MARIAZELL 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 17. maja 2007 • Leto XVII, št. 20 

Petanjci: Dan spominov in tovarištva 

ČE JE BOGASTVO ŠE KAJ DRUGEGA KOT MATERIALNE DOBRINE, 

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je pripravila 6. Dan spominov in tovarištva na Petanjcih, na domačiji pokojnega profesorja mariborske pravne fakultete dr. Vaneka Šiftarja. Za moto letošnje prireditve je bil Prešernov verz 
»O Vrba, srečna, draga vas domača«; vsebina pa naravnana k zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. Karin Štrtak iz Gornjih Slaveč, ki obiskuje osnovno šolo Kuzma, je pripovedovala, kako doživlja zaposlitev svojega očeta v Avstriji. Tudi njena stara starša sta skoraj celo življenje delala v tujini: »Starejši ljudje pravijo, da so bili naši predniki zelo revni. Če zdaj pridete k nam, boste videli, da ni več tako. Zasluga gre težko prisluženemu denarju v tujini. Če pa je bogastvo še kaj drugega kot materialne dobrine, potem smo vsi revni v tistem, česar na zunaj ne moreš videti – to pa je spoznanje, da je domovina lahko samo ena in da boš v tujini zmeraj tujec in poceni delovna sila.« 
Na razmišljanje učenke Karin se je navezal njen ravnatelj in župan občine Kuzma Jožef Škalič, ki je razgrnil tudi temne plati zdomstva in izseljenstva. »V prvi vrsti gre za močno upadanje števila mladih in povečanje stara-


SMO VSI REVNI 
nja prebivalstva. Nizka je tudi izobrazbena struktura, ker mladi takoj po končani osnovni šoli odhajajo na delo v tujino. Hitro in dobro zaslužkarstvo čez mejo nas oddaljuje od želje po izobraževanju,« je prepričan župan, ki je opozoril tudi na vedno manj obdelanih goričkih polj, ki so zaraščena in zanemarjena. Iz Porabja so v programu sodelovali folklorna skupina Zveze Slovencev iz gornjeseniške dvojezične osnovne šole, Duo Sukič iz glasbene šole v Monoštru in učenka Martina Zakoč z Gornjega Senika, ki je predstavila zlasti kulturno in informativno dejavnost Slovencev na Madžarskem: 
»V okviru Zveze Slovencev deluje 18 odraslih in otroških skupin s približno 170 člani in mentorji. Največji uspeh Zveze Slovencev je, da že skoraj 10 let uspešno deluje Slovenski kulturni in informativni center v Monoštru. Zelo pomembno je delovanje medijev, ki prispevajo k obveščenosti Porabskih Slovencev v materinščini, tako v narečju kot knjižnem jeziku. To so tednik Porabje, Radio Monošter in televizijska oddaja Slovenski utrinki. Za obstoj in ohranitev slovenske narodne skupnosti na Madžarskem so zelo 


(se nadaljuje na 2. strani) 


2 


Lendavčani v Monoštru in Szombathelyu 

Na pobudo Ladislava Lipiča, veleposlanika RS v Budimpešti, so 8. maja predstavniki Občine Lendava obiskali Porabje. Člani slovenske delegacije, ki kulture ter izmenjave mladinskih programov in o EU projektih. Župan Lendave je povedal, da sodelovanje med mestoma poteka že kar nekaj 



jo je vodil župan občine Lendava mag. Anton Balažek, so bili Jože Hajdinjak, podžupan Lendave, Igor Kolenko, direktor Turizma d.o.o., Franc Gerič, direktor Galerije – Muzeja Lendava ter Sabina Sobočan, predsednica Mladinskega sveta Lendava. Na sestanku v Slovenskem kulturnem in informativnem centru sta Slovensko Porabje zastopala predsednika krovnih organizacij Jože Hirnök in Martin Ropoš. Pogovor je potekal o možnostih sodelovanja na področju 
Državna slovenska samouprava se je tudi v letošnjem letu odločila, da učencem porabskih šol, vzgojiteljicam in učiteljem, ki poučujejo sloven-ščino ali so aktivni v okviru izvenšolskih dejavnosti v slovenskem jeziku, podeli simbolične finančne spodbude, učencem enkratne štipendije, učiteljem pa t. i. finančni dodatek za uspešnost. O načinu delitve in kriterijih je 8. maja razpravljala Komisija za šolstvo in kulturo DSS, pod vodstvom Eve Lazar, razširjena s člani Krovne šolske komisije obeh slovenskih organizacij, ki jo vodi Erika Glanz; na seji pa sta sodelovala še Martin Ropoš, predsednik DSS, in let, in sicer na področju šolstva in kulture. Tu je čas, da dosedanje sodelovanje na novo ovrednotijo in razširijo tudi na druga področja, kot je recimo turizem. Lendava in Monošter nista toliko oddaljena, da ne bi mogla izvesti skupnih projektov na področju razvoja turizma, naj bodo to kolesarske steze ali skupni turistični produkti. Za obe pokrajini bi bilo pomembno, da vzpostavita povezavo med informacijskimi pisarnami in izoblikujeta skupni turistični prostor za 
Klara Fodor, sekretarka Zveze Slovencev. Kriteriji za dodelitev štipendij in finančnih dodatkov so se oblikovali že v preteklih letih in tudi za letos ostajajo v osnovi nespremenjeni; na seji so se dorekli samo konkretni pogoji in merila za delitev. Učenci in dijaki, ki so vključeni v pouk slovenščine, še posebej pa tisti, ki so aktivni v slovenskih izvenšolskih dejavnostih, bodo dobili od 2 do 10 tisoč forintov; apeliramo na pošteno presojo učiteljev posameznih šol, koliko se kateremu izmed učencev, seveda glede na njegovo aktivnost, dodeli. Tudi za učitelje, ki bodo prejeli med 20 in 50 tisoč forintov predstavitev multikulturnosti obmejnih pokrajin. Poleg tega Pomurje prevzema predsedstvo Slovensko-madžarskega obmejnega regionalnega sodelovanja, kjer so se zavzeli za določitev 3-4 ciljev, ki bi jih uresničili v naslednjem obdobju. Pomembno bi bilo, da se narodnostno mešani območji med sabo povežeta in sestavita skupne razvojne cilje in programe še pred skupno sejo madžarske in slovenske vlade. Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, je z veseljem sprejel pobudo Lendavčanov. Povedal je, da zelo dobro sodelujejo z lendavsko galerijo, likovna kolonija v Monoštru ima že svojo tradicijo. Interesi glede skupnih projektov so obojestranski in turizem je področje, kjer sta lahko uspešni obe pokrajini. Gosti iz Slovenije so se sestali tudi z županom mesta Monošter Tiborjem Viniczayjem ter podžupanom Szombathelya. Pogovori so potekali o možnostih prekomejnega sodelovanja med Pomurjem in Železno županijo. 

Andreja Kovač 
enkratnega dodatka, so se dorekli natančni kriteriji. Poudarjeno je bilo, da učitelji, ki zgolj poučujejo slovenščino, za svoje delo – tako kot vsi drugi – dobivajo osebni dohodek; nagrajevalo se bo predvsem učiteljevo narodnostno angažiranje izven obveznih ur pouka. Med take dejavnosti smo uvrstili: mentorstvo in vodenje slovenskih krožkov, pripravljanje učencev na tekmovanja in jezikovne izpite, spremljanje učencev v tabore, dvojezični pouk, udeležba na seminarju v Sloveniji, hospitacijski in drugi nastopi z učenci, predstavljanje šole različnim strukturam (slovenskih) 
(nadaljevanje s 1. strani) 


ČE JE BOGASTVO ŠE KAJ DRUGEGA 
KOT MATERIALNE DOBRINE, 
SMO VSI REVNI 

pomembni bogati stiki z matično Slovenijo.« Obiskovalci so navdušeno pozdravili nastop folklorne skupine in mladih harmonikarjev. Kako živi manjšina na drugem koncu slovenskega narodnega prostora, v Italiji, še zlasti v Videmski pokrajini in Benečiji, sta udeležence prireditve seznanili novinarki Martina Repinc 
– RAI Trst in Mirjam Muženič, dopisnica RTV Slovenija iz Trsta. Slednja je poudarila, da je Italija Slovence v Videmski pokrajini priznala z zaščitnim zakonom šele pred šestimi leti. V Beneški Sloveniji so omejene možnosti izobraževanja v slovenskem jeziku, ker imajo samo eno osnovno šolo z dvojezičnim poukom do petega razreda, potem pa morajo mladi v italijanske šole. Iz Benečije so morali ljudje vedno s trebuhom za kruhom v Švico, Belgijo in druge države. V spomin na tiste čase pripravijo v Čedadu vsako leto 6. januarja Dan emigranta. Zanimivo je bilo poslušati Sandro Simonovsko, dijakinjo kranjske gimnazije. Njeni starši so se iz Makedonije preselili v Slovenijo: »Jaz sem tujka tu in v Makedoniji. Kam bolj spadam? Ne vem. Vem pa, da se bom celo življenje trudila, da bom svojo kulturo in običaje prenašala na otroke, in da bodo le-ti vedeli, odkod so njihove korenine.« 
Dolgoletni predsednik programskega sveta akademik dr. Anton Vratuša je predstavil dosedanje teme, ki so jim bili posvečeni dnevi spominov in tovarištva, in razprave na mednarodnih simpozijih, in zelo plastično predstavil današnjega prekmurskega sezonca, ki je vse kaj drugega »kot nekdanji sezonec – résar, ki je imel koso, babko in klepač za košnjo na pašnikih ogrske puste in za žetvena opravila. Današnji prekmurski sezonec je obrtnik s primerno strokovno izobrazbo, je tudi sposoben podjetnik.« 
V pestrem kulturnem programu, ki ga je koordinirala ravnateljica soboške gimnazije Regina Cipot, je pel mladinski pevski zbor Mavrica iz osnovne šole Tišina, z recitalom pesmi Jožeta Žoharnja, Prekmurca, ki živi v Avstraliji, pa so nastopili dijaki soboške gimnazije. Nova predsednica programskega sveta dr. Etelka Korpič Horvat je na koncu povabila na 7. Dan spominov in tovarištva prihodnje leto na Petanjce. V Vrtu spominov je prek 600 drevnin, grmovnic in drugih rastlin. Tudi letos so jih posadili nekaj zraven, iz Porabja predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök. 
eR 
obiskovalcev, sodelovanje v saj vsi želimo, da bi se tudi šolskih partnerstvih. Ker je učitelji, ki zdaj samo poučuještevilo porabskih slovenskih jo, v bodoče bili bolj pripravučiteljev in vzgojiteljic majh-ljeni angažirati pri slovenskih no, je komisija skupaj s po-izvenšolskih dejavnostih. vabljenimi nečlani natančno Svečan skupni zaključek šolevidentirala izvenšolske de-skega leta s podelitvijo štipenjavnosti in udejstvovanja vseh dij in finančnih dodatkov za učiteljev, med njimi tudi tistih, slovenske učence ter učitelje ki slovenščine konkretno ne bo 4. junija 2007 v Slovenpoučujejo, ampak so zelo ak-skem domu v Monoštru, v tivni na šolskem narodnost-popoldanskem času. nem področju. Mnenje vseh je bilo, da so kriteriji pravični, Valerija Perger predvsem pa spodbujevalni, 
Porabje, 17. maja 2007 

3 


Porabski den bau... Zveza Slovencev na Madžarskem  

Slovenska zveza letos že 16. Porabske dneve pripravla, steri so najstarejši pa drügi najvekši programi Porabski Slovencov na Vogrskom. 
Gda bau pa gdé ? 
Porabski den bau v Sakalovci zadnjo soboto, 26. majuša od 
10.00 vöre. Župan vesi Antal Črenko nam je dau mesto pred nauvim športnim igriščom. Je velka sonžat, lejpo mesto pa na krajma vesi. Fajn mesto de, zakoj se lepau zavalimo že naprej vesi tü. Gora de postavlen velki šator z velkim odrom (színpad), gde de kulturni program, pogostitev pa veselica. Prauti veške baute je ena kamnata paut, stera pela do toga mesta. Z avtoni pa busi se da pridti do baute, tadale pa samo pejški, tau je proso od nas župan pa mo se toga držali tü. Parkirni plac je pred gasilskom daumi, na srejdi vesi pa na krajma glavne poti. Se da parkirati zavolé. 
Kašne programe smo pripravili? 
Lüstvo čakamo že med 10.00 pa 
11.00 vöro, naj si malo leko zdenejo, pozdravlajo eden drügoga, med tejm, ka ji malo pogostimo. Vöjpam, ka ne napravimo velkoga greja s tejm, če letos nemo meli slovenske meše. V 11. vöri vas zovemo na kulturni program. Izmed porabskimi skupinami Zveze smo v program dali domanjo folklorno skupino, stera de letos 
8. juliuša svetila svoj 10. »rojstni den«. Nika modernoga, nauvoga smo si mislili pokazati z enim plesnim parom, steri v frtau vöri zapleše latinsko-ameriške plese. Za eške bola karažno brodimo nüditi pevko Majo Sener iz Slovenije, je Prekmurka, ki de nam skur vöro časa leko spejvala narodne pa zabavne pesmi. V tau tali programa pozdravi vse goste s strani organizatora predsednik Zveze Jože Hirnök. Kak od 1994. leta mau vsakšo leto, letos tü prejk dá priznanje „Za Porabje” dvöma aktivistoma, steriva si vöodaberé med dosta zatau vrejdni lidami predsedstvo Zveze. V 13. vöri pa pogostimo vse lidi, steri pridejo na program. Pri obedi mislimo zavole časa njati, naj si leko redno pripovejda lüstvo med seov. Popodneva de se peko pomfri, porabski cvirki pa küjale specialitete štajerskoga kraja v Sloveniji. Vse, ka se sküje pa speče, se sprauti leko koštava tü. Večer v 19.30 vöri de eške posaba večerdja za tiste, steri ostanejo na bali. Na sonžati de gora postavlen ringišpil, steroga vse ceringo Zveza vöplača. Tak mislimo, ka na ringišpil radi vsedejo mali mlajši s starišami, šaulardje, mladina pa eške srejdnja generacija tü. Ringišpil de vozo že od desete vöre dopodneva večer do sedme vöre. Za mlajše pa mladino ponüjamo, ka si leko dajo vöpofarbati obraze, z lufina leko naredijo kašne figure pa lutke. Če nam vrejmen dopisti, té de se obed tü vanej v kotli küjo, pomfri pa cverki vöpekli. KID Janez Urbas iz občine Selnica ob Dravi de tü küjalo svoje specialitete. Bal z ansamblom Skok se začne v 16. vöri. 
Na koga računamo, kak damo na znanje lidam té dén? 
V Porabji smo posaba prosili vodja kulturni skupin pa Drüštvo penzionistov, naj zovejo svoje lidi, dvej šauli v Števanovci pa na Gorejnjom Seniki pa prejk mlajšov njine držine. Gospaud Feri Merkli nam vöoznanijo po cerkvaj. Vse župani, predsedniki slovenski samouprav pa drüštev, slovenske lerence, vzgojiteljice, predsedstvo Zveze, delavci Slovenskoga dauma posaba dobijo pozvanje, ranč tak v Sloveniji. V Budimpešti predsednica Slovenskoga drüštva Irena Pavlič, v Somboteli predsednica Slovenske samouprave Marija Kozar, v Mosonmagyaróvári pa predsednik samouprave Laci Brašič so zaprošeni zvati lidi. Na znanje damo prejk novin, radioni. Plakate sklademo po vasaj. 

Kak se leko pride iz Porabja? 
Avtobus de vkraj pelo z Verice v 
9.00 
vöri, prejk Števanovci, Otkovci, Monoštra pa Slovenske vesi. V 

10.00 
vöri de pa vkraj pelo z Gorenjoga Senika prejk Dolejnjoga Senika. Večer de 17.30 vöri nazaj pelo prauti Števanovcom, v 18.30 vöri pa prauti Seniki. Leko se pa pride z biciklini pa avtoni tü. 


Za informacijo eške: 

Za obed pa večerdjo pripravlat smo zaprosili sakalauvsko künjo, za piti odavat pa restavracijo Lipa. Zveza poskrbi za djesti, za piti pa vsakši sam. Z velkim veseldjom čakamo vse lidi pa želimo naj se z dostimi znanci srečate pa se fejs dobro čütite. 
Klara Fodor sekretarka 




ABRAHAM 

Gda človek dopuni petdeset let, te pravijo, ka se je srečo z Abrahamom. Navadno se te pripravijo pa vküper pozove rodbino pa padaše, ka proslavlajo, dobro gejo pa pigejo. Tau je pri nas, v naši vesnicaj, takša navada. Dostakrat smo se spitavali, zaka »Abraham«. Edni so etak pa ovak tomačili, ali nihče je nej znau genau povedati. Nej dugo nazaj sam srečala gospoda Matijo, ednoga človeka, šteri gda je mladi biu, je rad odo v cerkev, pa ešče zdaj tüdi vsakšo nedelo ide k meši. Ali v mladi lejtaj je gospodi dvoro pri meši pa što berilo. Šteli so naj bi biu župnik, ali on je nej meu voule tau biti. Sveto pismo pa je rad što, in on mi je povedo, zaka Abraham. Mož in žena, šteriva sta se imenovala Abraham in Sara, sta nej mogla meti decej. Molila sta in Boga prosila, ka bi radiva mela deco. Bog pa njima je obečo, ka ta mela deco, samo nej prlej, gda de Abraham star petdeset let. Pa rejsan se je zgodilo tak, ka sta pri petdeseti lejtaj mela sina Izaka. Zato pa, gda dopuni človek, moški ali ženska, petdeset let, se sreča z Abrahamom. Mogoče bi znau tau štoj na drügi način raztolmačiti, ali naš gospod Matija je meni tak povedo. 
Marta Sever 

Vas vljudno vabi na prireditve 
PORABSKEGA DNEVA 2007, 
ki bo 26. maja v SAKALOVCIH. 
Program: 
10.00  Sprejem gostov  pred športnim igriščem 
11.00  Kulturni program Predaja priznanja „Za Porabje” 
Nastopajo: 
FS ZS Sakalovci 
plesalca z latinsko-ameriškimi plesi 
pevka Maja Sener 

13.00 Pogostitev udeležencev 
14.00 Predstavitev kuhanja porabskih in štajerskih jedi 
16. 00 Veselica 
Igral bo ansambel SKOK 


Dopolnilni programi: 
Razstava kvačkanih okraskov in štajerskih dobrot, 
otroške delavnice, vrtiljak brezplačno, športne igre, 
narodna glasba, sladoled 

Prisrčno vabljeni! 
* * * 
A Magyarországi Szlovének Szövetsége  
szeretettel meghívja Önt a 


Rába-menti napok 
rendezvényeire, 
melyekre 2007. május 26.-án kerül sor Szakonyfaluban. 

Program: 
10.00 
Vendégek fogadása a sportpálya előtt 

11.00 
Kulturális program A „Rába-vidékért” díj átadása 


Fellépnek: 
MSZSZ szakonyfalui néptánccsoportja, táncospár (latin-amerikai táncok) Maja Sener énekesnő 

13.00 A résztvevők megvendégelése 
14.00 Rába-vidéki és szlovéniai ételek készítése 
16.00 Bál 
Zenél a szlovéniai SKOK zenekar 

Mindenkit szeretettel várunk! 
Porabje, 17. maja 2007 

4 


Najstarejši Porabski Slovenci 



»Brezi Boža volé nika nejga« 

»V mojom živlenji sam sploj dosta delala,« so mi začnili pripovejdati tetica Vukučina Mariška (Oreovec Józsefné) v Slovenskoj vesi, stero sam si vözaglednila s pomočtjauv njene žlate Aranke Schwarcz. »Gda sam se oženila, té mi je mauž v bojno išo na tri lejte. 1942. leta je odišo pa 1945. je prišo domau. Tau gazdijo sva z materdjov dvej tapelale. Orala sam, sejala sam, nebo-zemlo vse sam delala. Dja sam pettresti lejt v fabrik odla, vsikši tretji tjeden v noči. Enoga sina sam pokopala, gda je 16 lejt star bijo. 

zleto. Spodkar so rönki bili pa je s šinjakom gora zleto, vretence (csigolya) so se me strle pa je taum austo. Šestnajset lejt! Ka sam mislila, ka mo v zemlau išla. Pa kašni čeden pojep je bijo. Na, vi zdaj povejte, ka dobroga sam mejla na tau svejta? Ka? Tau povejm, Boga se ne spozabim. Dja dosta boga molim pa k meša vsikšo nedelo dem, ka tü ta notra leko pridem, ka nej daleč dje. Dja, če moram, vsikšoma dem na pokapanje tö. Ka leko povejm tadale? Tak sam te zdaj stara 90 lejt. Od mena je samo ena krat moram djesti pa večer ne morem, ka me te mantra. Djesti si nosim. Ka se mi vidi, djejm, ka nej, si drugo vzemem. Župa je mena najbola fontoško djesti. Dja go spidjem tü, leko je topla, leko je mrzla. Pa vala Baudji mi ne škaudi. Zdaj v etoj djeseni sam se prijala djabke djesti. Ka mislite, vsikši den edno djabko zejm. V svojom živlenji sam vejn telko djabok nej zejla. Mi smo doma nej meli trnok, tjipüvala sam pa dja nej. Zdaj pa tjipüvlem, ka mi dobro spadnejo. Mlejko sploj rada mam, depa samo rdečo vino, ka de mi baugša krv. Nej mi trbej. Kafej tauga spidjem na den dvakart.« 

• Ka pa dobro domanjo palinko zazranka nejmate šegau gutniti? 
»Nej, tak nej, litji tak si nota v tej vladjem včasik pri zajtrki. Ali gda me želaudec fejs mantra.« 
• Tjelko vas je bilau v vašoj držini? 
»Dvej sestre pa štirdje bratje. Najmlajša sam dja bila. Dja sam se narudila 1917. leta. Mati so 90 lejt stari bili, da so mrli, sestra je pa 91 stara bila. Dja sam samo dvanajset lejt stara bila, ka so mi oče mrli.« 
• Ka pa delate zdaj v tau velkom rami? 
»Ka delam? Dja okna opiram pa dvera opiram. Pa gda mi je mrzlo, nalagam. Tak je bilau, ka eden vnuk (unoka) de doma, eden de pa te raum emo. Depa Tomi se je oženo v Traušča pa je tá odišo. Tak sam dja zdaj sama djé. Zdaj tašni völtji raum nalagati! Tau je sreča bila, ka je lani nej bila völka zima. Ka leko, obredim. Malo kaj tapucam. Tau völko pucanja pa vse sneja dela z mlajši. Pa dja zaman gora gledam, etak skrak vidim, tisto pa ne vi-dim, če pavučina djé. No, pa brezi aukol šivam. Zdaj sam šča mali mlajšom lače šivala. Dja sebi vse zašijem. Če mi nej dobro kaj, razparam pa na nauvo zašijem. Pa šteti tö brezi aukol vidim. Pa te zdaj kak tau djé, skrak vidim, daleč pa lüstvo ne poznam.« 
• Zakoj si ne date naprajti aukole? 
»A, pa mena nej trbej aukole. Če vidim šteti pa šivati, zakoj Drugi sin mi je grato invalid, trno težko leko nüca nogé. Pa sam don itak tü djé. Dja pravim, ka delo ne škaudi. Na, ej pa nej ka bi betežna nej bila. Visitji krvni pritisk sam mejla, zdaj pa me nauga tak boli, furt mi je mrzla, ka nega krvi v njej. Pa fejs moram skrb meti, ka djejm.« 
• Ka se je zgodilo s sinaum, če mi leko gončite od njega? 
»Tü pri tretjom sausedi so mlatili. Pa več mlajšov vtjüp bilau, pa kak so mlajši, je gora išo na drejvo. Vejka se je vtrnila pod njim pa je dola ženska starejša v vesi. Vejte, sedem lejt sam žalivala sina. Gda je sedem lejt minaulo, te se te menši pojep ženo, 1973. leta. Gda sam v fabrik išla, so mi skonze dola tekle pa so me taum trauštali. Tau je žalost. Prauti Baugi ne moremo nika. Pa ka mo delala? Zakolem se ali ka mo delala. Moramo ta trpati, ka moramo. Samo tau pravim, brezi boža volé nika nejga.« 

• Ka pa mate za nevole z želaudcom, z djestim? 
»Žolč (epe) ma večkrat mantra, dja mislim. Malo djejm nagnauk, depa večsladko mlejko. Pa si ščiptje tö napravim, vrnjo mlejko dola vzemam pa vtjüp zmejšam. Zdaj sam ranč tö tau djejla. Domanjo mlejko mi nosi sausedica. Aj, bautinsko mi nej trbej. Dja eno kaplo vina ne spidjem. Pa mi sneja Ana večkrat pravi, naj pidjem malo 

5 

bi te aukole noso?« 
• Depa če daleč ne vidite? 
»Ej pa tau mladino že tak ne poznam. Nikam nedam ovak. V Varaši že ne vejm, gda sam bila. Pa ne čüjem dobro tö nej. Stoj cinga, pa dostakrat ne čüjem. Gda nota pride, té ga vidim.«
 • Ka šegau mate šteti? »Katoličanske kalendare največkrat. Ka tjipüvlam, vse vtjüp mam sklajene. Tau vsikdar štem. Vnuk Tomi je iz Traušča tö dosta knjig pripelo, naj ta nalagam. S tistoga si tö vözemam kašni roman (regény) pa ji štem. Zdaj sam tö štejla, pa gda ta dejem, že ne vejm, ka sam štejla. Pa tak bi rada bila, če bi kaj vardjo, ka se mi senja. Senja se mi, kak se prebidim, tak ne vejm ka. Slaba pamet, vpamet vzemem. Večkrat kaj ščem prajti pa vejm ka, pozabim.« 
• Ka pa te slovenstje novine Porabje tü štete? 
»Slovenstje novine, tau nikak ne razmejn. Ne moram vözéti, ka je djé.” 
• Ne bojite se sami? 
»Nej! Ne bodjim se. Telefon tö mam, prej če mi kaj nede dobro, te pozovem mlajše. Pa dobre sausede mam kaulek sebe. Drugo sa ne bodjim, samo naj tašnoga betega ne dobim, ka sa sama nemo mogla ta opravlati.« 
• Že zasipane krumče mate za ramom v graci. V cejloj krajini nej videti takše. 
» Tau je snejé. Pravim, ka dja zejm, za tau mena nej vrejdno gradac okapati. Nej? Mare nejmam. Ka šest kokauši mam. Naši taum doma majo völki gradec pa ka mena trbej, oni mena vse dajo. Sploj dobri so zamé. Sneja sploj dosta dela. Vse oni delajo, dola pokosijo, drva mi zožagajo, v štalo vse nota spravijo, v zimi mi nalagajo. Oni mi vse napravijo. Nika ne moram prajti, ka trno dobro snejau mam. Leko povejm, ka bola vöpridem z njauv kak s sinaum.« 
Klara Fodor 



Dja sam zato, ka naj vaščanom „dvorim” 

Je že petnajset lejt tauma, ka so porabske samouprave küpile kombine, male buse, pa so goravzele enga človeka, šteri te auto vozijo pa skrbijo za ves. Sprvoga je vsakši tak zmišlavo, ka zaka tau trbej, vejpa tej tak nedo meli dela. 

Gnesden tau že zato cejlak ovak vögleda. Brezi njij bi po vasaj živlejnje vcejlak dolastanilo. Ka za dela majo? Od tauga de nam Tomi Dončec z Verice pripovejdo, šteri je že skur deset lejt vaški oskrbnik (falugondnok). 
• Gda si ti grato vaški oskrbnik? 
»Dja sam 1998. leta staupo v slüžbo.« 
• Ka za dela ma vaški oskrbnik? 
»Dosta vse mora eden oskrbnik delati. Po vrastvo odim starejšim v Varaš, obed vozim, betežnike vozim k doktori, mlajše vozim v šaulo, v vrtec, ranč ti ne vejm tak nagnauk taprajti, ka vse delam. Telefon pri saba mam pa mi eden za drugim zvoni. Ednoma krüj trbej, drugoma mesau, tretjoma se je pšenica dojšla, pa dje taši, šteri samo zato telefonera, ka bi z menov üšo v Varaš. Ka koli probleme majo, me zovejo, pa če vejm, te njim dja pomagam. Če v vesi kakšno prireditev mamo, te pa kombi tak den nauč vozi.« 
• Te tebé vaščani večkrat zovéjo kak župana? 
»S tašimi problemi, prošnji, stere njim dja vejm rejšiti, namé zovejo, pa tak mislim, ka večinoma je te več. Dapa če kakšno drugo željo majo, te tü nej trbej k sausedi titi, leko pridejo k nam, zato ka je moj brat župan.« 

• Te je nej samo tvoj brat, liki tvoj prejdjen tü? 
»Leko tak tö povejmo, dapa uradno je tak, ka je moj delodajalec podžupan.« 
• Kak te eden den tade? 

»Zazranka tak začnem, ka mlajše pelam v šaulo pa v vrtec. Potejm dem v Varaš kipüvat, po vrastvo pa po obed. Popodneva mlajše domau vozim. Med tejm pa delam, ka ranč tisti den trbej. Gda več časa mam, te ešče travo kosim kauli kulturnoga dauma pa pri poštiji.« 
• Vidim, ka prvi sic v kombini pá puno maš naklajeno. 
»Gnes sam mogo küpti konzerve za pse, limone, nišo železo, krüj, žemle pa klobase.« 
• Kak leko telko vse v glavej držiš? 
»Mam eden papir, pa če stoj telefonira, te si tisto včasin gorazamerkam, nej ka bi pozabo. Ovak tau ne mora zandoleti.« 
• Vsakši den si med lidami pa z lidami maš delo. Tau je zato tü nej léko. 
»Tau je gvüšno, ka z lidami, z mlajši delati nej léko. Kak vsepovsedik, gde z lidami delaš, je tak, ka vsakšoma nagoditi ne moreš, dje tak, ka si malo bola živčen, čemeren, dapa zato itak se tak ponašaš, kak se šika. Tau ovak ranč ne moreš, tau je taša slüžba. Dja sam zato plačan, ka naj vaščanom 


Porabje, 17. maja 2007 

„dvorim”.« 

• Eden den kelko kilomejtrov voziš s kombinom? 
»Več kak stau kilomejtrov, tak, ka tau samo v vesi pa do Varaša. Tau je zato, ka so kuče daleč edna od druge. Če pogledamo, samo prejk v Ritkarovce so tri kilometri.« 
• Gda obed voziš, te vsepovsedik leko z autonom prideš ali deš pejški tü? 
»Zdaj etašoga reda je dobro, zdaj z autonom do vsakšoga rama leko pridem. Te je lagvo, gda v zimi snejg dolaspadne, te dosta moram pejški odti. Najbole nevarno je te, gda šaulare pelam, pa je sklisko. Tašoga reda človek pri pameti mora biti, gda je kombi puno mlajšov. Baug vari, ka bi se kašna nesreča zgaudila.« 
• Dja tak vidim, ka ti tau, ka delaš, tau dobro delaš pa z veseljem? 
»Leko povejn, ka je rejsan tak, dapa dja tak mislim, ka je tau tašo delo, ka ovak ranč ne more delati. Drugo pa je tau, ka če bi se mi nej vidlo tau delo, te bi nej delo že tak dugo, kak delam.« 
• Ka je lejpo v tejm, ka ti delaš? 
»Tau, ka sam dja rad med lidami, rad drugim pomagam pa rad auto vozim. Nej mi trbej na ednom mesti biti, leko se vozim cejli den, pa itak tak čütim, ka sam doma, zato ka sam na Verici, gde se dobro počütim.« 
Karel Holec 
6 





PRAUŠKA V MARIAZELL 

Na začetki marciuša je sombotelski püšpek dr. András Veres dau vöoznaniti v vsakšoj 

svejta so od nas pejški ojdli k 
tej Mariji, devet dni so šli ta 
pa devet nazaj. Gnauk se je 



fari, ka 30. apriliša organizira püšpekija prauško v Mariazell. Najbole zavolo toga, ka de lüstvo tam boga molilo pa prosilo blajženo devico Marijo, ka naj mladoga slüžabnika boga Jánosa Brennera, steri je pred 50. lejtami takšno grozno smrt strpo, povzdignejo med blajžene kak mantrnika, steri je svojo krv prelejau za Jezuša. Drügi vzrok pa je bijo, zakoj smo zdaj šli na prauško, ka Mariazell kak prauškarsko mesto letos sveti svojo 750. oblejtnico. Dugi-dugi lejt že odi lüstvo v tau cerkev na prauško. Gnauk zgodilo, ka je med pautjov na plaminaj velki snejg spadno. Edna ženska iz naše vesi je trno lagve črejvle mejla, navekša je bausa išla po snegej. Plüče so se njej zvužgale, doktora nej bilau, za tri dni je svojo düšo Materi Božji zročila, ešče prvi kak bi go vidla. Tam na plaminaj so go prauškarge pokopali. Mi, moderni prauškarge, smo nej pejški šli, liki z autobusi. Pozvanje püšpeka so v dosti faraj resno vzeli, tak se je 60 busov napautilo iz sombotelske püšpekije v Mariazell. Zazrankoma v petoj vöri je naš bus prišo z Gorenjoga Senika, v Sakalauvci pa se je napuno. Gda smo se v Monoštri prauti granici pelali, ranč te je sunce gori šlau na vzhodi. Tak je vövidlo, kak če bi nas pozdravlalo pa nam srečno paut želelo. Paut je duga, štiri vöre pa pau smo se vozili po tunelaj pa plaminaj. Boga smo molili, veseli rožni vejnec, pa spejvali svete pesmi. Gda smo ta prišli, je že prevnaugo prauškarov bilau tam. Sveta meša se je v pau dvanajstoj vöri začnila. Pred mešov je nas pa našoga püšpeka trno lepau pozdravo opat mariazellske cerkve. Za dar ma je dau lejpi album pa pastirski bot. Videti je bilau, ka se je veselijo dari. Ešče bole se je pa veselijo – kak je v pridigi tö pravo – tauma, ka je tak dosta prauškarov prišlo. On je tak računo, ka okoli osemsto ali gezero lidi bau vsevtjüp, liki gda je vido, ka je prišlo šestdeset busov, ka je znamenüvalo kakšni tri gezero lidi, se je njegvo srce ešče bole veselilo. Od pau dvanajste do pau dvej smo bili pri svetoj meši, prevnaugo lidi se je prečiščavalo. V štiri mejstaj so spovedavali, sto se je sto od grejov rejšiti, je najšo odpüščanjé. 

Po svetoj meši smo meli pau vöre časa, ka smo se malo okrepčali, kaj pogeli, popili. Potistim smo pa nazaj šli v baziliko, gde je bijo enovörni koncert, lejpe Marijine pesmi smo poslüšali pa spejvali. Püšpek Veres je z nami vred popejvo. 
vsikši človek v svojo srcé zapré. Samo tak de lüstvo mir melo na Zemli, če de Jezuša v srci nosilo. Dosta lidi se je skunzilo nad tejmi lejpimi rečami. Od štrte do pete vöre je pa bilau slejdnjo pozdravlanje pri 

Od tretje do štrte vöre je pri prejdnjomi oltari bilau vödjano oltarsko svestvo na molbo. Cejlo vöro je Jožef Brenner 
– brat od manternika Jánosa Brennera – držo. Lepau je pozdravlo v oltarnoj skrivnosti navzočoga Jezuša in je goraldüvo strašno smrt svojoga brata za cejli grejšni svejt. Lepau je proso, naj lüdjé ne najo Jezuša notazaprejtoga v tabernakuluma, nego naj ga Marijinom oltari. Naprej je molo püšpek Veres, lüstvo je pa odgovarjalo, kak je v knjigaj, stere smo dobili, napisano bilau. Naslednje smo ešče blagoslov dobili. Domau po pauti smo molili odičeni rožni vejnec pa spejvali svete pesmi. S tejm smo se zavalili Baugi pa Mariji za cejli den pa za srečno paut. 
Ema Sukič Foto: kolafoto 

Ja, nega deža, nega vode, pa nega nika poštenoga na gredaj. Tak je na tou sprtolejt, ka je prišla za zimov, ka je ranč nej bila nikšna zima. Vse de naoupek. Vej je pa april sploj nej biu april. Pa svetki za 1. maj so tö nej bili nikšni svetki. Vej pa je soboški župan doj zapovedo gore postavlati majpan. Na, mi domanji smo svetili, kelko nam je süča dopistila. Zato, ka smo ranč nej vüpali ognja vužgati, kak mamo vsikšo leto šegou. So gasilci prajli, ka je nej sloboudno küriti, ka je süča pa leko vse ta zgori. Zato smo bole pili pa geli pa se spominjali, kak so bili tej svejtki lejpi v ovi, eške nej tak stari časaj. Edni celou čedale bole na glas gučijo, ka je v tisti, nej tak stari časaj boug po svejti ojdo. Ka smo prej v tisti lejtaj meli bole pune bukse pejnez, gnes pa je v buksaj več ali menje vsigdar süča. Tak kak na tou sprtolejt. Pa če edna krapla na zemlou spadne, smo veseli, kak bi v buksi meli ednoga ali pa dva evrona. Ja, ja, ja süča je vseposedi. V politiki tö. Vej se pa nika čednoga ne godi. Vsi valijo sami sebe, nouvi idej pa od nikec. Ja, v politiki je tö süča, süča nouvi pa friški idej, kak naj tadale pelamo tou Slovenijo. Tadale je süča eške pri športi. V zimi se je nika maloga godilo. Eno par ji je bilou trno dobri na smučaj, v tom časi posenjene trave pa spoukane zemle so si naši športniki tö vzeli tou peldo. Nin se je ne vidi, če so kaj vrejdni. Ekstra süča pa je pri mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski. Depa mokra süča! Una si ne more pa ne more pomagati, ka se nej bi ravnala po vrejmeni. Njene grede so skur vcejlak na nikoj prišle. Če pa so zapovedali, ka trbej skrb meti z vodou pa je nej sloboudno polejvati po gredaj. Vejte, ka tou znamenüje za mojo taščo Regino, trno čedno žensko!? Tou je gé za njou katastrofa, eške več kak katastrofa! Vej pa si una brodi, ka najlepše pa najbole vred vzete grede ma v cejloj Soboti, če nej cilou v cejloj Sloveniji. Na, drugi si od toga ovak brodijo, depa una ma vsigdar istino. Pa če una pravi, ka so najlepše pa najbole vred vzete, mora tak biti pa amen! Na, zato ka njoj grede na nikoj pridejo zavolo süče, una den pa nouč djouče. Malo od žalosti malo pa od čemerouv. Zato je njena süča mokra süšava, kak sam že povedo. Depa ge bi nej biu ge, če bi držo gezik za zobami. 
-Lüba moja tašča Regina, - sam go prav lepou nagučo. - Vej pa bi bilou bole od haska, če djoučeš više gredaj pa s tejm zalejvaš posenjeno zemlou. 
Nete vörvali, moja tašča Regina, trno čedna ženska, me je poslüšala. Gda njoj je bilou najbole lagvo, je šla djoukat na grede. Troubila je pa troubila kak dež. Tak eno dvej vöri. Pa je rejsan šalato pa mrkevco polijala s skuzami. Na drugi den pa je doživela totalen šok. Grede s šolato pa mrkevco so bile vcejlak vničene. Kak bi je nikak vöžežgo. Ja, kak bi pa nej, če pa je moja tašča Regina, trno čedna ženska, takše bridke pa solene skuze točila, ka je mrkevco pa šalato vrag vzeu. Boug moj, kak je eške po tistom začnila troubiti. Depa nej v gredaj, liki prejk grajke na sousedovo. 
-Če je bila pri meni elementarna katastrofa, naj bou pri sousedaj tö, - si je zdejnola pa začnila troubiti eške bole na glas. Skuze gor, skuze doj, süča ednoga dneva tamine pa mo se čemerili, zakoj je telko deža bilou. Na, ge nej, moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa gvüšno. 
Miki Roš 
Porabje, 17. maja 2007 

7 


VIKTOR+VIKTORIJA 

SLOVO OD ŠOLE, SLOVO OD 
DJABLANI 
PROFESORJEV 
teče kakor reka, prla za vami. Toda tam, kjer nacionalno 

brez prestanka, ponekod se ena vrata zaprejo, se ved-

Tou se je zgodilo slejdnjo jesen. Pa se je zgodilo pod trejmi djablanami za ramom, v sterom živita dvojčka Viktor pa Viktorija. Pa eške tou trbej prajti, ka je bila slejd
nja jesen trno lejpa jesen. Zato so bile tiste tri djablani pune rdeči djabok. Pa ji je trbelo doj pobrati. Mama Vika je vred gemala ram, ata Viki je nika šrajfo, maliva pa sta šla s košarami do djablani. Vsikši si je odebrao svojo drejvo. Pomalek sta brala djabke. Pa sta je kcuj gela tö. Kakoli, ka sta se nej paškila, so košare pomalek pune bile. Zvün dvej, so rejsan vse druge pune bile. Samo eške tam nin na vreki ji je nika ostanilo. Vej sta pa ta gor nej mogla. Vej sta pa eške nej vcejlak vözraščeniva, nej. Zato sta se doj vsela na travo pa se zgučavala od toga pa od tistoga. Pa sta se špilati tö začnila. Kak majo mlajši tou šegou delati. Nin za edno vöro sta do njiva prišla stariša. Ka pune košare djabok nut odneseta. Dvojčka eške nemata tak krepke roke, ka bi njiva samiva nut odnesla. Pa gda prideta, čüdno gledata. Dvej djablani sta skur doj pobranivi, edna pa eške vcejlak puna ostanola. Pod njouv pa Viktor pa Viktorija, ka se špilata za bautoša. 

-Na, ka pa ta tretja drejva? Ta se sama doj pobere, -njiva pita mama Vika. 
- Nej! Ta tretja na vaja čaka, -vcejlak normal-no nazaj povej Viktorija. -Zakoj pa, -pita ata Viki. 
-Zakoj, zakoj? Vej pa vsikši čeden brž vpamet vzeme, kak je tou, -tak bole po profesorsko začne Viktor. 

-Tejvi dvej djablani sta skur gnakivi. Kak bi dvojčka bile. Pa sva zato müva tejvi dvej doj poubrala, ka sva müva tö dvojčka. Ta tretja pa je nikšna menša. Sploj ovakša vövidi. Zato sva jo ta njala, sva jo za vaja prišparala. 
Ja tak sta tou taraztumačila dvojčka Viktor pa Viktorija. Mama pa ata sta nej na tou nika vejdla nazaj povedati. Samo sta gledala svojiva maliva pa se naraj smedjala. Dokeč je nej rejč znouva naprej vzela Viktorija. 
-Depa leko z nje tö djabke doj pobereva. Najprva pa nut posadita eške edno djablano. Tak mo meli eti na travniki dva dvojčka djablani, -je modrüvala. -Depa doj va je leko začnila brati kuman po tistom, gda ta nouva drejva prve djabke dobi. Za te čas pa tou tretjo djablan vama pistiva. -Pa va eške čakala, ka ranč takša grata tista nouva djabka, 
kak je ta od vaja. Po tistom gvüšno vse doj pobereva, -je 
Življenje 


bolj leno in počasi, drugod bolj živahno ali celo deroče. Nikoli se pa ne ustavi. Kljub temu obstajajo dnevi, ure, 
ko za hip skušamo ustaviti njihov tok, kajti dogajajo se stvari, ki bi jih radi zapisali v spomin in srce, ker sodijo na stran najpomembnejših dogodkov življenja. Mednje sodi vsekakor dan, ko vam je oznanjal šolski zvonec ne le konec ure, konec pouka, temveč obenem tudi konec vaših srednješolskih let. Ta dan ste čakali ravno tako nestrpno kot takrat pred štirimi leti tisti prvi zvonec, ki vam je odkril skrivnosti nove etape vašega šolanja. In sedaj, ko so se šolska vrata zadnjikrat zaprla za vami, ste morda prvič zavestno začutili minevanje časa. Podoživljali ste, sedaj že kot odrasli ljudje, kako se sedanjost polagoma prevrača v preteklost, kako bodočnost postaja sedanjost. Prišli ste na razpotje, morda prvič v življenju, ko se morate odločiti sami, kako naprej. To razpotje, kjer stojite sedaj, no odprejo neka nova vrata, torej morate tudi vi stopiti na novo pot, kjer vas čakajo novi izzivi, nove naloge, nove 
lepote. Trudite se, da boste pošteni, da boste z močno duhovno močjo dosegali čim večje duhovno bogastvo. Kjer drugi kričijo po maščevanju, tam vi bodite humani, poslušajte, kaj vam narekuje srce. Kjer drugi resignira
jo, bodite vi optimistični in tudi drugim navdihujte optimizem. Ko okoli vas zagospodari mržnja, pokažite, Pomagajte človeku, ki 

je potreben pomoči. Živi

te tako, da bodo vaši starši, 
vaši profesorji lahko ponosni na vas. Gotovo ste v njihovih očeh te dni zagledali tudi solze in premišljujete, kaj naj bi to pomenilo. Te solze so delno solze radosti, kajti sedaj vidijo sad svojega dolgoletnega vzgojnega dela, delno so pa to tudi solze žalosti, kajti zavedajo se, da vas bodo morali kmalu odsloviti, ker je to čas, ko postajate samostojni, 
ker vas »uka žeja« (Prešeren) vabi daleč stran od doma. Čeprav spomini obledijo kakor orumeneli stari papir in sčasoma razpadejo, kakor razpade stara tkanina, nikoli ne pozabite svoje šole, ki vas je vzgajala za poštenost, 
za vztrajnost, za humanost, kjer so vam vaši profesorji pokazali pot k čistemu vrelcu znanosti. 



pomeni konec brezskrbnih kako se da ljubiti. Kjer drugi 


kcuj djau eške Viktor in že sta odišla ta doj do potoka do 
drugi mlajšov. 
Ja, ranč tak sta si brodila Viktor pa Viktorija. Kak 

veznosti, več odgovornih siljem, bodite vi oprostilni. bi si pa ovak, vej sta pa dvojčka, nej? 
odločitev, kajti stopili ste na Pomagajte slabotnim, akpot, ki se imenuje odraslost. ceptirajte človeka ne glede 
Miki Roš 

Srednješolska vrata so se za-na njegovo polt, na njegovo 
otroških let, pomeni več ob-odgovarjajo na nasilje z na-

Porabje, 17. maja 2007 


PETEK, 18.05.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 DUHOVNI UTRIP, 13.35 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 
14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: PLESALCI, 16.25 PATRIKOV SVET, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ..., 17.45 RIŽ -ZRNO KULTURE, FRANC. DOK. ODD., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RISA., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.00 ARS 360, 23.15 POLNOČNI KLUB, 0.30 RIŽ -ZRNO KULTURE, PON., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL 
PETEK, 18.05.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.40 FRASIER, AM. NAN., 13.00 DEKLETA, DEKLETA, DEKLETA!, AM. FILM, 14.40 MOZAIK, 15.40 ŽOGARIJA -KO IGRA SE MULARIJA, 16.10 ZDAJ!, 16.35 MOSTOVI -HIDAK, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 ZADEVA: MRTVE DUŠE, RUSKA NAD., 20.00 PETA DIMENZIJA, NEMŠ. DOK. SER., 20.55 VROČI STOL, 21.50 BRATA, DANSKI FILM, 23.40 SMRT IZ ONSTRANSTVA, IT. FILM, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL 

SOBOTA, 19.05.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UMKO, 14.05 UMOR NA IGRIŠČU ZA GOLF, ANG. FILM, 15.55 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 ROP TRETJEGA RAJHA, SRBSKO-ČRNOGORSKI FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.40 SOPRANOVI, AM. NAD., 0.40 MAJHNI REZI, FRANC. FILM, 
2.10 DNEVNIK, 2.30 INFOKANAL 

SOBOTA, 19.05.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.15 SKOZI ČAS, 8.25 PRIMORSKI MOZAIK, 8.55 ŠTUDENTSKA, 9.15 VROČI STOL, 10.40 TEKMA, 11.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.55 PETA DIMENZIJA, NEMŠ. DOK. SER., 12.45 V ŠIRNI SVET, NEMŠ. FILM, 14.40 RAZVEDRILNA ODDAJA, 16.30 ZDAJ!, 16.55 NOGOMET, PRVA LIGA TELEKOM, 20.00 GLOBUS, 20.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 21.00 KONCERT JANA PLESTENJAKA, 23.00 VRTILJAK, 1.00 BLACKPOOL, ANG. NAD., 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 ZABAVNI INFOKANAL 

NEDELJA, 20.05.2007, I. SPORED TVS 
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 STRAŠNE POŠASTI, AM. POLJ. SER., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA 
DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 V TISTI DEŽELI, RUSKI FILM, 0.30 DNEVNIK, 0.55 INFOKANAL 
NEDELJA, 20.05.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 SKOZI ČAS, 10.10 MLADI VIRTUOZI: PIANIST MIHA HAAS, 10.45 MED VALOVI, 11.15 GLOBUS, 11.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 12.15 ARS 360, 17.25 ROKOMET, KONČNICA LIGE MIK, 19.00 SVETOVNI POKAL V GORSKEM KOLESARSTVU, 20.00 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 21.05 FRASIER, AM. HUM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 23.00 PORTRETI MLADIH SLOVENSKIH SKLADATELJEV: AMBROŽ ČOPI IN ČRT SOJAR VOGLAR, 23.20 IZ BALETNEGA ARHIVA: L.VAN BEETHOVEN - M.ŠPAREMBLEK: PASTORALNA SIMFONIJA, 0.00 R.WAGNER - M.ŠPAREMBLEK: SIEGFRIEDOVA IDILA, 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL 

PONEDELJEK, 21.05.2007, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 RIŽ -ZRNO 
KULTURE, FRANC. DOK. ODD., 12.00 NAKOVALO SANJ, PORTRET MIRSADA BEGIĆA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS. NAN., 16.10 BUKVOŽER: RONJA, RAZBOJNIŠKA HČI, 16.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: RUSIJA, 16.25 MOZART: V DEŽELI OPERE, 16.35 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: NAJDIHOJCA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 
19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 20.55 OSMI DAN, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 DEDIŠČINA EVROPE: KATARINA VELIKA, ANG. NAD., 23.55 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 0.45 DNEVNIK, 1.25 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 21.05.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 12.45 VRTILJAK, 14.45 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 19.00 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAN., 19.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 20.00 RUSKI BOTRI, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, 22.30 ARITMIJA, 23.30 PRISELJENCA, AM. RIS., 23.50 RDEČE KLASJE, SLOV. FILM, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL 

TOREK, 22.05.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 PLANET ZEMLJA, 
ANG. POLJ. SER., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLOBUS, 13.50 OBZORJA DUHA, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: OD LAHINJE DO IZVIRA KRUPE, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 SVOBODA JE ... PORTRET ANGELE VODE, DOK. ODD., 18.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 GOTENICA -SKRIVNOSTNI KRAJ ZAMOLČANE ZGODOVINE, DOK. MES., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 0.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 0.45 DNEVNIK, 1.25 INFOKANAL 
TOREK, 22.05.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.45 Z GLAVO NA ZABAVO, 13.10 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 14.10 STUDIO CITY, 15.40 PRVI IN DRUGI, 16.00 SLEDI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.40 NOGOMET, FINALE POKALA SLOVENIJE, 22.45 VELIKO POTOVANJE, FRANC. FILM, 0.30 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 2.35 ZABAVNI INFOKANAL 
Klub PAC iz Murske Sobote 
ter Zveza Slovencev na Madžarskem 
Vas vljudno vabita na koncert
 tria – 
Moshe Aron Epstein (flavta), 
Tomaž Petrač (klavir) in 
Andrej Petrač (violončelo) - 
ki bo v petek, 


25. maja 2007, 
ob 19.00 uri 
v refektoriju v Monoštru. 



A muraszombati Klub PAC és a Magyarországi 
Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja a 
Moshe Aron Epstein (fuvola), 
Tomaž Petrač (zongora) és 
Andrej Petrač (cselló) 
trió koncertjére, 
melyre 2007. május 25-én,
 (pénteken) 19.00 órakor 
kerül sor 
a szentgotthárdi refektóriumban. 



ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. 

Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, 
SWIFT koda: OTPVHUHB