Št. 99. V Gorici, dne 12* decembra 1899, Izhaja dvakrat na teden v Štirih izuanjih, in sicer: vsak torek in petek, zjutrauje tedanje opoldne, večerno !sda»Je j»a ob o. mi popoldne, in staiio. • ».Gospodarskim Listo m" in s kako drago uredniški! izredno prilogo vred po posti prejemana ali vOoHei ua dom pošiljana: Vse leto ....... gld. «•— • pol leta........» 3-— . "• "četrt leta--*;.*.—,. U±$»*„ 1-50 Posamične številke stanejo fi kr. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici št v. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak lian od 8. um zjutraj do (J. zveder; ob nedeljah pa od '». do 19. ure. N« nnroeilu Urez ie iiHr<>L)iiu<> «e nn t»/ir:iiii)>. „IMtlMOREČ" izhaja neodvisno od «SoČe» trikrat mesečno in stane1 vse"*few'gld.-Mu. «8oCa» in »Primorec«-se prodajat;! v Gorici v to-bakarnj Scinvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA v I. nadr4j. Jan od 8. do ~™, ob nedeljah • i*Upi»vništvo (Večerno Szdanje). se nahaja v__ Z urednikom je u 12. dopoludne ter in praznikih od ... se nahaja v Gosposki «..v* av^&v- UopisI naj se pošiljajo le arednlStvn. Naročnina, reklamacije in druge reS, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo' le Neplačanih pisem; ne sprejemlje ue uredništvo ne Oglasi in poslanica se raSunrjo po petit-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8 kr.,2-krat Ir L"* ? i 6 fa' VSi?lka vreta> VeSkrat po pogodbi. — Vedjo «rke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati Imo Morita. »Uorifikit Tiskarna« A. GabrSček tiska.in zalaga razen «So5e» m »Primorca* še »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrsW * Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! «Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) "tiska in zal. Še nekaj o vipavski železnici. (Dopis iz Ajdovščine:) Sem tor tje jo slišati zab.ivljicc proti Ajdovcem, *lje) Od papeža odposlani duhovniki so došli v vse okoliške vasi ter oznanjali odpustke vsakemu, kateri bi z lastno osebo ali z imetjem pomagal braniti mesto proti izobčenemu Bavarju. Hkratu se je steklo z dežele v Milan vse polno živeža, orožja, denarjev in bramboveev, tako da, bi bilo mesto moglo prav lahko prenašati obleganje. Limonta, kakor naši bralci že ved6, je bila fevd samostana sv. Ambroža. Opat, ves udan cesarju,' kateri ga je bil povišal, ni hotel, da bi se mu njegovi podložniki protivili. Zatd je poslal tudi u to vas, kakor sploh v vse kraje, odvisne od samostana, najostrejši ukaz, da, kdor noče biti kaznovan, kot izdajalec svojega gospoda in izobčenec, naj se ne osmeli na kakoršensibodi način pomagati stranki Azzona, ki se je izne- ] Tako se je Ajdovcem govorilo od prav odlične strani še potem, ko so se novi načrti napravljali; seveda na stari podlagi. — Zato je bila ajdovska občina prisiljena, ponovno prositi za preložitev glav..o postaje v Ajdovščino, ker jt- bila prepričana, da od postaje na Ustji bi imela več škode kot koristi. — To je s posredovanjem grofa Coro-niuija ludi dosegla. Da je pa ravno istočasno slavni vladi na misel prNa nova ideja, katere izvršitev bi bila tudi velikanskega pomena za vipavsko dolino, in vsled Cesar seje vipavska železnica toli na dolgo zavlekla, niso Ajdovci prav nic krivi. Toliko v pojasnilo. Dos ta vek uredništva. — Vipavska železnica je prišla v deželni zbor leta 1892. in je bila rešena tako, da deželni zalog prispe z doneskom 100.000 za nakup osnovnih delnic, kakor se je enaka svota odkazala za zgradbo parnega tramvaja po furlanski nižini in za železnico Tržič - Gervinjan. Od leta 1892. do 1894. se ni nikdo slovenskih deželnih poslancev s to stvarjo bavil. Leta 1894. se je vršila trasna revizija črte Goricn-Bilje-Dornberg-Ustje - Ajdovščino. Pri komi-sijonalnem ogledu so ni dejanski udeleževal nijeden slovenski državni poslanec ali deželni poslanec. Komisijo je sprejemal deželni glavar, Franc grof Coronini, ki se je pa omejeval le na ofkijelne sprejeme členov komisije, nikakor pa se ni bavil z merilo-ričnimi vprašanji glede trase. Občine so v istini izrekle svojo željo, ali odpora in pravega premišljenega nastopa ni bilo od nobene strani. Izraženih želj občin se m nikdo zavzel ne v deželnem zboru ne v državnem zboru, ne pri ministerstvu, kjer se je trasa izdelala. Do spomladi 1896. leta je cela slvar tičala nekje pri ministerstvu. Grof Alfred Coronini se je je spomnil na takratno naklonjenost grofa Badenija, ki je spravil vipavsko železnico v državni proračun. To pa je bila tudi cela akcija državnih poslancev, in od spomladi 189(:„ naprej se ni ničesar več storilo. Tako je prišlo, da sta se pogajala leta 1894. in tudi prevzela izdelovanje generalnega načrta inžinirja Dreossi in Antonelli in da sta se ista meseca avgusta 1896. sama obrnila naravnost na ministerski urad, da bi prevzela tudi izdelovanje podrobnega načrta voril svojemu vladarju ter papežu Nikolaju V. in se udal razkolniku, krivo-verou, ubijalcu, sleparju, polnemu vseh razvad in hudobij, Petru Jakobu iz Caorse, kateri se predrzno veleva imenovati: papež Ivan XXII*. (Naj se kdo ne pohujšuje, ko čita ie izraze. V tedanjih časih so jih pristaši papeža in pro-tipapeža redno rabili jedni proti drugim). Prvi hip so se Limontini ustrašili te grozne pretnje, a ko so kmalu potem slišali, da jo je prečastni dostojanstvenik popihal iz dežele, ker v Milanu in v tamkajšnji okolici ni kazalo nič dobrega zanj, je obudila ta vest med njimi nepopisno veselje. Ubogo ljudstvo se je oddahnilo, ko je bilo rešeno iz krempljev tega okrutneža, ki jih je trpinčil že toliko časa, ki jim je bil podaril tistega lofovskega Pelagruo, ki je bil kasneje poslal šestdeset vojakov, da so tam izvršili tisto dobro delo, o katerem smo že povedali, in ki je še pretil, da jih brž ko bo mogel, zopet pošlje desetkrat toliko, da porušijo celo vas s temelja ter poobesijo kar vse Limontine. Ko so dospeli v vas duhovniki, odposlani od papeža,'' da bi vspodbujali I i-montine, naj se oborožijo proti Bavarju, so jih tisti gorjani vsprejeli z nepopis- in svoj čas podjetje zgradbe. Ker ni bilo pravega nadzorstva, ne od strani deželnega odbora^ .ne od strani deželnih poslancev, ne od strani občinskih zastopstev, ne od strani političnega društva „SIoga*, se po sebi razume, da sta Dreossi in Antonelli prvotno traso izpeljala po željah in migljajih tnini-sterstva in sta seveda ob enem tudi pazila na io, da bode bodoče podjetje njima kar najbolj ugodno. Slvar je Jako naravna, in inži-nirjema Dreossi in Antonelli se ne more kar niC zameriti, da sta tako traso izdelala, da se ni«ta nic ozirala na želje prebivalstva, marveč imela cilj tninisterstva in svoj cilj pred očmi. V tem oziru je postopanje vseh naših javnih zastopnikov vse graje vredno, graje pa je vredno tudi občinstvo samo, katero se tudi ni dovolj brigido za lastno stvar. Meseca avgusta 1896., kakor rečeno, sta bila inžinirja Dreossi in Antonelli na Dunaju, da sta si zagotovila podjetje zgradlo vipavske železnice. Jeseni 1896. šlo je le še za to, da se tudi koncesijski odbor spravi v njih roke in d« se tako vipavska železnica odvzame vsakemu vplivu slovenskih državnih it» deželnih poslancev. Znano je, da se je jeseni 1896. izbral pod predsedstvom deželnega glavarja Franca grofa Coroninija koncesijski odbor za vipavsko železnico, ki se je sestavil iz županov, župnikov in veljukov vi-paVLikili. V ta odbor odločen je bil tudi grof Alfred Coronini. Grof Alfred Coronini pa v U udljor i»i vstopil, marveč je pustil, da so pod \pli\om sedaj pok. Ferdinanda Perozija zastopniki vipavske doline volili v ožji koncesijski odbor gg. Dreossi, Antonelli, Cusa-grande, MuliC in Saunig. Do tega trenutka ni bilo torej nikake akcije odstrani deželnih poslancev, državnih poslancev, političnega društva »Sloge* in posameznih korpo-raci,;. Prepustilo se je vse p t u j e m u vpliv u, in če ?e je pri tem ostalo, se je zgradba vipavske železnice izvršila po Dreossijevem in Aulonelli,eveni prvotnem načrtu Biije-Doniberg-U>ljo-Ajdovšcjii«i. Še-Ie po izvolitvi koncesijskega odbora zdramil se je Alfred grof Coronini iz neznanih r*izlogov ter nastopil z zahtevo, da se mora ta koncesijski odbor razpršiti ter delati na to, da koncesija pride v roke naših nim veseljem; odušovljeni so jim poljubljali roke ter slavili jih kot svoje rešitelje. Vsi, moški in ženske, so spravljali vkup svoje revno imetje, ter so hoteli iti v Milan, in le s težavo so se dali pregovoriti, da niso popolnoma zapustili svoje vasi. Povedalo so jim je, da bi oni, nesposobni vojskovanja', delali le preglavico v mestu, kjer so vsi pričakovali oblegovanje. Zat6 so bili izbrani za odhod le tisti, ki bi mogli vojskovati se, in bilo je naloženo župniku, našemu znancu, da |bi jih povedel tja. Med izbranimi je bil tudi brodar. Stara Marta, njegova žena je bila pripravljena, da ostane sama doma v osiroteli hiši, a njen mož naj bi šel tja, kamor ga je klicala dolžnost. In pri vsej svojej revščini je hotela dati njemu večji del bornega imetja, da bi ne morali drugi povsem skrbeti zanj. Tako je hotela tudi la po vsej svojej moči pomagati k občnemu blagru, da bi bila deležna obljubljenega odpustka. Župnik je občudoval njeno krepost, toda smilila se mu je preveč, zato ji je ne' le dovolil, temveč nekako velel, naj gre: s svojim možem. In ta prednost, ki je bila njej sami dovoljena med tolikimi drugimi, katere so Ijudij. Sam se je grof izrazil z dr. Antonom Gregorčičem vred, da ne ve, kako stvar v roke prijeti, da se ne razume v tej stvari. Dr. Anton Gregorčič je fie posebej ponovno izrokei, da je ta zadeva Coroninijeva in ne njegova. Tako je nastopil dr. Turna po želji in volji grofa Alfreda Coroninija i« shodu pri Rebku. On sam ni bil ničesar storil, že iz tega razloga ne, ker je proga Ustje - Ajdovščina trgu, kojega je on zastopal, bila skrajno neugodna in mu je grof Alfred Coronini najodloCnejša izrekel, ali zagovarjati to progo ali nobene. Pri odstranitvi koncesijskega odbora Dreossi in dragov pa se je bilo raCunilo, da se vdobi čas za daljšo akcijo, pri kateri bi se tudi vpošlevalo želje trga Ajdovščina. Trg Ajdovščina se je sam izrekel proti progi Uslje-Ajdovščina in tudi ni podpisal zbog tega tolikega zneska, da bi se bilo koncesija doseglo kar najhitreje. Dopisnik ima prav, ako očita poslancem nedelavnost do jeseni 1896. leta,- ima tudi prav, da so oni zavlekli stvar jeseni 1896. Da se je pa zavlekla fitvar, šlo je le na korist trgu Ajdovščina ; kajti z zavlaftitvijo se je tudi pridobila vurijanla Gesta-Ajdov-§ C i n a in zagotovila trgu Ajdovščina bodočnost. Dr. Turna ni prevzel drugega naloga od grofa Coroninija, nego razpršiti koncesijski odbor Dreossi - Anlonelli, nabrati osnovne glavnice 50.000 gld. po občinah in zasebnikih iu tako omogočiti upravni svet železnice v narodnih rokah. Celo stvar pa je vzelo minislerslvo Wiltek v svoje roke in pri tem sla pač jako malo deležna naša de-želnozborska in državnozborska delegata. Toliko povsem stvarno. Kdor zna Citati med vrstami, pogodi sani potrebni komentar. Dopisi. Iz trgovsko-obrtnih krogov, dne 11. decembra. Cestokrat smo že tožili, da imamo v Gorici preveC časopisov, in to takrat, ko jih nismo imeli ni polovico kot danes. Koliko denarja stane ta »šport", na to gotovo ne misli ona »dobrosrčna* gospoda, iz mej katere bi si ustanovil rad že vsak posameznik svoj „Leibjournal\ v kojem bi razvijal na naše stroške svojo puhlo politiko in napadal neljube mu osebe, in Ce tudi za to prosile, ni vzbudila niti najmanjše nevolje. Vsi so namreč priznavali, da je položaj uboge starke izvan-reden, ter da ste ji njena nesreča in njena krepost pridobili pravico do tega obzira. Majhna četa se je napravila na pot s tem, kar je mogla spraviti vkup v plošni revščini, pustivši zaostalim le toliko, kolikor jim je bilo neobhodno potrebno. Med potoma so našli še drugo ljudi, kateri so prihajali iz druge vasi, in istotako šli v mesto, opremljeni po svoji moči z živili in orožjem. Prišedši v Milan, so videli, da je ljudstvo skrbno kopalo rove in delalo nasipe, stavilo zidove in izdelovalo stroje. Po ulicah je kar mrgolelo rokodelcev, voj-ščakov, duhovnikov, redovnikov, sivih, belih in Črnih. Na trgih in razpotjih so bile delavnice za silo. V njih se je naporno delalo; mehovi so pihali, kovači so urno obračali železo v žerjavici, tolkli g# na nakovalih in vtikali v vodo, da j8 šumelo. Med udarci kladiv, škripanjem pil, kričanjem in petjem delavcev so odmevali glasovi trobel, se je slišalo ropotanje bobnov in razlegalo zvonenje iz vseh cerkev; kajti, zvonilo se je noč in dan po vsem mestu. treba, zaviral našo ravnQ pričeto prepotrebno j organizacijo in posameznika, kakor opažamo j ravno^zadne dni v glasih! naSih prepirajočih j se prvakov. — ¦/?¦ ¦'¦^ *: Poleg tega, ^fa -tzdu^^ino nebroj nepotrebnih strankarskih* iaS($>isov, se žuga nam z bojkotom; uko ^drzhekdo izmejnas imeti drugačno pTe^ricanjev kakor ga imajo prepirajoči se elementi. Častiti tovariši! Zadnji čas je, d.i se i mi ganemo proti nameravani akciji nekaterih gospodov, ki nimajo ni smisla ni ljubezni do trgovsko-obrtnega stanu. Mi protestujemo najodločneje, da se nas hoče ovirati v organizaciji naših stanovskih teženj.^— Posebno pa odrekamo vsako besedo onim, ki jim je trgovina in obrt deveta dežela. —-Ako nas že podpirati nočejo, naj nas vsaj pri miru puste, kakor puščamo i mi druge stanove pri miru. — Zadnji »Primorski list* je čutil tudi potrebo, podrezati malo v našo občutljivo stran. Gospoda okoli omenjenega lista že misli, da smo preveč obogateli in se hoče po robu postaviti proti našim »kapitalistom P« Tu se vidi, kako pozna gospoda nase razmere! V tem ko se borimo trgovci »n obrtniki za svoj goli obstanek, boje se že, da ne bi preveč obogateli. Predaleč bi zašel, oko bi hotel stvar podrobneje razpravljati. Dovoljujem si po konečno vprašati, čemu širite, gospoda, toliko časopisov? Z »N a r o d o m", ki ste ga ravno ustanovili, je sedmi časopis v Gorici. — Za nas je ta »luksns« preveč. Res, krasni časi to za goriške trgovsko - obrtne magnate in njihove tovariše na deželi. Od slej nam ne bode treba po 3vojih prodajalnah dolg čas prodajati. Mesto da bi premišljevali, kje se n e k o j a gospoda poslužujejo glede svojih potrebščin, ko jih pri nas ni videti, bomo čitali njih trgovce osreče-valne časopise. Gospoda! Ustavite svoja na-daljna podjetja časopisov ter premislite, koliko drugih važnejših ustanov imamo vzdrževati! Delajmo raje skupno v prospeh narodne ideje; s tem bode več pomagano, kakor pa da si vstanovljate časopise, ki nimajo druzega namena kot strankarski boj pospeševati, ki prinaša vsem slojem prokletstvo! Ce Vam je blagor naroda pri srcu, delajte na zjedinenje in ne na razkol, le s tem si pridobile narod za se! Iz Prage (Dani sel »Šumadija'. — Zopet praznik »slovanske vzajemnosti"). Kolikor mi je mogoče, zasledujem razvoj Ma-sarjkove afere, ker ima splošno važnost. Pojmi se že bistrijo, nekaterim se celo že dan«. Glavni češki listi primeroma ne pišejo mnogo o tem, dokazov ne prinašajo, s samim sumničenjem in surovostmi pa stvari le koristijo; drugi manjši listi pridno lažejo daije. Državno pravdništvo se je zaradi preklica konfiskacije Masarvkove brošure pritožilo na višjo instanco, ki je konfiskacijo potrdila. Vsled tega se bodo morali pisatelj, založnik in tiskar zagovarjati. Masarvku prihaja mnogo vprašanj in prigovorov, na katera spretno odgovarja v »Času*. Dr. Bara, zagovornik Htfizovih, je skušat podati nekako protikriiiko. Ker je bila zaplenjena, jo je podal poslanec Bfeznovsk* kot interpelacijo, in tako sem jo čital. Ako bo prijemal dr. Basa Masarvkana ta način, kakor je storil sedaj, potem mu najbrže na skrivi lasu. Sklicuje se n. pr. na to, da je Hilsner sain priznal in da je bil obsojen, A pomnimo dobro: M. ne kritikuje obsodbe, on le dokazuje, da so premise napačne,, da je obtožba napačno narejena. Zato pa tu ne gre za kake pravniške formalnosti, ampak za psihologijo in logiko fakt. Zaradi tega je napačna in neutemeljena trditev nekaterih, da se ne bil smel mešati v to stvar, ki je pravniška. Neutemeljenost take trditve priznavajo i pravniki sami, n. pr. Roban, o katerem takoj povem nekoliko več. Masarvk je imel s svojega filozofičnega stališča popolno pravico do tega, ker ne razpravlja pravniških vprašanj, ampak psihologično-logična; on dokazuje, da bi se bila morala iz vse^a, kar so izpovedale priče, kar se je preiskalo in kar bi se bilo še moralo preiskati itd., napraviti obtožnica, ki bi bila psihnlogično in logično utemeljena. Seveda dr. Baza ni za reševanje (akih vprašanj. On hoče dokazati neistinitost Ma-sarjkovih dokazov s fait accompli, o katerem zahteva Masaivk ravno revizije. Nekak idem per idem! Tovariši-pravniki imajo tu dokaz, da ni dovolj znali pravniške formule in paragrafe, ampak da potrebuje tudi pravnik istinile filozofične naobrazbe, ne samo praktične filozofije. Da dr. Baxa v svojih »protidokazih" potrebuje tudi Zole, temu se ni čuditi, kdor pozna moža vsaj nekoliko. Vsekako drugače pa govori izobraženi pisatelj-pravnik o Masarjkovi brošuri. Prvo znanstveno kritiko o tej brošuri sem doslej bral v eni najvažnejših čeških revij v »Roz-hledih" z dne 1. grudna t. 1. Pisatelj je prej imenovani Rohan, ki bo mogoče znan komu po svojih pravniških polemikah o jezikovnih naredbah iz »Zeita*. Rohan pravi, da je čital o procesu poročila v »Narodnih Listih", v »Politiki*, v tNeue Freie Pre&se" in, v .Volks-blaltu«. Po teh poročilih si je naprav . sliko o stvari in pričakoval, da bo Hilsner — oproščen. Prenesetilo ga je to, mislil je, da niso bila poročila točna. Ko je pa izšel avtentični popis celega procesa, je videl, da se ujema z novičarskimi poročili.- Začel je zbirati fakta, da bi nastopil proti procesu. V tem ga je prehitel Masarvk. In Rohan pro- glaša: da soskoro vsi ogovori prof Masaryka pravili?; in da ni prof. Masaryk edini, ki se i>c -ujoma s procesom. Potem pa nadaljuje, d t je sicer naspiotnik Kasarfkovih filozofičnih, sociologičnih, političnih in verskih nazorov, toda glede polenskegaprocesa je kot pravnik brezpogojno istega mnenja. Le glede ritualnega umora se razločuje od njegovega nazora. Dočim skuša prof. Masarvk logično dokazati nemožnost ritualnega umora, misli Rohan, da se to dokazati ne more, da je.ri-tualni umor možen, da pa doslej dokazan ni: niti sedaj pri umoru v Polni ne ve dokaza, ds bi bili židje kdaj izvršili kaj takega. Brez dokazov pa verovati ne more, pač pa veruje v možnost. Vidite, zopet eden »novopečeni" prijatelj zidov, kakor vzklikne kak antisemitski list! A sedaj ne profesor filozofije, ki bi se ne bi! smel mešati v pravniške stvari, ampak »poklicani" sodnik .— pravnik. Ponavljam: ohranimo ravnodušnost, ne prenagljajmo se, pred vsem pa si ne dajmo narekovati mnenja od brezvestnih žurnalistov! Na sredo 6. t. m. je mislilo prirediti narodno-socijalno delavstvo razgovor o polen, kem procesu, kamor je bil povabljer tudi prof. Masarvk; toda sestanek je bil prepovedan. Tako skrbi vlada s konfiskacijami in prepovedmi, da drži ljudi v temi in slepoti, ker bi sicer ne mogla ribariti v kalnem. Senzacijo vzbuja dalje to, da se je našlo v gozdu Bfezina nekaj obleke Marije Klimove, ki je bila pred letom umorjena, a ta obleka je baje ravno tako prestrižena, kakor ona Ane Hrfizove! Z novim letom začne izhajati realistični dnevnik, glasilo Masarjrko-vih naborov, ki bo pometal smeti na desni in levi. Ono dijaštvo. ki priznava živo potrebo in važnost takega dnevnika, zbira prostovoljne prispevke po 1 kroni, da pomore k ustanovljenju lista. To je kulturno delo, a ne bareti (čepice)! (Konec pride). Domače in razne novice. Osebne vesti. — Pravosodni minister je imenoval računskega revidenta g. Josipa Gaza' ra računskim svetnikom v računskem cdelku pravosodnega ministerstva. — Za nadzornika glede na šolski pouk v šolah v Gorici je imenovan po ranjkem mons. Marušiču preč. g. kanonik To m si g. — V Gorici je umrla soproga višjega davkarja Rajrn. S i n e k a v Kopru, Prepeljali so jo na pokopališče v Gradišču. Veleposestnikom. — Imena tistih vele-posesnikov, ki so 1. 1895. bili Se v imeniku I. volilne skupine veleposestnikov a so letos izpuščeni ali po novi davčni reformi ali morda poinotno, so: Batič Fr. Jož., Gesta: Bizjak Jožef, Kneza; Bratina Amalija, Tolmin; Čr-natič Andrej, pok. Jos,, Šempas: Čefum Anton, Toma]; Cibič Jos. pok. Ant., Št. Maver;Če-futa Jak., Šepulje; Čuk Kak, Renče; Doljak Jos., Grgar; Doljak Janez Stef., Št. Mtrtin; Drofovka Miha pok. Jan., Št. Maver; Erzetič Karoi p. L., Št Lovrenc; Erzetitič Anton pok. Andr., Kožbana; Faganei Karolina, Mi.en; Faletič Jak., Ajba; Fabijani Jos., Štanjel; Figel Jak. pok. Štef., Pevma; Furlan Fr., Šmarje; Fornazarič Ant„ Šempas; Fonzari Jan. pok. Jos., Št. Maver; Furlani Jurij pok. Ant., Prvacina; Gabrijelčič Ant., Lozice; Golja UIrik, Dornberg: Grusovin Jos. pok. Moh., Prestava; Juretič Anton, Kobarid; Krašček Jo3., Plave; Klanjšček Jos. itd., Pevma; Kertu A!., Šturje; Kodelja Fr., Deskle; Kovačič Jan., Idrija ob Bači: Kumar Jos., Šempas; Leban Fr., Crniče; Lenardič Al., Št. Ferjan; Lisjak Ant., Branica; Lutman Andrej in Jožef, oba v Št. Andrežu, M.iganja Ant., Divača; Ma-karovič Jan., Morsko; Marinič Jos. pok. Val., Št. Maver; Mahorčič Ferd., Naklo; Marušič Jan. in Jos., Miren; Močnik Jos., Grahovo; Mrevlje Jos, Dornberg; Mozetič Miha, Ore-hovlje; Mozetič Anton, Renče; Mozetič dr. Jos., Trst; Munih Josipina, Tolmin; Nanut Jos., Št. Andrež; Obljubek Fr. Francetov, Krasno; Pavlin Fr., Grgar; Pahor Jan. pok. M., Renče; Pavletič Fr. Val., Zagraj; Pečenko Ant., Rihemberg; Pečenko Jos., Preserje; PeršičAnt. Vitovlje; Pinjatari Fran in Jan., oba v Črničah; Pintar Jos., Št. Ferjan; Pintar Miha itd., Podsabotin; Pipan Jos.. Škrbina; Prinčič Ant., Gerovo; Prinčič Jos. Ant., Kozana; Poljak -Kat., Solkan; Poljšak Vincenc, Šmarije; Radikon Jos., Podsabotin; Rijavec Fr. in Ter., Šempas; Rudež Al., Skorjanec Miha, Št. Ferjan: Sfiligoj don Ant., Kostanjevica; Sfiligoj Jan. itd., Dobra; Sirk Miha, Višnjevik; Švara Jos., Komen; Štekar Jos, Snežatno; Šinigoj Jos., Dornberg; Tonkli Mar. in Borjanc Kat., Št. Andrež; "?onkli vil. Jos., Gorica; Toplikar Ant., Osek; .foroš Cel., Medana; Toroš Ant., Medana; Turk Ant,, Šepulje; Urbančič Miha, Brestje; Valentič Jak., Ravnica; Valentinčič Jos., Plave; Velušček Jan,, Zapotok; Ven-drarnin Alojzij, Št. Martfn; Zimic Andrej, Deskle; Zuccato N., Ozcljan; Zivic Jos., Skopo; Živic BI., Vitovlje; Žbogar Štef., Bod-rež; Žvokelj Fr., Čehovini; Zamar Mih., Bar-bana. Za reklamacije je časa 14 dnij od 5. t. m. dalje. Komur treba refclamovati, naj se požuri. Najbolj potrebne bodo menda reklamacije vsem tistim, ki plačujejo davek pod ra z ii e d a v k a r i j«. Opozarjamo, da v tej skupini imajo pravico voliti oni, ki plačujejo najmanj 50 gld. hišnega in zemljiščnega davka. 8aeg ˇ Gorici. — Ne le drugod! po naši deželi, tudi v Gorici je bilo začelo danes dopotudne prav pošteno snežiti, da je zapadel sneg. Pač nekaj nenavadnega! Tudi popoiudne sneži dalje, in kakor kaže nebo, še ne preneha takoj. »Ctorlfta ljudska posojilnica" In dr. Gregorčič. — (Dalje). Kar pripoveduje Gregorčičev list dalje, je pa naravnost škandal. — Pravi, da dr. Turna se iz posojilnice šopiri proti Gregorčiču, ki je prej 9 let tam deloval. (Pa kako?!) — Dalje udari po posojilničnih uradnikih, češ, da so Tu-movi pristaši! Čigavi pa bodo? Ali morda Gregorčičevi?! Uradniki so to, kar so, po zaslugah dr. Turne! Oni vidijo najbolje, kako se je posojilnica prenovila po Turno vi h načrtih itd. Kaj čuda, ako torej spoštujejo svojega načelnika?! Ako pa se potegnejo zanj kjerkoli, dokazujejo le, da so zvesti svojemu zavoda! Ali bodo hvalili morda tiste, ki že od aprila rujejo in hujskajo proti posojilnici?! In med temi je tudi dr. Gregorčič! Ako si je ta pridobil kaj zaslug za posojilnico, je od aprila vse pokvaril, kakor je v vsem ostalem njegovem »delovanju". Letošnji grehi stokr.d nadkriljujejo njegove prejšnje zasluge! In konečno: Urad-niki so dali posojilnici na razpolago le svoje delo toliko ur na dan, v ostalem so pa prosti in smejo misliti in delati, kakor se jim pol.ubi! Dalje našteva »Gor." Tmnove prijatelje vsled posojilnice, t. j. one, ki imajo zdaj v posojilnici varno naložen svoj denar, k i b i drugače ne bil; dalje one, ki so posojilnici d olžn i! In tu sledf prav »Gori-čanska" impertinenca, d.i so posojilnični dolžniki povsod najhuje nasprotovali zaupnicam, ker se jim je tako — namignilo. Na tako lumparijo, naj pozovemo tudi imenoma dr. Gregorčiča tisočkrat, ostanejo seveda dolžni dokaza, kakor je bilo vselej do zdaj! To nam tudi dokazuje »Goričansko* brei-obraznost v insinuvacijah! Kaj pa dokazujejo vsa ta podtikanja? Odgovor: dokazujejo nam, kak6 radi bi zdaj zagospodarili v posojinici »Goricam", da bi ondi res uganjali strankarsko politiko in izkoriščali vpliv posojilnice za svojo bankrotirano bando. Še več: diši jim tudi ona denarna sila, katero je pripravil dr. Turna, da b» podkrepili svoj bamcerot. Oni nimrefc dobro poznajo vpliv, kateri lahko ima posojilnica danes, in govorč, da ga dr. Turna tudi rabi, dočim je znano tudi njim, da je posojilnica res edino le denarni zavod. Oni bi se pa nič ne pomišljali, zlorabiti za svojo politiko tudi posojilnico, kakor zlorabijo »Šol. Dom* Ako bi posojilnica tudi propadla, kaj je to mari dr. Gregorčiču, kakor mu nt mari »Šol. Dom'. Ta mož živi menda z glavo v mehu in je trdno uverjen, da bo narod delal odgovornega — dr. Tu m o in Gabrščeka, ako propadeta ta oba naša prva zavoda v Gorici. Mož se kar niQ ne spomni, da se je uzurpatorski postavil za »voditelja*, da mu ta čast nalaga tudi dolžnosti, katerih smo prosti mi drugi in ce!6 njegovi »narodni trotje*. čini više kdo stoji, toliko večja je odgovornost! Vse zaman je, ako dr. Gregorčič vali od sebe razne krivde! On sam je zakrivil vse zlo s svojim fikfakovskim, omahljivim značajem, brez sleherne odločne volje in jasnega načrta, kaj prav za prav hoče, prepusti vši odločujočo besedo klerikalcem okrog »Prim. Lista",' ki se drznejo v njegovem imenu nastopati celo proti »Goriški ljudski posojilnici" po uzoreu s Kranjskega ! Žalostno, prav židostno od »narodnega voditelja" je, ako mu ni prav nič mar ne za »Šol. Dom*, ne za posojilnico, edino ker meni, da odgovornost ne zadene njega! (Konec pride). Drsališče na Baronovšču (v Rosenthalu) je bilo včeraj letos prvič sposobno za rabo. To je za Gorico že redek slučaj ob tem času. Gosp. dr. Henrik Turna je naznanil sinoči v seji »Trgovsko-obrtne zadruge*, da se čuti primoranega, odložiti čast predsednika vsled neprestanih hujskanj, češ, da je predsednik dveh denarnih zavodov. Obljubil pa je, da bo zlasti ob začetku vedno na razpolago, karkoli bi bilo treba, zlasti pa v pomoč društvenemu uradniku pri poročilu o prošnjah za posojila. Od predsedstva zadruge odstopi z mirnim srcem, ker je postavljena na povsem gotova tla že po svoji organizaciji, kar pa posojilnica ni. Ravnateljstvo se je udalo razlogom g. doktorja Turne in sprejelo odstop na znanje z obžalovanjem, zagotavljale mu hvaležnost za ustanovitev in dosedanje modro in požrtvovalno vodstvo naše zadruge, za kar je zaslužil ne le velikega priznanja, marveč tudi odškodnine..., katere mu ravnateljstvo ne more dati. Gosp. dr. Turna je torej odstopil od predsedstva zadruge, ki je njegovo dete. Narod mu bo hvaležen za to veliko delo še v poznih rodovih, pa naj Gregorčič & G.o še tako besno brcajo okoli sebe. Da ima zadruga že drugo leto obstanka milijon prometa, to je pač velikanski vspeh. — Zadruga je šla jako na roko posojilnici in ne narobe; zadruga posojilnice ne potrebuje. Kak6 bo v prihodnje, ko bo zadruga še bolje stala, bo odvisno od mož, ki bodo posojilnico vodili. Konec tiskovne pravde proti Med-ˇeŠčeku. — V »Slov. Narodu" 7. marca t, 1. je priobčil g. Peter Medvešček dopis, radi katerega je g. A. Gabršček tožil. Preiskava je dognala, da je dopis pisal učitelj Medvešček iz Sv. Križa; sokrivcev ni odkrila — in tožiti je bilo mogoče le glavnega krivca M. K večjemu bi bilo mogoče ujeti še g. Nohja, odgovornega urednika »Slov. Naroda", radi »zanemarjenja dolžne paznosti*.Toda g. Nolli in Gub. sta stara prijatelja; zadnji ju dobro vedel, da je prvi docela nedolžen.... zato je sledila tožba edino proti M. — . To v pojasnilo na neslanosti v »Gorici". Že tekom poletja so premnogi učitelji, voditelji učitelstva itd. nagovarjali Gab., naj odstopi od tožbe v koriti svoje stranke. Med tem časom' se je namreč docela prekucnil celi položaj. Gab. je bil napadan v »Narodu*, ker je zagovarjal sedanje »Goričane", h katerim je ušel Medv. in v njih družbi dalje udrihal po Gab. Ogromna večina učiteljstva je spoznala, da je Medv. postal le priganjač učiteljstva v klerikalni tabor, v družbo Gregorčič-Dermastijevo, ali mnogim je bilo težko, okleniti se »Sočine* stranke uprav radi tožbe proti M., katerega bi kot kolego in zagovornika učiteljskih koristij vendarle radi rešili, Cel6 za častna . članstva in pohvale so nekateri delovali radi teg.t namena, češ: pri obravnavi mu bo koristilo.... Enako se je uplivalo na Gab, iz domačega tabora, posebno tudi iz napredne stranke na Kranjskem. Obravnava je bila določena na soboto 9. t. m. Voditelji slovenskega učiteljstva so ta teden še poaebe posredovali — in vspeh je bil ta, da je Gab. podal v četrtek zvečer g. Jakobu Dimniku pooblastilo »in bianco".... To jo storil radi tega, da odpade klin, ki je ločil mnoge učitelje od naše stranke..... Da bi moral biti g. M. pred porotniki obsojen, to je gotovo, ker žaijenja so izražena v samih superlativih, da je zaman vsako dokazovanje..... Ali obsodba P. M. v sedanjih razmerah bi nf. bilo pravo zadoščenje za žaljenega tožitelja.,.., večje zadoščenje mu je dejstvo, da je slov. učiteljstvo spoznalo, kam meri struja, katere se je bil oklenil P. M., in kani „Sočina,k stranka. In ker je zavednemu slov. učiteljstvu pravo mesto le v „So-čioi" stranki, se je A. Gab. tudi udal posredovanju voditeljev tega učiteljstva ter opustil kazensko preganjanje P. Medv. „Slov. Narod1' od sobote je že sporočil, da se je ta tožba ustavila vsled intervencije voditeljev naprednega učiteljstva in narodue stranke. Ujel ac Je. — »Prim. List* navaja nekaj besed iz »članka izven uredništva" v »Soči* št. 73., po katerih naj bi bilo sodili, da smo m i nasprotniki delavske organizacija. Toda tudi naš člatikur ni povedal tega, kar trdi »Prim. L.", — ki se je pa še ujel s temi besedami: »Tudi ni pridalo uredništvo nikacega dostavka, češ, da za te nazore člankarja izven uredaištva ni o d g o-vornosamo". — Tak6 je! Čemu torej vse ono kvasenje? Ako se pa kaj navaja in trdi, naj se to stori prav a Sidro-Kemontoir, s pokrivalom in tri-Ielnim jains-tvoni. Ima sekundarico in popolno izdelan ttroj. (Ni primerjati onim, katere požirajo mnogi bazarji za pnzIdiVne) 1 verižica z.i uro. pestiva oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrehrnjciia). 1 krasna igla -.. zaviat-nike za jrospode iz ainer. double-zlata s kanu ni. podobnimi briljanlom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double-zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz »mer. double-zlala (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-ševalno zrcalo. (Nov sil) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti poSiljalvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*88. (Sama žeprfa ura iz niklja Anker-Remontoir »t«ia je prej "j gM.) Kalne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zalog« ur In tlatenine na debelo. Krakovo Stradom 18. — Krakovo. Iluslrovani ceniki gi-atis in franko. /.da 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka K. Riessuer, y Nunski niici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča p reč. duhovščini in sluvmmu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe, ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceui. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. ol.) tekstno Iru na perilo. (!'. d. ^jg^p^^^pp^^^^^p^^^^1^ m m Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo B z* želodec «- je sploSno, že 30 let znano domač* zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo inlehko od\aj.t. Pri ndnemu vporabljanju ojačuje prebavne organe in drl v pravem toku. Velikasteklen. 1 g(d- mala 50 kr. S pošto 20 kr. več. je staro, najprej v Pragi uporubljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje Ciste rane in jih tudi obvaruje nečislobe ter nblažujo.'e d>luje na vroino ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. ?0Z0r! Vsi deli zaboja so xaznaniovani s zraven Lekarna B. FRftGKER-.?, e. kr. dvornega zalagatelja Mala strani, na voglu Sponierove ulice, potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubieh, Pontoni in pl. Gironcoli. •- Unemo razpošiljanje po pošti.—ZaiogA v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. "-%fl Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini nun, različna vina, gomžice (Senf). Ciril-Metodovo kavo in Ciril -Metodovo milo ter druge* v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semeniški ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od ">fi itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi tizorce. Cono šmarna. Postrežbe poltena. j\[tfor\ Jortolofti kamnosek v Gorici na Franc-Jožefovi cesti štv. 33. zaloga nagrobnih spominkov vseh slogov po ugodnih crmh ©*- n»l 8 do 200 gld. -*H T-govIna z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, v Kapucinski »U Čuvajte se brezvrednih ponarejanj, ki se nahajajo % uumeaoio varati, v slifnih zavitkih. "^Ofli J