzdol (Risba 2). Spodnji rob oči obrobite z barvo obrvi ter na sredini oči narišite navzdol obrnjeno konico (Risba 3). Navzdol povešena usta - žalostni klovn Risba 2. Navzgor obrnjena usta označujejo srečnega klovna, žalosten klovn ima usta obr¬ njena navzdol. Risba 3. Pravi klovn ima koničast spodnji rob oči. Klovn potrebuje tudi klobuk. Na hitro lahko preuredite star klobuk tako, da nanj prilepite nekaj okraskov iz razno¬ barvne polsti ter na notranjo stran prile¬ pite rdeče volnene ali sintetične lase (upo¬ rabite volneno prejo ali s pigmentnimi Slika 1. Vsak klovn si zamisli svoj obraz in svojo obleko, zato niti dva nista enaka. ZA SPRETNE ROKE 36 • TIM 6 • februar 1996 ZA SPRETNE ROKE Nalepljeni koščki polsti Umetni lasje nalepljeni na rob klobuka Risba 4. Star klobuk preuredite v klovnovega z nekaj nalepljenimi okraski iz polsti, umetnimi lasmi iz volnene preje ali koprene ter obvezno plastično rožo. barvili obarvajte sintetično polnilo za bla¬ zine). Na klobuk prišijte pisan trak, vanj pa zataknite plastično rožo (Risba 4). Pierrot Vsi klovni niso veseli in norčavi. Pierrot je žalosten klovn, saj mu po obrazu polzi¬ jo solze (Slika 2). Na obraz nanesite Risba 5. Pravemu Pierrotu lasišče sega koni¬ často na čelo. Risba 6. Obliko Pierroteve koničaste kape pre¬ rišite na trši papir. Lepilo * - 'J* ; Slika 2. Pierrot je žalosten klovn, saj mu po licu polzijo solze. F i I Polovico kape lahko prelepimo s polstjo ali tapeto Risba 7. Robova zlepite, da dobite stožec. Volneni cofi Okrogla elastika Risba 8. Na kapo nalepite črna cofa, tretjega pa prišijte na konico. V rob vpeljite elastiko. enakomerno belo podlago. Lica osenčite rahlo modro ali vijolično. Lase počešite nazaj in prekrijte s črnim trakom. Na vrhu čela lahko zarišete črno, široko, navzdol obrnjeno konico (Risba 5). Pierroteve obrvi so črne, fantazijske in nesimetrične. Spodnji rob pči obrobite s črno barvo. Pod enim očesom narišite veliko solzo, nanjo pa začrtajte belo liso, da bo videti svetleča. Veke obarvajte pastelno do roba očesnih jamic (ne do obrvi!). Usta pobarvajte višnjevo. Kotičke ustnic prekrij¬ te z belo barvo, sredino ustnic pa pobar¬ vajte širše od naravnih ustnic. Pierrot ima lahko lase spete nazaj in prekrite s črnim širokim trakom, lahko pa ima črno-belo koničasto papirnato kapo. Kapo si lahko zlepite sami iz tršega pa¬ pirja. Obliko (Risba 6) prerišite na bel pa¬ pir. Polovico kape lahko prelepite s črno tapeto. Robova zlepite, da dobite stožec (Risba 7). Na kapo nalepite dva črna cofa, tretjega prišijte na konico, v spodnji rob pa s šivanko napravite luknjici in vpeljite elastiko, da vam kapa ne bo padala z glave (Risba 8). Metuljčica Metuljčica ima obraz poslikan z moti¬ vom metulja (Slika 3). Fantazijska poslika¬ va dobro skrije obrazne poteze, zato je Slika 3<, Metuljčica ima tako poslikan obraz, da so njene poteze dobro skrite. Ce se ne bo preširoko smejala in če ne bo klepetulja, je do konca pustovanja ne bodo prepoznali. Risba 10. Metuljeva krila vzdolžno prišijte na telovadni dres ali kopalke. TIM 6 • februar 1996 • 37 ZA SPRETNE ROKE pisano poslikane obraze težko prepoz¬ nati. Če se boste odločili za metuljasto mas¬ ko, potrebujete tudi krila. Najprej si pri¬ pravite kroj za krila (Risba 9). Po kroju iz bleščečega blaga izrežite krila in jih okra¬ site z raznobarvnimi pikami oz. posne¬ majte vzorec kril pravega metulja. Upora¬ bite barve za blago, ki jih prav tako kot obrazne barve lahko kupite v trgovini Prometej. Krila iz blaga utrdite s prozor¬ no samolepilno tapeto in vse skupaj ob robu prelijte, da se samolepilna tapeta ne bo odlepila. Za krila lahko uporabite tudi trši prozoren polivinil, na katerega prilepite pike iz blaga. Krila prilijte na hrbtno stran dresa ali enodelnih kopalk, kot kaže risba 10. Dres s krili oblecite preko pulija in pajkic. Vampir in vražiček Vampirke maske so zelo priljubljene, ker zahtevajo le poslikavo obraza in nezahtevno oblačilo - pelerino. Če boste "klasični" Drakula, si obraz obarvajte z belo temeljno barvo, če pa vas mika pri¬ ljubljeni junak iz risank, Mali Drakula, si ga obarvajte zeleno. Obrvi poudarite s Iz blaga izrežite krog s premerom 140 cm. V rob odprtine za glavo vpeljite trak za zavezovanje. Odprtina za glavo ima premer 15 cm razporek je dolg 20 cm. Risba 11. Niti vampir niti hudiček ne bosta čisto prava brez pelerine, ki jo lahko izdelate po priloženi skici. črno barvo (na zunanji strani jih zavihaj¬ te navzgor), veke osenčite zamolklo, spodnji rob oči pa obrišite z rdeče rjavim svinčnikom. Usta obarvajte krvavordeče in ne pozabite na kaplje krvi, ki se vam cedijo iz kotičkov. Pravi vampir ima seve¬ da vampirske zobe, če pa so vam ti zoprni, si ne pozabite obeh podočnjakov narisati z belo barvo. Veseli vražiček ima obraz obarvan rdeče, obrvi so črne in zavihane navz¬ gor, zunanji očesni kotički pa so tudi pou¬ darjeni z navzgor zavihano vijugo, ki teče v smeri senc. Vražiček ima obraz poln zlatih in rumenih plamenov, na bra¬ di pa črno koničasto bradico. Lase ima razmršene in utrjene z lakom za lase. Pravi vražiček ima seveda tudi rožičke. Naredite jih tako, da dva papirnata stož¬ ca prilepite ali prišijete na lasni obroč. Tako Drakula kot vražiček sta oblečena v pelerino, ki jo sešijete, kot kaže risba 1 1. Vampirjeva je črne, vražičkova pa ognjene barve. Alenka Pavko Čuden 30 cm ----► Risba 9. Kroj za metuljeva krila Slika 4. Vampir in vraži¬ ček sta "moški" maski, kar pomeni, da bodo tako maskirana dekleta skoraj nespoznavna. V trgovini Prometej Art & Hobby lahko kupite različne komplete barvic za maskiranje Clovv- ny aaua, ki so še posebno primerne za otroke, saj jih z obraza lahko brez težav operemo z vodo in milom. A T & H 0 B B Y PROMETEJ Art & Hobby, d.o.o. trgovina z materiali in pripomočki za likovno ustvarjanje in kreativne hobije TAVČARJEVA UL, 3, LJUBLJANA, telefon: (061) 13-10-200, faks: 316-564 GLEDALIŠKA UL. 9, CELJE, telefon: (063) 481-362, faks: 481-362 - Tečaji slikanja na svilo in bombaž, batika, slikanja na steklo, oblikovanja nakita in modeliranja - Slikarski tečaji 1. marca 1996 bomo trgovino v Ljubljani preselili na Kersnikovo ul. 7. 38 • TIM 6 • februar 1996 RAČUNALNIŠTVO Slovenski Word 6.0 (3. del) Nastavitev pogleda na besedilo Do zdaj smo spoznali skoraj vse, kar je otrebno vedeti, da lahko napišemo preprosto esedilo, ga popravimo in mu določimo obliko žrL Vendar to še zdaleč ni vse, kar Word zna. Ce Word nekoliko več uporabljamo, se kaj kmalu pokaže potreba po spreminjanju pogle¬ da na dokument. Med tipkanjem besedila bi radi čimbolj nazorno opazovali svoje delo, ko pa s tipkanjem končamo, bi radi videli, kakšna ie celotna stran. Včasih bi radi del besedila močno približali (zoom), drugič želimo na zaslon spraviti vse natipkane strani naenkrat, pa čeprav je besedilo tako drobno, da ne more¬ mo brati niti velikih začetnic. Vse to za Word ni prav nič trd oreh. Preden začnemo govoriti o približevanju in oddaljevanju besedila (o spreminjanju zooma), par besed o splošnem pogledu na besedilo. Word pozna 3 glavne poglede na besedilo: navadni pogled, pogled postavitve strani in primerih. Treba je le klikniti na gumb s puščico desno od okenca, ki prikazuje trenutno vrednost zooma. Po kliku se odpre seznam z razpoložljivimi vrednostmi zooma. Cim večjo vrednost izberemo, tem bliže vidimo besedilo in obratno. Vrednost zooma lahko vpišemo tudi ročno, kar pride še posebno prav, ko v sez¬ namu ne najdemo ustrezne. Poleg številčnih vrednosti seznam ponuja tudi prikaz širine strani, celotne strani in dveh strani. Če imamo vklučen navaden pogled na stran, sta zaradi enostavnega prikaza besedila zadnji dve možnosti izpuščeni. Drugi način nastavitve zooma ponuja neko¬ liko več možnosti, predvsem pa je uporaben predpogled, ki prikaže, kolikšen del strani bo prikazan na zaslonu. Pri delu z zoomom moramo vedeti, da z njim spreminjamo le pogled na besedilo in ne ve¬ likosti pisave oziroma drugih delov besedila. imamo tiskalnik z listi A 3, lahko velikost lista nastavimo tudi na A 4. Pod seznamom velikosti sta dva okvirčka, ka¬ mor lahko vpišemo poljubno širino in višino lis¬ ta. To pride prav, če uporabimo papir nestan¬ dardne velikosti (npr. čestitke in voščilnice). V spodnjem delu okna pa lahko nastavimo tudi us¬ merjenost lista (pokončno ali ležeče). Spodaj na sredi pa je še okvirček, kjer določimo, za kateri del dokumenta velja ta nastavitev (Uporabi za). Nastavitev robov besedila Med osnovno oblikovanje dokumenta šteje¬ mo tudi nastavitev robov besedila. Pri tem v bistvu določimo višino in širino prostora, ki ga lahko zapolnimo z besedilom. Velikost delov¬ nega prostora je lahko zelo različna, odvisno pač od vsebine dokumenta. Navadno besedilo ima robove ponavadi nastavljene tako, da zavzema kar največjo površino. Dokumenti z malo besedila (razni dopisi, pisma, ...) imajo zelo povečane robove, kar besedilo strne v sre¬ dini lista. Pri izdelovanju dokumentov z več stranmi pa moramo upoštevati tudi način ve¬ zave oziroma spenjanja listov. Slika 1 orisni pogled. Gumbi za spreminjanje pogle¬ dov so v spodnjem levem kotu glavnega VVor- dovega okna (glej sliko 1). Za tipkanje in popravljanje besedila se pon¬ avadi uporablja navadni pogled. Ta močno poenostavi prikaz besedila, zaradi česar je ure¬ janje in popravljanje veliko lažje. Ko je besedi¬ lo natipkano in popravljeno, preklopimo pogled na prikaz postavitve strani. Ta pogled prikaže besedilo tako, kot bo natisnjeno. Zaradi zahtev¬ nejšega prikaza Word s tem pogledom deluje nekoliko počasneje. Orisni pogled pa se uporablja predvsem za delo z zgradbo doku¬ menta. Ce želimo, lahko prikažemo le naslove, besedilo pa začasno skrijemo. Približevanje in oddaljevanje besedila - zoom Na sliki 1 vidimo dva načina za približevanje in oddaljevanje besedila. Prvi je dostopen prek gumba "Zoom" v zgornji vrstici z gumbi, druge¬ ga pa najdemo v meniju "Pogled". Uporaba gumba "Zoom" je predvsem hitra in preprosta in v glavnem zadošča v skoraj vseh Slika 3 Nastavitev velikosti lista in robov besedila Lahko bi rekli, da je nastavitev velikosti lista in robov besedila eno najpomembnejših opravil pri delu s katerim koli urejevalnikom besedil. Nič kolikokrat se zgodi, da napišemo besedilo, ga natisnemo in šele takrat ugotovimo, da je velikost lista napačno izbrana. Kar zamislite si, kakšen bi bil izdelek, če bi bilo besedilo napisano na strani velikosti A 3, tiskali pa bi ga na tiskalniku, ki "zna" uporabljati le papir velikosti A 4. Prav nič manj pomembna ni pravilna nastavitev robov besedila, saj določa splošno obliko izdelka. Do pogovornega okna za nastavitev strani pridemo, če odpremo meni "Datoteka" in klik¬ nemo na možnost "Nastavitev strani ..." To po¬ govorno okno ima več strani; Robovi, Velikost lista, Vir papirja, Postavitev. Želeno stran izbe¬ remo tako, da kliknemo na jeziček z imenom strani. Za zdaj si bomo ogledali le stran za nas¬ tavitev velikosti lista in stran za nastavitev robov besedila. Nastavitev velikosti lista Velikost lista ponavadi nastavimo, ko prvič poženemo VVord. V pogovornem oknu za nas¬ tavitev strani odpremo stran "Velikost lista" (glej sliko 2) in izberemo ustrezno velikost (npr. A 4, 210 x 297 mm) ter kliknemo na gumb "Privzeto", ki shrani nastavitve za vse nove dokumente. Pri tem moramo seveda upoštevati velikost listov, ki jih uporablja tiskalnik, na katerem bomo tiskali izdelke. Pomembno je predvsem, da ni izbrana velikost lista,,ki je večja, kot jo "zna" uporabiti tiskalnik. Če pa Na sliki 3 vidimo dve različici pogovornega okna za nastavitev robov strani. Zgornje okno se uporablja predvsem za nastavitev robov dokumentom, ki so potiskani enostransko. Če pa odkljukamo (kliknemo v okvirček) mož¬ nost "Zrcalni robovi" (spodaj desno), se po¬ govorno okno spremeni, kot ga vidimo v spod¬ njem delu slike 3. Ta različica pa je namenjena nastavitvi robov pri dokumentih z obojestransko potiskanimi stranmi. Odmike robov besedila od robov lista v obeh primerih nastavimo na enak način. V okvirčke vpišemo želene vrednosti. Razlika je le v tem, da v prvem primeru pokončna robova imenuje¬ mo levi in desni rob, v drugem pa sta to notran¬ ji in zunanji rob. Med določevanjem odmikov robov nam je v veliko pomoč predpogled strani, ki prikazuje razmerje med velikostjo strani ter velikostjo in obliko delovne površine. Pri spreminjanju robov besedila moramo poleg velikosti lista upoštevati tudi zahteve tiskalnika, na katerem bomo besedilo natisnili. Ce imamo na svojem računalniku instaliran (vgrajen) tiskalnik (dovolj je le programsko), nas VVord pri napačni nastavitvi robov na to opozori in na našo željo robove samodejno popravi. Tiskalniki namreč ne morejo tiskati do roba lista, temveč približno 1 cm od njegovega roba. Poleg nastavitve robov lanko določimo rob za vezavo, ki dodatno zmanjša delovno površi¬ no strani, vendar je rob za vezavo pametno do¬ ločiti že na začetku dela, saj se s tem izognemo kasnejšim nevšečnostim pri oblikovanju besedi¬ la, še posebno, če v dokumentu uporabljamo različne odmike robov. V spodnjem levem delu okna sta še okvirčka za nastavitev odmika "Glave" in "Noge" od roba lista, o katerih pa bomo več spregovorili pozneje. Miha Zorec TIM 6•februar 1996 • 39 UGANKARSKI KOTIČEK Nagradna tematska osmerosmerka BREST, DELOVNE MIZE, DESKA, DLETO, IGLA, INA, IVERKA, JAVOR, JELKA, JERALNIK, KLADA, KLEJ, LAK, LESKA, LIPOVINA, LUKNJAČ, OBLIŽ, OGEL, OMARICA ZA ORODJE, METER, OSREDNJAK, PLATICA, PROGRAM, RASKAR, RASPA, SKOBA, SMIREK, SPA- HALNIK, STELAZA, STRUŽNICA, SVED¬ ER, TINTA, TRIROBNIK, TRLO, VIJAK, VRTALO, VRVICA, VTIČ, ŽAGA, ŽEBEU Pri tej uganki so vse besede že vpisane v polja. Da reševanje ne bi bilo preveč preprosto, se skrivajo v osmih smereh: vodoravno, navpično ter po obeh diago¬ nalah - in to naprej oziroma nazaj. Vsaka beseda je povezana z drugimi z vsaj eno črko. Ker je osmerosmerka te¬ matska, se vse besede nanašajo na eno temo; ta je v našem primeru mizarstvo. Uganko rešujete tako, da poiščete vseh 40 besed, ki so podane po abecednem redu, ter jih sproti prečrtujete v liku in se¬ znamu. Na koncu vam bo ostalo osem neprečrtanih črk, ki, brane po vrsti, dajo rešitev - izraz za človeka, ki se poklicno ukvarja s kako obrtjo. Rešitve nagradnih ugank iz januarske številke revije TIM: Zlogovna dopolnjevanka: Ogenj se zač- ne z iskro. Številčnica I: Ressel, Puhar Številčnica II: Ničesar ni, kar bi bilo bolj vredno proučiti kot naravo. Nagrade za pravilno rešene uganke prej¬ mejo: 1. Uroš Pinčar, Dolenjska c. 20, 61000 Ljubljana 2. Nejc Skoberne, Grajska 5, 65220 Tolmin 3. Igor Vrtačnik, Dvoržakova 13, 61000 Ljubljana Rešitev uganke prepišite na dopisnico (ne trgajte revijel) ter najkasneje do 20. marca pošljite na naslov: Tehniška založba Slove¬ nije, Lepi pot 6, 61111 Ljubljana (s pripi¬ som "Timove uganke"). Trem izžrebanim re¬ ševalcem bo podjetje Nebec Hobi, d.o.o., C. Andreja Bitenca 36, 61000 Ljubljana, podarilo po en komplet za izdelavo plas¬ tične makete letala. KAZALO __ UREDNIKOV PREDAL 1 17. POKAL UUBUANE 1 MLADINSKO DP V KATEGORIJAH S3, S4 IN S6 2 POKAL ELANA 3 TIMOV PORTRET 4 LETEČE KRILO S POGONOM NA C0 2 -MOTOR 5 TIMOV TEST "SWIFTS-1" 9 TIMOVA NAGRADNA AKCIJA 11 OKRAŠEVANJE MODELOV (4. DEL) IZDELOVANJE BARVNIH NAPISOV 12 ALI BI LAHKO NAREDILI DVOKRILNI DRSALEC 14 MODELARSKI TRIKI - VARIOMETER 26 NAPRAVE ZA LIGHT SHOVV (1. DEL) TRIAK - REGULATOR MOČI 27 DVA OLDTIMERJA 28 PTIČJA KRMILNICA 29 ZARISOVAMJE OKROGLIN 30 ŠKATLICA PRESENEČENJA 31 PAJEK KOT MOTIV ZA STENSKO URO 32 REZUANJE ZA ZAČETNIKE 33 PTIČJE MASKE 34 PUST 35 SLOVENSKI VVORD 6.0 (3. DEL) 39 UGANKARSKI KOTIČEK 40 Revija za tehniško ustvaijalnost mladih FEBRUAR 1996, LETNIK XXXIV, CEHA 260 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 61102 ' Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61111 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo), 061/213-733 (naročniški oddelek), fax: 061/218-246. Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 260 SIT, polletna naročnina pa 1300 SIT. Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-603-50480 Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec, Roman Zupančič. Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Urednik revije in tehnični urednik: Jože Čuden Oblikovanje: Božidar Grabnar Lektoriranje: Ludvik Kaluža Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo št. 415-10/95 z dne 10. 2. 1995. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Na ljubljanskem novoletnem sejmu so si obiskovalci lahko ogledali veliko Marklinovo make¬ to male železnice, ki je verjetno marsikoga navdušila za to zvrst maketarstva. Foto: Jože Čuden 40 • TIM 6 • februar 1996 MULTIPLEX 2-kanalna RV-naprava Multiplex delta star - z enim servomotorjem 10.900 SIT - z dvema servomotorjema 13.410 SIT Do razprodaje koliiine ! RV NAPRAVE KOMPLETI MODELOV ZA SESTAVLJANJE ASP - MOTORJI Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM CARL GOLDBERG - KOMPLETI MODELOV LETAL thunder tiger - KOMPLETI MODELOV /■ KOMPLETI PLOVNIH IN SOBNIH MAKET LADU IN PRIBORA •MAKETE: Italeri, Heller, Airfix, ESCI, Monogram, Hasegavva Dragon, Kirin, Revell •MODELARSKE BARVE: Model Master, Humbrol, Revell VSE MODELARSKE BARVE NA ENEM MESTU! •ZRAČNA PERESA: Humbrol, Model Master, Revell •GRADIVA ZA DIORAME: drevesa, trava, mah •KOMPLETI MODELOV: letala, ladje, modelarske rakete •GRADIVA: balsa, vezana plošča, letvice, furnir, lepila •MODELARSKO ORODJE: PROXXON, Humbrol •IGRAČE, IGRE, ORODJE, INSTRUMENTI: avtomobili Burago, pirografi ITALERI 1 MODEL KITS Revell BOGATA PONUDBA KOMPLETOV, GRADIV, ORODJA IN PRIBORA MODELARSKA TRGOVINA Z NAJVEČJO IZBIRO Trgovsko podjetje ornem d. o. o. Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 61000 Ljubljana Tel.:061/12-61-155, Faks: 12-62-243 Delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure K) ho m (N NO ON On a> NO S l-H H NO ON ON nj VH OJ H GO Kosovnica Vlečno vozilo Št. Element Mere (v mm) Material Kosov O o H M 2 ON a> s SU H NO ND ON H M 2 ON rt) cr 2 p H M NO ND ON 20 • TIM 6 • februar 1996 TIM 6 * februar 1996 * 21 vez plošča 1,5 24 • TIM 6 • februar 1996 ^ . I TIM 6 • februar 1996 • 17