r
Največji ilorentid dnevnik v Združenih drŽavah
VeUa vse leto . - .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 259. — STEV. 259.
GLAS NARODA *
lisi. slovenskih.delavcev v Ameriki.
r.
The largest Stovemen D® the United
1 Issued every day except Se |	and legel Holidays,
|	75,000
Entered aa Second 01ms Matter September 21, 1903« it the Port Offioe »t New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 5, 1934. — PONEDELJEK, 5. NOVEMBRA 1934
VOLUME XLIL — LETNIK ZLIL
OGRSKA NAPETO PRIČAKUJE NADALJNIH RAZVOJEV
MADŽARI SE ZAVEDAJO KRIVDE, FA SE SKUŠAJO NA VSE NAČINE OPRATI PRED SVETOM
Jugoslovansko časopisje srdito napada madžarske odgovorne kroge, ker niso ničesar ukrenili proti hrvatskim teroristom. — Madžarska se boji, da se bo Jugoslavija obrnila na Ligo narodov.—Madžarska pravi, da ima pravico imeti v svojih mejah politične begunce.
Vroči boji v premogovnem okrožju
V0LIVNA BORBA V CALIF0RNIJI
Policija straži governer-ja Merriama. — Na Sin-clairjev glavni stan so metali opeko.
San Francisco, CaL, 4. nov. Poselwil oddelek policije je bil poslan v auditorium v Sari Francisco, «la straži governer-ja Franka F. Merriama, ki je republikanski kandidat za go-vernerja. Pristaši demokratskega kandidata 1'ptoii Sin-claira pa poročajo, da so republikanci vrgli skozi okno de-kratskega »»Javnega stana ope-ko ter da so prerezali gumijeve obroče pri avtomobilih Niu-clarovih agitatorjev.
To pa je samo začetek izgre-
BUDIMPEŠTA, Ogrska, 4. novembra. — Ogrsko časopisje piše, da je bila ranjena ogrska "nedolžnost", Ogrska pa navzlic temu z velikim nemirom pričakuje naslednji korak Jugoslavije, kadar i>o preiskva francoske policije glede umora jugoslovanskega kralja Aleksandra končana, ker se boji, da bo Jugoslavija postavila Ogrsko na zatožno klop pred Ligo narodov. Ogrska je že opetovano zagotovila, da ni bila vlada v nikaki zvezi s hrvatskimi teroristi, četudi so živeli v njenih mejah.
Najsrditejši napadi niso prišli iz Beograda, temveč iz Pariza in Prage, četudi je bilo zadnje čase pisanje jugoslovanskega časopisja proti Ogrski zelo ostro. Beograjska vlada se je vsled vpliva Franci-ie. ki se hoče z zbližanjem z Italijo zavarovati proti Nemčiji, zdržala, da ni toliko nastopila proti Italiji, četudi je jugoslovansko časopisje zvračalo vso kriv-do na dr. Paveliča, ki je živel in bil aretiran v Italiji, in ga je dolžilo, da je bil glava morilne zarote. Pavelič je le redkokdaj obiskal Ogrsko, toda v Italiji je že dve leti vežbal hrvatske begunce za teroristična dejanja.	i da je iz x\»'W
Proti Ogrski pa je bila Jugoslavija manj priza- ~,,s jramrsterj nesljiva. Še več, Jugoslavija si je izbrala Ogrsko k<3t "črno ovco", ki je trpela v svojih mejah, kakor Italija, hrvatske teroriste. Vplivni madžarski možje so nastopili v obrambo Ogrske, katero imenujejo deželo gentlemenov, ter zavračajo vsako obdolžbo, da bi bila Ogrska v kaki zvezi s hrvatskimi teroristi, dasi je imela v svojih mejah politične begunce, kar pa je delala samo po vzgledu drugih držav, ki dovoljujejo zavetje takim beguncem, vsled česar je bilo Ogrski nemogoče izročiti hrvatskih beguncev njihovim srbskim sovražnikom. Slednjič pravi madžarsko časopisje, da je smešno spravljati Ogrsko v zvezo z zločinom, ki je bil izvršen v Marseillesu, kajti zločin je izvršil Macedonec, ki je bil jugoslovanski državljan, v Franciji.
Toda ta splosnost, kateri bi marsikdo na prvi pogled potrdil, ni pravi odgovor na točne obdolžbo Jugoslavije. Nikdo ni pričakoval, da bi Ogrska aretirala hrvatske teroriste in jih izročila Jugoslaviji, četudi pred dvema mesecema ni Ogrska prav nič pomišljala in je aretirala dva avstrijska begunca ter ju izročila avstrijskim oblastim.
Zelo pa teže Ogrsko obdolžbe glede njenega zadržanja glede Gustava Perčiča. Dr. Pavelič. Per-čič in Ivor Frank so bili voditelji majhne hrvatske skupine frankovcev, ki so se leta I 928 izselili iz Hrvatske ter so se javno posvetili delu, da uničijo jugoslovansko državo. Pravi voditelji nezadovoljnih Hrvatov, kot je med drugimi dr. Vladimir Maček, ki so zahtevali avtonomijo Hrvatske, niso bili v zvezi s to skupino, kateri so šteli v greh, da so sprejemali podporo drugih držav za uničenje Jugoslavije.
Odgovor Ogrske na očitek, da je podpirala te-
i . vi*	• i v i. i	v . i j ob desetih dopoldne iz sloven-
roriste, ki so živeli v njeni deželi, bo vprašanje, kdoiskp corkvo Go St Mark's
se upa sumničiti ministrskega predsednika Goem-1 Place. Naj v miru počiva! boesa in regenta admirala Horthyja, da sta moril-< a. To je isto, kot bi bila kaka visoka oseba kake dežele aretirana, ker je ukradla važne in tajne vojaške listine in bi bila zunanji minister in ministrski predsednik iste države obdolžena, da sta ukradla listine.
POLET IZ AVSTRALIJE V AMERIKO
PAPEŽ BO IMENOVAL KARDINALE
Los Angeles, CaL, 4. nov. —
Danes popoldne ob pol štirih je pristal na tukajšnjem letališču Sir Charles Kingsford-Kmith. Po svojem drznem poletu iz Avstralije v Oakland. Cal.. se je mudil le tri ure na svojem cilju, nakar je poletel sem.
Na letališču ga je pozdravila velika ljudska množica.
Oakland, Cal., 4. novembra. Pit i preko-pacifični polet v smeri s za pada proti vzhodu je zavrnil letalec Sir Charles dov. katere je napovedal pro- j Kingsford-Smith Iz Avstralije grosivni kandidat Raymond L.: je poletel na Honolulu, odtam Haiglit, ki je rekel, da bo te-j pa v (.Kalifornijo. li-tOS milj dol-kla kri, ako bo izvoljen Sin-J go pot je premeril v petnajstih clair ali pa Merriam.
Razdaljo med Honolulu Dosedanje število kardi-in Californi jo je prele- nalov je ze'o nizko. — tel Kingsford-Smith v Po mnenju nekaterih petnajstih urah.	je v kardinalskem kole-
giju preveč Italjanov.
Vatikan, 4. novembra. — Vsako leto, ko se približuje december, nastanejo govorice o papeževem konzistoriju, -na katerem navadno papež imenuje nove kardinale.
UNITED MINE WORKERS PROTI
VSTAŠKIM PREM0GARJEM
Konzistorija že ni
Sinclair pa je v svojem govoru v L<ks Angeles obdolžil republikansko stranko, ne <la bi pri tem omenil kako ime, la je iz Xe\v Vorka naročili.
jev, ki bodo ovirali njegove pristaše pri volitvah v torek.
(ilede jMjročila, da je Sinclair premenil svojo Epic platformo, kar pomeni konec revščine v Cal i form ji, je rekel Sinclair, da je platformo izpre-menil samo toliko, da bo z boljšimi in hitrejšimi sredstvi skušal doseči svoj cilj.
"Se vedno imamo priložnost Manila, Filipinski otoki, 4. rešiti svoje probleme z glaso- novembra. — Filipinska via vi. mesto s kroglami*', je rekel;da bo poslala v Tokio uradni j Sinclair. "Mogoče bo to naša zadnja priložnost
od marca lanskega leta in v leni času se je Število kardinalov se je ael« skrčib). Znano je, tla želi pajM*ž izraziti svoje veliko zadovoljstvo nad delom nadškofa .Jamesa Louisa Co-pello, ki je organiziral evhari-stični kongres v Buenos Aires in mu bo najbrže podelil kar-dinalski klobuk.
unije (Inited Mine Workers) pravijo, da popolnoma kontrolirajo Susquehanna okraj ter da premogovniki stoproceiit-ne obratujejo. Nova unija je j skušala ustaviti obratovanje v bilo od'rovih, kjer je zaposlenih štiri
urah.
Vsega skupaj je preletel j Ako bo nadškof Copello po 7:><iii milj.	| višan v kardinala, se bo prvič
Pozneje je jiovedal, da je j zgodilo, da bo imela Južna
da je j zgodilo,
imel na poletu zelo slabo vre-j Amerika dva kardinala. To pa lile ter je večkrat zašel v takoj tudi spominja na kritiko, »la gosto meglo. da l»i skoro izgu-bil orientacijo.
Letel je v višnjevo-belem enokrilniku "Lady Southern Cross''. Spremljal ga je stotnik P. G. Ta vi or.
ZAHTEVA PO IZROČITVI 23 JAPONCEV
Sto delavcev v Civilian Conservation Camp, od katerih več.na zatrjuje, da ima volilno pravico v Los Angeles, se pritožuje, da so bili premeščeni iz Los Angelesa, da jim ne bi bilo mogoče voliti v mestu, v katerem je Sinclair jeva močna j večja.
Delavci so se pritožili pri glavnem Sinclairovem stanu, ki je o tem obvestil oblasti v Forth Arthur, kjer so bili de-J lavci nastanjeni, ako bi bilo na kak način mogoče urediti, da bi ti delavci volili v I^os Angeles okraju.
SMRTNA KOSA
A" New York City je umrla rojakinja Marija Kočar, doma iz okolice Domžal. Stara je bila šestdeset let. V Ameriki zapušča dva, v stari domovni pa tri otroke. Pogreb bo v sredo
število kardinalov ni pravično razdeljeno po liosnmezniii deželah z ozirom na število katoličanov. Združene države imajo štiri kardinale, četudi ima Južna Amerika dvakrat toliko katoličanov, je pa imela do sedaj samo enega kardinala.
Toda vseh teh dežel ni mogoče zadovoljiti, ker je število kardinalov natančno omejeno. Nemogoče je dati Argentini enega novega kardinala, da no
i	•	... ... bi	bil razžaljen Čile in zopet
ka zunanjega urada Scratma -	. /v, ,
.»-. . , , .	, . Mii mogoče ( de dati eneira kar-
llilado, da zahteva od japon-'	__ , , : ,-,
vlade izročitev :2.'i japonskih
mornarjev parni ka Kaiun Ma ru, ker so ohdolžcni, da so sku-! šali umoriti tri filipinske carinske uradnike.
SAMOSTAN V SAHARI
Alžir, Alžir, ,*». novembra. — Pet mladih francoskih duhovnov je ustanovilo samostan ob karavanskem križišču po imenu KI A bi od Sidi Čejk, 5(H) milj v puščavi Sahara.
Duhovniki, ki so zapustili vse svoje bogastvo, so se dolgo pripravljali na ta svoj poklic ter so se posebno učili arabščine in arabskih običajev v Kartami. Samostan so napra-'vati napel vili iz zapuščene vojašnice na jansko visi kraju stare rimske trdnjave.
Duhovniki, oblečeni v belo obleko domačega prebivalstva, nosijo na prsih ognjeno srce in križ. Njihov samostan bo odprt novincem vseh narodnosti, ki so pripravljeni o-lajševati težave rodov v prostrani puščavi.
dinala, ne da hi bil razažljen Peru, itd. Vsled tega izgleda, da bi moral papež jiovečati število kardinalov, toda papež se boji, da bi s tem bila zmanjšana važnost kardinalskega kolegija. Drugi izhod za to, da druge dežele dobe več kardinalov, bi bilo zmanjšanje število italijanskih kardinalov, katerih je vedno polovica. Toda Vatikan je mnenja, da je to v soglasju z zemljepisno lego papeževe države. Isto je bilo
tisič premogarjev.
Boj se je vnel v zgodnjih jutranjih urah ter je trajal do j devetih dopoldne. Kakih dvanajst piketov je bilo nevarno ranjenih in so jih morali odvesti v bolnišnico.
Napadalci so razbili več avtomobilov ter napravili pri hišah dosti materijalne škode.
ŽujKiii Williams je prosil za pomoč šerifa KnilTena, ki je pa s svojimi ljudmi dospel na lice mesta šele tedaj, ki je bil boj že končan.
Wilkesbarre, Pa., nov. — Oblasti se boje resnih nemirov, ki utegnejo izbruhniti med nasprotnima premogarskima organizacijama.
Vršila so se burna zborova-nja pri katerih je napetost prikipcla do viška,
t'nited Anthracite Miners so se organizirali pred dobrim letom. ker se niso mogli sporazumeti glede gotovih točk z United Mine Workers.
Lanskega novembra je nova unija ua|M>vedala štrajk ter za-tevala, naj jo premogovni baloni priznajo. Člani so hoteli biti tudi plačani za "mrtvo" tlelo.
Cela zadeva je bila predložena National Labor Boardu, ki je odločil, naj se premogovni baroni ne brigajo za novo unijo, dokler imajo pogodbo z I nited Mine Workers.
NANTICOKE, Pa., 4. novembra. — Vstaška organizacija United Anthracite Miners of Pennsylvania je hotela proglasiti stavko v Susquehanna premogovnikih ter je v to svrho poslala pred rove svoje pikete. Dva dni so piketirali, slednjič je pa nastopilo proti njim dva tisoč članov United Mine Workers, ki so jih po hudem boju pregnali. Uradniki stare preiuogarske
FRANCIJA ZA STABILNO EVROPO
Še vedno skuša postaviti koalicijo z Rusijo, Anglijo in Italijo.—Pri tem je mnogo zaprek.
Pariz, Francija, 4. novem-ra. — Iz mnogih tajnih diplo-" matičnih listin je mogoče sklepati na to, kaj se godi za kulisami evropske diplmbacijr.
Dolgo in vztrajno delovanje Francije v tej smeri se nadaljuje. Francija hoče vstvnriti
koalicijo za vzdržavanje status epio v Kvropi. V tej koaliciji bi bile vključene Anglija in Francija z njenimi zaveznicami skupno z Italijo in Ru-sijo.
Na potu te politike pa so tri velike zapreke. Prva zapreka je nezaupnost Anglije do Rusije, ker noče biti potegnjena v kake zapletljnje.
Francija pa je mnenja, da ta zapreka ni nepremagljiva. Francija želi od Anglije samo, ne da bi šla preko locarn-ske pogodbe, da se jasno izjavi za staus ijuo. Poleg tega pa hoče Francija zagotoviti Angliji, da hoče podpirati Rusijo samo v evropskih zadevali, ne da bi zavzela kako stališče glede Japonske.
Mussolini pa se boji, da bi Italija, ako bi stopila v tabor sovražnic Nemčije, igrala pri tem vlogo četrte vrste. Da se Mussolini izogne temu ponižanju. bo od Francije zahteval več koncesij, tla poveča svojo slavo pred očmi italijanske
ZA NEZAKONSKE OTROKE
tudi v času, ko so imeli papeži
svoj sedež v Avignonu na Berlin, Nemčija, 4. novem-Francoskem. Dosedaj so tudi ()<*l><»>' ™ civilno pravo je iz- . vatikanski krogi zavzemali!'^1"1	ffl«*^ statusa noxa-Jjavnosti. Musolmi lioce pcsel>-
stališče, da mora biti papež. konskih otrok, kar je v soglas-1 ne pravice za italijanske manj-Italijan, da je mogel obravna- \ j11 z načeli narodnega socija-.'^ne v lunisu za deset let, ne te odnošaje z itali-
ulo. Ker pa je sedaj bila sklenjena pogodba med Vatikanom in Kvirinalom, ta zahteva ni več tako potrebna, vsled česar tudi ni potrebno, da bi morala biti polovica italijanskih kardinalov.
Četudi bo mogoče v bližnji bodočnosti povečano število neitalijanskih kardinalov, ven-
ti frankovcem in drugim nasprotnikom jugoslovan- tlar za to scdai Sc r*as 111 Pr|-
meren. Sedaj je v kardinalskem kolegiju 27 italijanskih in 27 neitalijanskih kardina-nalov. Mogoče je, da bo papež v decembru imenoval 10 novih kardinalov.
ske vlade, ki se nahajajo v inozemstvu, in Ogrska z veliko nervoznostjo čaka na to, ako bo Francija dovolila Jugoslaviji, da vloži pri Ligi narodov pritožbo proti državam, ki nudijo zavetje tem revolu-Jugoslavija ima dovolj vzrokov, da nastopa pro- cjonarjem in teroristom.
lizma.	I dn W bilo ° t^m treba kaj raz-
Potcm načrtu je nezakonski i pravi jati. Koče tudi da Fran-otrok manj vreden kot zakon-'ci.ia odstopi Italiji oazo Tibe-
ski, toda je član materine in očetove družine. Očeta iznajde in določi sodišče, ne pa, kot je bilo dosedaj v navodi, da mati po svoji volji označi očeta.
Otrok bo nosil očetovo ime in oče bo moral po svojih raz- lc ob afriški obali, merah za otroka skrbeti. Oče ima tudi celo oblast nad otrokom. Nezakonski otrok ima
sti na meji Tripolisa, četudi se nahaja ta oaza na važni francoski poti do Cadskega jezera. Koneono bo Mussolini zahteval od Francije, da odstopi velik del francoske Somali deže-
Glede Avstrije zahteva Mussolini, da bi posredovale samo
... . . . . .	velesile, manjše države pa da
tudi za zakonskimi otroci pra- bi samo odobrile postopanje vico do dedseme po svojem o-	da obdrže neodvisnoat
te u*__[Avstrije. Glede Jugoslavije se
~	J vedno pritožuje zaradi njene-
ffaročite se na "GLAS NARODA" ga Italiji nasprotnega stališča,
dnevnik t toda v tem ozirn ne pove, kaj
največji slovenski Združenih driavak.
misli zahtevati.
"GLA8HAR0DA"
NEW YORK, MONDAY, WO VEMBER 5, 1934
MGlas Naroda"
^b' ' OvMd tad Published by —j LATINIC PUBLISHING COMPANY i A CorporaUoe). hul BtkaV. Fridll - < L. llw<l>. Tnu		
m m. um	•tesat, Bsiiifc sf 1	m and sddreoeeo of atorc oCflesns: feahsttea, Nmm I«k dtf. N- V.
	"6LAB NARODA" (Votes of the People)	
bnad im| Day Except Sundays and Holidays		
	valje m Ameriko i« ............98.09	Zs No« York aa celo leto......97-00 Za pot leta .».•.»•.»•••••••••• 9850
k Ml 1st* .	...................$8-00	Za tatoamotvo aa celo loto...... 97-00
k Mrt Iste..................«LM		
mm	SobecrlptioB	Yearly 90 00
AdwUMMBt OB ..........		
"OUa Naroda*' Tsskl dsn lmcmH nedelj la prtalkor.		
pStfcttpj^	pod piss is essbaoetl ss ne priobfojejo. Denar naj m blagovoli Money Ordor. Prt sprenombl kraja naroCntkor, prooi—, da m pcejinjs UvsllKe nasnool, ds hitreje najdemo mlmlli	
	JM NAKOPAJ >l< W. J	8tli Street, Ne« York. N.
VOLITVE
•Tutri so volitve za novi kongres.
Volitve bodo zelo važne, ker se nahajamo sredi splo-•iega boja. v kotferem skušamo premagati depresij«, k?
•	liap^lla Združene države.
Vodja v te-ni boju jc mož, kateremu je kongres. u-tžujo«" pot robo iji silo javnega nmeiija, poveril veliko »last. To mož je predsednik FraaikViii I). Roosevelt.
Predsednik ima dosti prijateljev, pa tudi brez sovražnikov ni.
Konservativni elementi, ki se abirajo pod zastavo republikanske stranke, mu očitajo vse mogoče j»ogreške in lir.pake- Najgrse psovke lete nanj. Celo lažnjivea so ga /.c imenovali.
Pravijo, Via petje deželo k vragu in <la je edina rešili-v za nas vse, ee voli ven jutri ne izvolijo Rooseveltovib jiristasev. Po njihovem nmeuju je treba spraviti v kon-i»res toliko konservativcev, da bo prisiljen opustiiM večji «I« 1 svojega 44New Deal'* programa.
Tudi skrajno radikalni elementi so proti njemu. — vj:m je pmLseduik prepočasen. Zahtevajo, da bi preko :oei priMist rojil kapitalistični sistem ter ga prilagodil ldo-: i strojev kii povojnim razmeram, oziroma naj bi liki amson ]»reko noči [»omšil tempelj, ki je bil na stroške * lavskili sužnjev zgrajen.
Tako konservativci kot skrajni radikalni prerokuje-
•	predsednikovim pristašem poraz, toda jutrišnji dan ili bo prepričal, da so se strahovito motili v svojih pre-
kovanjih.	w
m	w_
THB LARGEST SLOVENE DAILY In P. S. A.
MARSHUES- MESTO ZLOČINCEV
Marseilles je i>ohi sumljivih | pa dobavi fanta, ki je vsak čas tipov, ki se imenujejo 44ner-1 pripravljen umoriti človeka. V
MILITARIZACUA ITALIJE
Mussolini je dJredil popoloio niilitarizaeijo vse Iiila-
ije.
Otrobi od osmega leta naprej se bodo vežbali v orožju. in možak, ki je doisegel šesMeselo leto, mora biti še edno pripravljen obleči vojaško suknjo in iti v boj za • foinovino.
— Vsak Italijan mora biti vojak, — je Mussolint-evo geslo. Vsak mora biti mojffter v umetnosti bojevanja.
CJotovo se 1k*1o vadili tilli v tekiL Vešeaki v teku, ki ho se leta 1918 pri Kobaridu žalostno proslavili, so so )>ostaraIj in nimajo več ftiako prožnih krakov kot so jih imeli pred šestnajstimi leti.
< 'e bo nanesla potreba, mlajša generaeija ne bo smela zaostajati za njimi.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga 1M tam, je potrebno, da jo poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletna skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vso potrebna preskrbeti, da ja potovanje udobno m hitro. Zato ea eaupno obrnite na nas ea vsa pojasnilm.
Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje trn povratna dovoljenja, potna tisto, vieeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno p najhitrejšem času, in kar je glavno. na najmanjša
Eodršavljani naj na odlašajo do eadnjoga trenutka, kar prodno ea dobi ia Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mosoe.
Pišeta torej takoj m breaplabna navodila 4m omaatavlja-mo Vam, da boste poceni in udobna potoval.
t „
SLOVENK PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 W~t 18th Street New York, N. Y.
vis", kakor pravijo ameriškim tolovajem "gangsterj i". Marseillčani so tipični po svojih trebuščkih, ri nili bradicah, humorju in hahaštvu. Za vsakega Marseillčana je njegovo rojstno mesto najlepše na svetu, proti kateremu je Pariz navadna vas. Tajna Marseillesa tiri v naslednji z«rodhi:
Dva fantiča sedita v lmru iimhI jnžino in si pripovedujeta <lo<^<Kik<* \v. prejsuj«* inx'-i. Ludo pravi Ze: **Kri zalit«*va kri! Vsak je )M>toijriiil svoj revolver in ko se je dim razkadil. je bilo na tleh deset trupel. Tretji |M»sIušaIee |»os«'/.f vmes: Kaj praviš! Ze j«* pri-solil Lndn zaušnico. |Nitem so |*a šli vsi skapaj na v«Vrj<». Beži no! vzkliku«* prvi jezno, da sra j«» motil. — kaj jm vtikaš sv<ij nos vmes? Kaj si slišal. da se samo tako <rovori"\ Tako je nastala povest o niar-seillskili tolovajih. In človek, ki pozna to francosko pristaniško mesto s svojega dvodnevnega obiska. Ko tudi ugovarjal, češ. to je samo fantazija novinarjev in romanopis-• cev.
Policija je pa manj optimistična, saj priznava, da se skriva v Marseillesu najmanj KKM) sumljivih tipov, ki so bodisi izdani iz mesta ali pa cc|«> iz Francije. (V jih pa prizna jmj-licija toliko ofieijelno, jih je v resnici gotovo še mno^o več. In resničnost govori, kajti največ roparskih umorov in napadov j »o chicaškem vzorcu je hilo zadnjem <"asu baš v Marseillesa. \v. afere Staviske^a znani inšpektor Bonnv j<» <lal aretirati kot dozdevna morilca sodnega svetnika Prineea. dva inarseiilska tolovaja Car-bonea in Špirita, in kaj smo videli ? Poslanec Simon Sabia-ni je dal nabiti po Marseillesu bojne plakatr, v katerih se je zavzemal za svoja 1 prijatelja* in nihče se ni zgražal nad tem, da jc bil eden poprej trgovce z dekleti, drugi pa tihotapec kokaina in opija. Ko so oba izpustili, jima je pripravil Sa-biani z vsemi sumljivimi tipi sprejem, kakršnega mesto ni videlo niti ob prihodu prozi-denta republike.
Tak je torej Marseilles. Tu naletiš po zakotnih I »ozn i call na trgovce z dekleti, na tihotapce mamil in orožja, skratka na zločince najrazličnejših vrst. Marseilles je zbirališče sumljivih elementov na jugu Evrope. Policija jih lovi in vodi preiskave, vendar jim pa v večini primerov ne moro do živega. Skrivati se znajo posebno spretno za ponarejenimi |M)tninii listi in ljudje, ki znajo potne listo ponarejati, zaslužijo toliko, da lahko brezskrbno živo. Vsak lastnik zakotne beznice jo obenem trgovec z dekleti, za f>00 frankov vam
Ženevi s«; vrše konference o zatiranju trgovine z mamili, v Hue Torte v Marseillesu pa ljudje, zlasti Kitajci, s** vedno zahajajo v bare, ki so v resnici 1 »oznice opija, v barih na trgu Victor-(ieIu j«* jki prava borza prostitucije ter trgovine s kokainom, heroinom in morfijem.
Poznati moraš krivuljaste alžirske in tuuiške ulic«* v o-nem čudnem okraju Porte d'Aix in v la Relle-de-Mai, kjer obračunavajo mod seboj člani podzemlja po svojih jh»-sebnih zakonih z noži in revolverji. V to obračunavanje niti ]M>licija no posoda, kajti umirajoči tolovaj nikoli tie izda tistega, ki ga je zaklal ali ustrelil. Kaj pa šole ulici Kavnard in Butterie, kjer pričakujejo naga dekleta prod vrati barov in svojih tesnili stanovanj pi-jane mornarje, pristaniške delavce in vojake, kjer s<* pl«*š<» ob zvokih mehaničnih klavirjev. kjer love dekleta redarje in jim jemljejo čepico, da morejo potem v baru dati za pijačo. Takih prizorov je v Marseillesu vs<» polno.
Problem polnijo j«> v Marseillesu aktualen, kakor je bil v Združenih državah za časa tihotapstva alkoholnih pijač. Policija bodisi da ne more mi-stopiti zaradi političnih vplivov, kakor smo videli v primeru poslanca Kabianija. ali pa marseillsko podzemlje u-porno molči. Y Marseillesu namreč nima policija tako razprostrte mreže ovaduhov, bodisi prostovoljnih sili plačanih, kakor v Parizu, kjer se na njo lahko v poln meri zanose. V Marseillesu vse molči, ooivid-ei se nikoli ničesar ne spominjajo, nikoli ničesar ne vodo, ničesar niso videli in ničesar slišali.
Ni torej čuda, da si je morilec jugoslovanskega kralja izbral za kraj svojega zločina baš Marseilles.
Dopisi.
MacBeth, W. Va.
Sporočam vam žalostno vest, da si je vzel življenje Frank Košnierl, doma iz Loškega potoka. Ustrelil so je z dinamitom.
V stari domovini zapušča ženo, dva sinova, enega brata in eno sestro, lukaj v Ameriki pa enega brata v Clevelandu in enega bratranca pri Olarsbur-gu. Bil jo član Slovensko Narodne Podporne Jodnote.
Drugih novic ni nič. Z dolom gre bolj slabo. Delamo po dva do tri dni na teden.
Pozdravljam vso rojake sirom Amerike, posebno pa Petra Z^ago in njegovo kolono.
Matt Košir, naročnik.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
r juGosf Jivuo
Za f 2.8« .......... Din. 1M
S 8.35 .......... Din. 260
$ 730 .......... Din. 300
$12.25 .......... Din. 5M
$24.25 .......... Din. 104W
▼ ITALIJO
Z» $ 9.35 .......... Ur 1M
$18.25 ................. Lir 2M
W W .......... Lir 503
$8S.S$ .......... Up 1004
$17«.— .......... Ur
KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AH DOLI
Za. ltpUčUo večjih sntskor kot sgora] navedeno. bodlU t dinarjih ali Urah dOTOljuJemo »e bolje pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLAJKJJH
Zrn tepInflU $ 5.— Marale poslati..........$5.75
$!•.— " w ..........$ltJ5
$«5— " " .........$1«^-
" " .......... $21^-
I ^ ------------$4L25
" .......... $5L5#
Prejemnik doU ▼ starem kraju Izplačilo t dolarjih. Nuju nakazila fswAnJnsa pn GaMeLetlar sa prlsUJMno $L~.
SLOVENK PUBLISHING COMPANY
"GU« NarodaN
Sli WEST IMi nillf	NBW YORK, N. 1.
GLAS NARODA'1
tu
BONTON" CARICE KATARINE
ZOp^t pošiljamo ▼ do-I IVchI nekoliko leti so obnav-
• i^j	■ w B. ljali notranjost slovite '*zini-
movmo. Kdor ga kocc ;skl, paIa,,t.,/v Lt.nill.ra(lu: ,vi
naročiti za STOje tOrod-|{tt>j priliki so odkrili veliko tle-nikc ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
Peter Zgaga
Iz Slovenije.
V duševni zmedenosti si je vzel življenje.
TV <liii so je v Poljeanah raznesla jiretrešljiva novica, da s<« jo <>lM*sil 40-K'ini železnn-ar j glasno, <la m Viiiconc Flajs. Klajs doma vt'iVrjal k«»t navadno in >«• raz-frovarjal z doinaoini. nato pa Š4»l It |N»ritkn. Ukroir ponooi pa je vstal, se oblekel in odšel ven. Zona jo odšla gledat za njim šole rez ras, a ua ni našla. Flajs se tudi zjutraj ni vrnil. Ker ji- žena ugotovila, da je v hlevu odrezana vrv. je zaslutila nesrooo. Pozneje Flajsa po nakljueju našla neka žena, ki je v ^ozdn nabirala subljad. Visel je na nekem drevesu. (Jotovo storil svoje dejanje v duševni zmedenosti. Pokojnik je bi zelo priljubljen, zapušen ženo in dva sinova.
Krvav dogodek pri ličkanju.
oktobra se je zbrala vee-ja družba pri }>os(*stuiku Antonu Senokovieu na Hajdini pri Ptuju, kjer so liekali koruzo. Med drugimi sta bila tudi 22-letni Lampreelit Maks, posestnikov sin Metliear Peter, oba iz Hajdine. Med njima je vladalo že dalje easa hudo sovraštvo. Ivo so se ob 22. vračali domov, še ni bilo mod njima nobenega prepira.
A' bližini Metliearjevo hiše pa sta so nenadoma sprla, pri eemer je Lam predi t sunil Me-t lir ar j a z nožem v levo s* ran prsnega koša. Metliear se je takoj ves krvav zgrudil. Imel je še toliko moei, da je poklical domaee na jkuiioo, ki so na k sreoi slišali in odnesli v hišo. Že nekaj minut nato jo izdihnil. Truplo so prenesli v mrtvašnico na Hajdini, kjer se je vršila obdukcija. Ugotovili so, da jo umrl zaradi preveliko izgube krvi. Morilec Lampreelit jo zbežal in ni za njim še ni kakega sledu.
sko, ki je imela napis z zlatimi erkami. Ugotovili so, da gre za deset družabnih zapovedi, ki jih je dala uekoe carica Katarina 11. pribiti nad vhodom v svoje salone. Zapovedi se glase:
1. Ostavi svoj položaj zunaj, prav tako kakor svoi klobuk in predvsem svoj meč.
S. Ostavi pred vrati tudi svoj ponos in vse prvenstvene pravice, ki si jih prilašeaš.
:». Bodi vesel, a ne nadleguj nikogar, ne razbij in ne raz-griži ničesar.
4.	Sedi. stoj, hodi. kakor hočeš, no da bi so brigal za dru-ge:
5.	(tovori počasi in ne pre-■ bi drugih bolela
ušesa in glava.
(I. Prepiraj se brez jeze in občutljivosti.
7. Xe stoči in ne zehaj nikoli ter ra* spravljaj drugega v slabo voljo.
H. Udeleži so vseh nedolžnih iger, ki ti jih predlagajo.
Jej, kar je sladko in sočno, a pij zmerno, da boš vedno našel svoje noge pod mizo, kadar boš hotel vstati.
10. Xe klepeči brez potrebe; kar ti je šlo skozi eno uho noter, naj ti gre skozi drugo ven, ] »reden ost a vi š ta prostor.
KDO JE UVEDEL VOZNI LISTEK
Ko jo pred kakšnimi sto leti prva lokomotiva "Rocket'* "zdrvela" po tiru med Man-ehestroni in l.iverpoolom, je mlad mož, Alfred Williamson, takoj spoznal, kakšen obseg l>o v kratkem dosegla ta nova vrsta prevažanja ljudi. Takoj se jo v njegovi glavi pojavila tudi misel natisnjenega voznega! listka in od tedaj je preskrba | Britansko in vseli njenih kolonij v rokah družine Williamson.
Ta je boljševiška, pa jo nadvse značilna, ker dokazuje, da boljševiki niso popolnoma prepričani o vsem, kar prerokujejo in govore.
Xa neki višini poleg Moskvo je sedel možak srednjih let ter trobil na velijo trobento.
—	(Vinu trobiš* — so ira vprašali.
—	Pogodili smo se. da moram trobiti vsak dan od jutra do večera.
—	('emu.* — so hoteli vedeti.
—	-laz predstavljam irlas upijočega v pnšeavi. In trobil bom tako dolgo, dokler no boni pritrobil svetovne revolucije.
—	Koliko zaslužiš na mesec ;
—	Trideset rubljev — jo odvrnil trobenta«**.
—	Ki veliko — so rekli.
—	Ni veliko — je pritrdil —
ampak služba je navzlic temu dosti vredna" in som zadovoljen ž njo.
—	Kako to.'
—	Zato, ker bom imel službo prav do smrti. In za menoj je bo imel moj sin, za njim pa moj vnuk. Kajti še dolgo, dolgo bo treba trobiti, d;i bomo pritrobili svetovno revolucijo.
Po banketu sta se sestala prijatelja.
—	I)a, krasno je bilo, res krasno. Kdo pa je bila tista lepotica, ki jo sedela poleg tebe.'
—	Ne vem — je odvrnil prijatelj. — Zares, ne vem.
—	Z nekim nenavadnim par-1*111110111 jo bila parfum i rana. Ali si opazil/
—	Ni* — je odvrnil prijatelj. — Niti pogledati si je nisem upal, še manj pa podnhati, ker je sedela moja žena nasproti meno.
Trije pravnuki izumitelja tiskajo še danes v največjem -logu vozno listke vseh vrst in barv. Vsak dan razpošiljajo v neštetih zabojih to listke na vso strani sveta. Kolikšna jo poraba teh listkov v britskein imperiju, jo najbolje razvidno, da izbljuva en sam specijalni stroj na uro (>50,000 voznih listkov in da jo v Williamsovi tiskarni neprenehoma cela armada takšnih strojev v obratu.


V,
BOŽIČNI IZLETI
v Jugoslavijo:
POD OSEBNIM VODSTVOM
MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC.
Pod vodstvom Mr. EJcerovich-a.
BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC.
Pod vodstvom Mr. Wohlmnth-a.
P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.--
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj prigla-•i in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu iemed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj ea navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU)
216 West 18th Street	New York. N. T.
-— Jutri bo |>ii moj rojstni ili.n — je zairostolcla /aknnska ženica, ki bi bila ra«la ve t" no mlada.
Xjen vzklik jc bil njenemu možu jasno opozorilo, naj ji kaj lejH'^a kupi. Križ je bil le to, ker z darom, ki bi veljal manj kot petdeset dolarjev, ne bi bila zadovoljna.
I Vt deset;« k i so pa danes redka prikazen. Kne^a samega je imel možieek na strani, pa j^a je branil za lnijše ease kot je j bil ženin rojstni dan.
j 1'^ibal je in ugibal, pa se ni •mogel izkobacati iz zagate.
1 Ko se je naslednjega veeera vrnil domov, je dobil v sobi že zbrano družbo. Žena je bila povabila vse svoje tnkozvane prijateljico in par svojih najljubših kavalirjev.
Sprva je bila nekoliko nezadovoljna, ker ni opazila zavojčka v moževih rokah, pa se je potolažila, eeš, inogoee mi je pa kakšno zlatnino kupil.
Ko so se začele napitniee, je tudi mož vstal in spregovori 1:
— Predraga moja, iskreno ti čestitam k tvojemu rojstnemu dnevu. Ugibal sem in ugibal, kaj naj ti kupim za to svečano priliko, pa se nisem mogel ničesar spomniti. Zato,sem sklenil (pri tem je potegnil iz žepa petdeset k, i n ženi ho se kar oči zaiskrile), zato sem sklenil, da ti dam kar cash in sicer za vsako leto tvoje starosti ti dani en dolar. Ker nimam manjšega bankovca, ti dam petdesetak in te prosim, da mi drobiž pošteno odšteješ.
Zenn je prebledela, toda zgodba pravi, da je moža ta njen rojstni dan zelo malo veljal.
Odštela mu je toliko dolarjev, da so jo kar čudil njeni mladosti.
"GLAS NARODA'
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 5, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. 8. A.
NAPOREN LOV NA TULNJA
Nil bregovih «h*ž«*l in otok«>v v severnih morjih vlada prav živahno lovsko življ«*ttj«*. Pra»* po-«hii«> zanimiv pa je v t«*m ra - n lov na tulil j«* ali m«»rske pse, ki s«- hodijo iz morja -oln-čit ua |M-š«Vno olial. Tamkajšnji lovec zalezuje to žival % isto strastjo, kakor naš luv«*e zalezuj«* starega srnjaka ali gam*a. Razlika j«* h* v t«*m, da morn severnjak prestati |»ri takem zal«*zovanju mnogo ji na|M>r, kakor pa na> lov«* 4'am|M*nhausi*ii popisuj«* v -v«»-jem lovskem «»|>isu tak lov na tuluja, ki ga j«* zal«*zmal. I:'. t«*ga lovskima opisu |m»v/.> hh-lilo:
Okrog Oesla j«* tri • i 11 i in tri in m* i divjal hud jugozahodni!;, ki j«- ču«lovito razbiral m »rj«*. Danes pa j«» vr«H* «lnn zg«nInje j«*>«-ni in umrje j«* mimo. I »ah*«' tam zunaj mirno valovi morji*. Pr«*«l ohalo pa mol«* iz morja kamniti gr«*lieni. kat«»rc je V teku ti-oeh*tij z UmIoiii v«nIu iiaiH »la -cinka j. <ez nje h* pa* razlivajo kakor etiuje male peni' valov, kat«*i'«* zanaša -em lahen vetri«*. Toda oh t«*h -kalinah 7. lahkot«* razbije jo ilaiico hr«*zmočni valovi Hal 1išk«*ga iiuirji. Tiha v»nI« «»!•-daja danes ohalo «»kr«>g Lali-kcntagge. Tri «lni >0 tnlnji morali |M>gr«*šati užitek, «la hi s«* soliirili ua obrežju in pasli le noho. Danes ImnIo v-i* nadomestili.
Svojo oprezovališč.* -.oni zhral v tihi vodi hlizu ohali skrit za bh"*je. Okrog in okrog od m«*n<* mole v morje številu«* skal«* raznih v«*lik«»sti. Pa le malo je takih, ki hi bih* udobne za tuluje. V šum<*čein bičevju je zapel ptiček. Štiri popoldne je. t »h tem en>u tnlnji najrajši lazijo iz vod«*. Zaman s«* oziram za njimi. Le dva galeba s«*«lita 11 alee zunaj ua ploščati skali. Ce se ta dva dane«, ne 11-imikueta, ho 111 o j lov l»r«*ziispe->«•11. Nič namreč tulilja bolj n<* preplaši, kakor »vareči krik -i vega galeba. Blizu mene zašu-mi vo«la. D«*s«*t rae >e j«» -pustilo vanjo in plava za hrano. Na levi strani daleč na obzor
ju zapazim črim piko. ki -e mi naglo hliža. Kmalu morem tudi s prostim »mVsoiii razl«n*-iti kr«*pki in kratki trup mor>k»*-ga orla. I Id polotoka s«*mkaj leti. Ta 111 -toji iij«*gov«» gn«*-zdo na prastarem Umi. t M tamkaj plava junak vsak ve-«*er oh ohali «'*ez morje, si lovi ribe in rare. Meni je «Ioltro«lo-še|. Pr«*«l njim nami«*«"- izgiti«-jo u<* h* rae«*, ampak tudi gal** bi.
Soliieo >0 bliža zatonu. 'S. daljnogledom Zopet iščem po mor-ki gladini. Tamkajle za zadnjimi skalami med d«»l*rima valovoma mrtveca morja — tam sc nekaj giblje. Morda je potapljač. Sedaj je izginil. S prihodnjim valom -e bo zopet «lvignil in ga Nini zop*t vi«lel. Pa mi* ni. Torej -e j«, potopil. Že davno bi .-«• bit m«»ral zi»p«*t prikazati. Torej j«« bila v«*n-darle glava plavaj«»č«-ira tulil ja. Sedaj s«* je prikazal. I»11 Zli talil, kj.*r vem za dobro I«* j-----
Kmalu sem tam. A* plitvi vodi ga najdem šele po daljšem iskanju. Ležal je ua temnili tleh i/, morskih alg. l»il je kra--na žival. Solnee zahaja. I»aee plavajo mi mi« ». Od bližnjega sladkega jezera slišim liripavo vreš«*anje rae. <Nein vranov le ti !, drevesu, k jer bodo prenočevali. Kmalu s«* bodo na blatni zaliv spustih* jate rae in heniielin bo v dolgih skokih hi-t«-l proti obali.
GOEMBOES JE DOBRO ZASTRAŽEN
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1935 IMAMO V ZALOGI
Cena 25c
s poštnino vred.
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
V kratkem bo gotov Slovensko- Amerikanski KOLEDAR za i. 1935
Cena 50c
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
Po dolgotrajnem pogovoru z avstrijskim kan-j elerjem je odpotov a 1 j madžarski mini s t r s k i j predsednik v Rim.
ŠČUKE NAPADLE PSA
na N«*in-
rnesl II
mu je vlada izkazala vse časti,'
Ži-ee /ji t lllnje. Tltleilj Ime« zlezli na šllho. Isc«* (N'seene o bati ali plo-kve -kale. Nri-el jo
j«-. <rlava in prsi -e dvigiu-ta P^d^.IniU .luliu iz vo<le, prv«- plavuti zgrabijo zji kamen v -miku -«• poZen«-na -ulut. 4f!av«» ima «1 vi^njeno. Tako poriva na -olneu. I\*n:i lu vleže na levo -trail, irla \o nagne nazaj ter z <le-sio plavutjo začu«* praskati -vojo ' d«*sn«» stran. (Id obale je knkili ! , ,. : . r
a	, Lrah m-o sineli
metrov daleč.	^
Dunaj, Avstrija, 4. imvem-i
I ....	1 -	-	I* I	lllil |ll€-ll
i »na. — Ko -e je mudil v tem , luadžni -ki niiuistrs t iocliibo«
Iz Sang«*rhau-en;
• selil poroda jo lo-|<*; j \ okolici Saii^erhausena je lcrru-r za.-l«-« lova!
ki jo pred
j VO.MIO |«o<lir:itlo. ki
psom skočila \ ribnik. I*e- jej strah, ki mu je stiskal grlo.
lil hitro je pripomnil:
—	Ali bi bil pripravljen podvreči se težki ; operaeiji *
i*eter je vzkliknil od jiresenečenja. Prvič je govoril zdravnik odkrito o operaeiji. Zdravnik je nadaljeval:
—	Rekel si, da se paš že dolgo; operaeija bo torej tem težja.
Peter je zajeel jal nekaj 1m*s«m|, ki bi mogle veljati za trdileu oilgovor; zdravnik je takoj na daljeval:
—	Vel ja »t«»rej. Ker sva se koneno otlloeila. boš operiran pojutrišnjem.
—	Pojutrišnjem! — je vzkliknil Peter ves prestrašen.
—	l>a, — je pritrdil zdravnik, — boljo ta ko j nego pozne je. Nočem te vee IllUeiti, ee si že pripravljen. < Opozarjam te, da boš moral ležali šest tednov nepr«*mi«'no. »la ne pokvariš uein-k«iv moje n«*g<*.
Peter ura je delielo irle«lal in strah mu je odseval iz oei.
Zdravnik ira je prijel za roko in jo podržel v 'svoji, potem je pa dejal z izpremenjeniiu irla-soin:
—	l*a se veiular ne bojiš operaeije... Kaj nimaš toliko poguma !
—	Xe, ne, gosjiod doktor, prav nič se ne bojim. — je odgovoril Peter hitro, premagujoč
Dovolj poguma boste slišali niti kri to vam
za živaljo v vodo. tez j boni imel, iz mojih ust m istočasmV ira je pa tu d f nu"čiV/»	J" ^»'dar psa jn j kov% niti joka... Držal se boni junaško,
Zjistražiia, boječ se, da hi ne! ^l1™1™	,.I°V*1 i svečano obljubljam.
Tistega dne >e ji« zdravnik lahko prepričal
bil vpiizorjen nanj atenlat.
plavati jiroli bo^u: te« hi j sta ua pa mipadli dve veliki
3 K4X
PAIN-EXPELLER
Zoper nevralgitne bolečine
: ii'itevajte svetox-noslavni
ANCHOR PAIN-EXPELLER
I'ain-ExpeUer t trdno prežrne balerine
4'ni vran priplava nad ]"••
bd-1	nju	lVs	>«-v«'da ;	rn,hl<	hi	V<-|..1,|, kako dal*v| lu v tej
I1--. !/'L'; | n - - r , ' t uliti in eviliti. Šeuki sta ho- njuna ljubezen.	j »jajoe .^e ž
* asUiski ooroeevah-i m loto- ' ..	. . . .	. , .	, , .. .. ,	, ...	.	, . ,
« rifi ni«o -ineli v bližino	I »s«' |Mstegmti pod vodo. Kaj lu mogla ve« leti o ljubezni ta dva elove f i** zvedel, I
• tf;o*-uihoos s<- je .loig«» easa	35 velikim naporom in s ka, ko je pa eden preživel svojo mladost v za j — Sreče
IlllllllW'tll illlllflKC-l l.'<l!-l L.-11 Ti. TU1	___ __"	|	|	A	II	I	II	■*	. "	. * - I :..l TI.
XIII.
Doktorja ll«'herta siin> zapustili v hudih skrbeli. Obe siroti sta ga obiskali haš zvečer pr«*d dnevom, ko so j«* hotel o«Hoeiti zji operacijo, <la bo naravnal brusu«'*u Petru pohabij*?ii'» nogo tako. «la bi ne še pa I ve<".
Tik pre<l opt-raeijo. ki je zahteval:« vešeo ro-ki> in bistro oko. j«- pa po>tul zdravnik nemiren.
Sieer s«- mu je pa pripetilo to pred vsako važno i»dločitvija». To pt»t je bila njegova vloga združena z vlogo d«»brotuika in tisti, ki bi s«* naj podvrgel težki <»i«*ra«*iji, ni prišel >ani prosit, naj mu zdravnik naravna iu»g«».
Zdravnik ga je bil sam skoraj prepričal, da bo zelo srečen, ko ne bo več šepal, čeprav -«» bo moral v ta namen po« I v reč i t«*žki operaeiji.
Zdravnika je -krb« |«», kako bo s Petrovo nogo. Zave«lal -«■ je, «la j«' «lober zdravnik, poznal j«* temeljito primer šepastega brusa«"*a. Me«l to-vanši j«- bil znan kot izurjen kirurg. Dvajset bolnikov je operiral uspešno, e«-prav so biti zdravniki /.*' <»bupali ua«l njimi.
In v«*inlar je bil nemiren, nestrpen in razburjen, torej v stanju, ki je najbolj neprimerno za tako t«*žko nalogo.
— Končno, — j«* pomislil po «lolgeni razmišljanju. — ali je res nujno potrebno naravnati telim n-vežn uogo, kt» se j«- že navadil še pa ti ] Ali ni dovolj, <ia sem ga r«*ši| ]■/. be«h* in sra mot«*.' Vzgojim tra nekoliko, pa bo lahko »lobil primerno «leh», da mu ne bo trelm prenašati brusa, da ne bo v« č pritnoran tako težko tlelati.
misli >«* je utrjeval -e bolj, spomi-
v bližino, mbiM S s«* je dolgo easa i posv«*t«ival z avstrijskim kan noj. Sume priplovejo mimo si-j «-loi jem dr. Kehiis<-hniggoiii. i v<* go-j in izginejo proti p«»l O č«-in -ta razpravljala, s«* ni ; otoku. Sedaj je ča-. V levici j moi«lo izvedeti. Pri posvelova-j »Iržim dolgo pali«*«», v «|esiii«-i j njih j<* bil navzoč tudi podkan--triw«»vko. Tak«» začnem zalozo j «*I«*r Starlu'inherg. vali. Naravnost «h» tuluja lie I N«*' Duna ju se ji' nntdil morem. Voda je ponekod d«i Hi | * bieinboos samo <-n dan, nato' m globoka. V širokem loku na «»kr«»g (>a -o ozke kanyiile j >! i t -vin«*, ki jih dobro poznam. - —
psa potegniti pod vodo. z velikim naporom in
polnočjo dolgega kola se je po ! sreči!«, ščuki pregnati in rešiti psa. Ako ta vest ni obi«"aj-
;s!
na Jovska lat insčma, j«' vs«*ka-;«»r zanimiva.
žnlo-lnega obraz;i ubogega Petra, ko Kaj hi mogla ve«h'ti «» ljubezni ta dva člove ! j«' zv«-«lel, kaj ga čaka. ka, ko je pa e«l«*n preživel svojo mladost v za ! — Srečen bo. če ui« 1«* zdravniku. — je raz-mmiarjenem brlogu stare l-Voelumlk«-. živeč t ja j mišljal «ioktor Hebert dalje,— in nasprotno bo v en ilaii, a drugi je bil vzgojen strogi* v ver- j hvaležen dohroluiku. ki poskrbi zji njegovo iz-I sken i duh u pri mamici (Scrardovi in i<- poznal j obrazlm in mu omogoči lažj«* življenje...
(Jrušč pokriva morsko dim. P rep reza jo ga morske alg«*, črn«- iu spolzke. Poča-i s palico iš«'*ein pota in se pomikam naprej, vedno do pa-n v vo«!i. Skrbno pazim ua tuluja, ki dobro -li-i in Šc bolje voha. \e -lin* me opaziti. Tla so v«*<luo bolj n«'rodna. |*o ui*-koučno dolge-in ča-u najdem zadnj«* ski 'ivalisče. Pr«'vi«lno ]M»rinem trieevko na kamen ter poča-i, ei*iitim«*Yer z a eentimetroin, dvigam glavo. Tulenj še leži. tam; 70 m sva narazen. S tr«*-bulmm je obrnj«'ii pr«»ti meni (*g<»«Ina leža Zii strel v -ree. I'usk«* k lieu, merim, pritisnem. Tulenj m*kaj hipov obh ži, na t«» s«* pa težko zavali v stran in zgi-ue v vo«li.
HITLER ZAVAROVAN
PRED BOMBAMI
j«* p: i o« I p« »t o val v Rim na se-	---
sta ne k z Mussolini jem. j Monakovo, Nemčija, :i. no--------• veinhra. — Vmlitel j-predsed-
NOVA REVOLUCIJA 1 »'k a.....r n;u.T izp.,-
NA ŠPANSKEM :!avli.i,,i	iz z™ka-
.\aziji so ilolnh uov«» poshipje Madrid, Španska, :!. nov. — za svoj glavni stan in j«* p«»-Rmlarji v Asturiji, ki so s«* pobioina zavarovano jnoti zadnjič vkhuiili zudnji soeijali | bombam iz zraka, stični revoluciji, se bo«lo zopet | V Aieisstrase j«« bila zgraje-upili iu nekateri napoveduj«?-• na kam lerjeva palača t«*r vla«l-
j samo ljubezen sv«»je drug«* mater«* in svoje - -i st r<*
To«la «l«»ktor llidiert je kljub temu takoj «»pa-zil, <la se imata P«*1«*r in Luiza rada.
Z«lravnik je .spoznal to takoj prv«* dni l.ni-zinega bivanja pri grofici de Liniereš; zdaj je v«*«l«*l. «la ubogo ilekle ni zato tak«» zamišlje>io in otožno, k«*r j«* slepo.
— Kmalu boni jasno bral v srcu tega «le-kleta, — je «h*jal gr«»fi<*i.
Sklenil j«* tu«li večkrat posetili svojo varo-
. ..Srce ima «l«»hro. ta revež, in narava je napravila čudež, k»> j«- porodila iz krvoločne hi j«*n«* mirno jagnj«*... Pa tinli njegov obraz ni na]»aeeii. Iz nj«*ga se ho da! napraviti če«len fant. S«-v«*da l»i bilo vse »Iruga«"-«', «"•«• bi n«* imel ene noge krajš«>, toda kar je, je...
. . Njegovo t«*I«» -«' 1 >«» dalo - pametno telovadbo razviti. Xoge in roke ima majhne, sklepi* nežne... Da, če bi s(. človek resno zavzel z.i tega reveža... Stavim, da bi ga ph*sni učitelj kmalu naučil držati >«■ pokonci in hoditi lepo...
j«» k«»t dan vstaj«* 2'!. novem bra.
SiK-ijalisti s«» obdržali veliko zahigo orožja in ne samo v Asturiji, temveč tudi v Madridu in drugih krajih.
no poslopje, tih«- poslopji imata na«I S čevlj«-v «l«'b«*lo streho iz <*em«*nta, kanelerjeva ]>ala-ča pa ima p«ileg t«»ga še IS kl«*-ti. ki so vam«* piv«I bombami; j v vsaki kleti j<* pro-torn za (ill' os« *h.
»pji sta visoki 65 «w*ev-
vanko. Zatrjeval je, da mora Luizo pripravili | i\,.la vse t«» bi nič n,* pomagalo, če hi še ve.lno na op«*ra<*ij«»; toda to je bila sani« pretveza. j šepal.. . Treba s«* j«* torej lotiti te vražj«* nog«*.. .
V«*«lno, kadar s«* j«* vračal v palačo grofa • j Z«lravnik se j«* vzravnal. st«,pil k okostnjake., Linieresa. j«* doktor Hebert zatrjeval Luizi: j fcj j,. nn T1j(.ln proue«*val čl«»v«*ško t«*l«>, in začel
— Pre«liio se h»tim vaše opera -ij«*, so moram j skrhno ])r«*gl<*«lovati noge. prepričati, «la je vaše celotno stanj«* povoljno.j ('*,. j,i bil tisti hip k-lo v z-lravnikovem kabi-
netu, bi bil -lišal, knk<» je z«lrnvnik glasno go-voril:
POSESTVO NA PRODAJ
Polovica grunta, Doljnjn Bri-jljev t«*sr sta zvezani s ])r«*j-ga. št v. 13 pri Koč«*vju, Slove- šnjim nazijskim glavnim sta-nija. V-«! zemljo in poslopja se
pro«la saiiio za S975. Nadaljua pojasnila daje: Frank Vertin,
812 First Street, East Calgary,. ni ki :V2 «"*evlj«*v j>«>«I z«*mIjo. (Alta, Canada.	1
lioin, "rjiivo hišo", ki j«» znana ]«>«l imenom "nazijska zib«*Ika" s podzemskimi hod-
NAJVEČJA TEKMA V ZGODOVINI LETALSTVA
ne je pred kratkim vršila, iu je šlo zato, k«lo bo najprej j»oh*lel iz Anglije v Avstralijo. Zumgo sta odnesla C. W. Seott
in L T. Campbell z letalom, ki ^a vidite na »liki.
Prvi pogoj je. da bo vaša «lnša mirna.
Tu k«*r se Luiza pri teh hcsc«lah ni mogla premagati. da bi n«* za«lrht<*la, je zdravnik brž pri-pomnil:
—	Glejte, ta hip sem na primer prepričan, «la vam src«* pr«*m«»čno utriplje. In prepričan s«*m tmli, «la vaša misel ni mirna... Spite n«* mirno; ko s«* prebudite, čutite utrujenost, razburjeni ste in moral bom počakati, <la se pomirite, ker <lruga«"e ne boste mogla jirestati o l»eracije.
rhogo sl«*|)o «lekle je zar«h*lo in povesilo glavo. Zdravnik je pa nadaljeval z očetovskim glasom:
—	Kaj vam ni nič do tega, da bi kmalu zopet spregledali.'... Mar ne želite bolje spozna ti ljudi, ki vas ljubijo in ki jih ljubite vi.'
—	O, da! — je vzkliknila Luiza.
—	Torej je treba storiti vse, kar j«* za to potrebno... Ali mi obljubit«* to.*
Ubogo dekle si je prizadevalo izpolniti zdravnikove želje. Obljubilo je vse. Naslednjega dne jo je zdravnik očetovsko spomnil ua obljubo. Tudi Henrika je opazovala Luizo; toda vitezova zaročenka je imela dovolj svojih skrbi in sini mogla zanimati posebej še za Luizo.
Od vitezovega odhoda v Ameriko sta bila minila že dva meseca. In Henrika je štela dneve, dobro vedoč, «la še <lolgo ne bo nobenih vesti o četah markiza d<» Lafavetta.
Ločit«*v je bila sprejela z udanostjo v voljo usode. Toda po ra«losti, kiyje polnila takrat nj«*-ino dušo pri misli, da bo združena z možem, za katerega je t«ilik«> trpela, jo je obhajala z«laj bojazen, ki jo je vpričo grofice in Luize skrivala, kolikor je pač mogla.
Samo Pieard, zvesti vitezov sluga, je vedel, kako težke skrbi tarejo zaročenko njegovega gospoda.
— Tu tiči vzrok hib«*... Tu ho tr«*ba zlomi4i kost. .. Tako se ho dala zlomiti gladko baš taie, kjer je bila zlomljena prvič... Toda v kakšnem stanju naj«lem mišičevje.' Tu je ovira. Skrčilo s«- je. to j«* jasno, toda s«* je-li zavozljalo .'
In zdravnik si je obrisal potno «"*eh». Potem je pa nadaljeval ogle«l človeških nog.
Tako j<» prebil globoko zamišljen n«*kaj ur; zdaj je bil odlotVn opustiti misel na operacijo, zdaj zopet si je prigovarjal, da j«« bojazen neutemeljena in da so bo operacija gotovo posrečila. Tn pri tem je ostal.
(Dalje prihodnjič.)
f Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
«
GLAS IllODl't
NEW YORK, MONDAY, NO VEMBER 5, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A.
GORA LEZE...
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
12
S tiho uljmlnoMjo mu odvzame puško in nahrbtnik, mu sleče jopi«', < m I pre piomšc ter mu |»ostavi pred noge copate. Pureeler j«* bil zadovoljen. Zadnja sled jeze se je razkadila, ko vidi na lejio |M.gr njen i mizi kadečo se juho in v steklenici rdečega tirolca. Ljubeznivo | m »loži roko okoli Karolininega vratu. hobra /ena si! Vendar malo gledaš na mene! In rada me imaš, kaj ne! I>ja. se malo im>ineji!
Karolina >e zasmeje in gorka rdečica ji stopi na lica. Tako gresta k mizi. Karolina postavi preden j juho. Tone po-<moka z jezikom. k<* je |H»kusiI. Dobra juha. — Radoveden j«, ne "kloni n.-td krožnik svoje žen««. — Kaj pa imaš ti f Malo mrzlega, od |jo]dii<*.
T«»daj pa se Tone razjezi.
—	Toda Karolina! Kolikokrat >eni ti že rekel: varčnost tukaj ni na mestu! Kako pa lw»š izgledala, če nočeš dobro je-
In žena ne sme imeti slabše kot mož. Jaz sem eden med naprednimi. korakam - »'a>«mi. - Krožnik z mrzlim mesom norine vstran. I*roč s tem! — V. močnimi koraki gre po krožnik in kozaree. na|iolni krožnik z julio. kozarec z vinom. — Tako. ti k I ju liček! K«*daj j«-j in pij!
Karolinitta lica žare.
—	Bog ti povrni. Teme!— In kako je bila vesela, ko mu je mogla tudi povedati veselo novico. — Tone, ugani, koga 'eni danes videla.
—	No, koga?
—	Mateja! .le zo|»et doma.
—	Ac vent Keni ga že pozdravil gori pri Kimmerauer-
PO MANEVRIH VOJNIH LETAL
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU ti« WEST Hth STREET NEW YORK. N. f.
piAite nam za cene voznih listov, rezervacijo KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
:iWIMI—HIHIIII»l»HliWlimmiHHIIH«IW»lll

Slika nam kaže ulico v Monak oveni \ Nemeija) po mam*vrih nemških vojnih letal. Iz letal so metali prave bombe. na par starih zgradb, ki so bile <|o tal porušene.
Z\ ROPARSKI UMOR 20 LET JECE
jerih. tam*
— Beži! Tam si bil. pri Sinuneraiierjevih* Krbi pa je
lee je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. < Misojenee si j<-pridržal rok za premislek, i Razpravi je prisostvovalo [mnogo obtoženčevih sovašča-Jnov in sorodnikov. Oče je milo zajokal, ko je čili, kam je I pijana spravila sina.
—	SlalK)! Hišica se počasi pogreza.
—	Jezus, Marija! — Karolina odloži žlico. — in ni mogoče prav nič (»omagati!
—	Xe! Tukaj ima vsaka pomoč svoj konec. Hrib leze, dokler ne prid«* v dolino. — Tone vzililine. — In moj goz1. leze ž jim.
Karolinino usmiljenje do Simmerauorjevih zaduši skrb za moža. Pomakne se k njemu ter plaho položi roko okoli njegovega vratu. Beži, tvoj lepi gozd! — Komaj je mogla izgovoriti.
—	Tukaj bom izgubil mnogo denarja, da!.— Pureeler zopet naloži svoj krožnik in ponosno skomigne z rameni. — J Vi taki stvari mora človek j>okazat i, da je kaj drugega, kot so drugi. Stati moramo kot drevo in mimo reči: — Kadar Bo* hoče, vzame, drugič bo zopet dal. Toda pusti me. da jem! — Vzravna si«, tako da se Ka mlini na roka. ki mu je bila na |K»ti, s pesne. — Vbogi Milici tam gori se mi smili. Privoščim mu, da je Matej zopet doma. Kako ta fant dela: kaj takega bi moral človek videti.
Karolina prikima.
—	Matej, da! Tak je bil vedno. Še ko je bil mlad deček.
—	In ko sem ga nato gledal, mi pride dobra misel. In takoj sem poprijel Malo mu bo treba še prigovarjati in Matej Ik> prišel k meni za hlapca. Boljšega si pač ne moreni želeti.
—	Da. Ton«', to je pa bila dobra misel! — Karolina je vsa razgreta. Možu potisne lase s čela in ga tako veselo pogleda, kot bi ga sedaj videla rešenega vsake nevarnosti. — Poglej, Tone! Že davno sem želela o tem izpre govori ti kako besedo, kako gre pri nas z našim gospo«larstvom. Tak delavec, kot je Matej, je bil pri Purčelerju že davno potreben! — Naenkrat preneha, kot bi si* bala, da hi ga njene besede užalile.
Tone mirno mesa z žlico julio.
Da. da! Seveda, če je kdo tako vezan na vse strani, kot jaz!
—	Hvala Bogu. sedaj se morem razgovoriti. Tone! Xa Mateja se moreš zanesti. Vse l>oš zojwt spravil v pravi tir! Vse! — Karolina se prestraši misli, ki se je kot črna stena ]KM»tavila pred njeno svetlo veselje. — Toda! Tone! Kako moremo od Mihclna zahtevati Mateja!
—	O. tako! Misliš, zaradi onega, tam gori!
—	Matej vendar sedaj ne more z doma.
—	Ne sedaj! Xe! Toda dolgo ta stvar ne bo vet- trajala. — Pureeler poje zadnjo žlico juhe. — Mateju sem stavil svojo lionudbo; neumen mora biti. ako ne zgrabi! Toda, kaj sem hotel vprašati! Ali s pošto ni nič prišlo?
—	Ježeš, da! — Karolina vstane. — Priporočeno pismo!
~7 Toda, Karolina! Takoj bi mi ga bila morala dati. Mogoči' je kaj posebno važnega, česar ni mogoče odložiti.
—	Xe bodi hud! V vesolju, da si l»i! tako dober proti meni, sem popolnoma fiozahila. — Odpre omaro in prinese pi-Mno.— Samo če za tebe ni v njem kaka skrb!
Alkohol je v Trbojah pri iu se z njim tako bahal, da mu Smledniku letos avgusta pah- je Kuific rekel: ** Kraneelj! nil dve žrtvi v grob, tretjo pa Dva kovača boš dal meni,-ki v ječo za :!<> let. Veliki kazen- sem ti jih lani posodil'", ski senat pod predsedstvoin F. Kuific. Frane«- Oselj in .Jan Orožna v prisotnosti votantov ko Pravst so potem okoli	j
Ivana Kralja, Frana Kovača, odšli vinjeni na t »sijev <io111 ♦ | OČETOVE ZASLUGE _ SI'
Jdr. K obala iu Frana (iorečana j da bi tam pojedli žegnanjskej i je od N..'>0 do opoldne ohrnvua- bobe iu nekaj mesa. Pravst je I J val roparski umor, ki ga je bil ' kmalu odšel in Kuific je rekel j 11». avgusta ponoči izvršil Ivan! Osi ju: **Dva kovača mi boš j Knifica, ki je krepak iu zasta- vendar dal, da grem na veseli ven 2G-letcii fant. obtožil: naj j co, ko nimam denarja*'. 0>e| j prej zločinstva razbojništva. j pa ni hotel dati. in Kuific pra-ker je l!f. avgusta v Trbojah z j vi: "Tedaj sem mu zagrozil, dolgim kuhinjskim nožem sit- Najprej sva se tnalo spoprijemi Franca Oslja na njegovem la. Malo sem ga porinil. Nato domu v levo stran med S. in D. j sva se >e smejala. Sedla sva rebro tako. da j<* nož porinil do ročaja skozi pljuča do hrbtenice ter je France t »selj v par urah izkrvavel, nato pa je Osi ju pobral .">o.'» Din gotovine. Se tisto noč okoli 1. ure je potem na cesti med Sv. Valbur-
Purčelcr na oyitku natisnjeno
ime
Začuden pogleda Ivrdke.	z
„ — Od grajske pivovarne v mestu! Kaj pa hoče! Najhrže hoče kupiti mojega rjavca. s katerim sem pri zadnji dirki premagal gospodarjevega ameriškega belca! — Smeje odpre ovitek. — Pa ne, bratec! Moreš mi položiti pet tisočakov, pa boš še vedno imel skomine.
Karolina lioče prazne krožnike pospraviti z mize. Tedaj pa vidi. kako je mož preblodel.
—	Tone? — vzdih ne in postavi krožnike zopet na mizo. Ljubki
—	Tako zahrbten hajduk, ta od Boga prokleti 1 __r* 12 Mih* 4 ^JmI«
kriči Purčeler ter udari 8 pestjo po mizi.	zv ^myUivre
—	Jezus, Marija! Tone!	LT	»
p i-	,	Zbirka ljudskih fater
* usti me v miru! — Naglo vrže kozarec vina po grlu,'s. »opic. Mlin i*m) cealK potisne zmečkano pismo v hlačni žep ter liodi po sobi. Obstoji pri oknu, Rtrnii v padajočo noe ter si suka brke.
Poteče nekaj časa, da Karolina upa izpregovoriti.
—	Tone? Povej mi vendar, kaj te zopet skrbi! Poglej vendar, kako mene skrbi.
—	Skrbi! — zakriči čez ramo. — Nikar se ne vmešavaj v vse, kar te nie ne briga!
Truden nasmeh se ji raztegne čez ustniee. Hoče molčati, in pospravlja po mizi. Nato pa ga zopet pogleda ter stopi k njemu.
—	Poglej, Tone; saj ti že dolgo nisem ničesar rekla, če tudi me vedno boli srce, ko vidim vse, kako gre pri nas.
go in Trbojami s kolesom brez luči trčil v vinjenem stanju v kolo Janeza Rozmana, da je ta padel s koh*a vznak in si prebil lobanjo K oz man je potem umrl v ljubljanski bolnišnici zaradi otrpneuja možganov.
Obtoženec, oblečen v Jcpo modro obleko, je vzravnan kakor sveča poslušal čitanje obtožnice. Nato se j»- mirno in preudarno zagovarjal: "Nekaj priznam, nekaj pa ne..." Tisto nedeljo sta bili dve veselici, strelska pri Kuharju v Tr hojah, gasilska v Voklcm. Kuific. je najprej pil v Voklcm. nato je Šel z družbo v Trboje. kjer je nadaljeval s pijačo, leda bi šel kosit. S strelske veselici* so šli pit v Kocjatiovo gostilno. Tu je Osel j kazal denar
nazaj na stol. Prijel sem tedaj > za nož in ga hotel .na'o zastra-! šiti. da hi mi tlal dva kova«' Z »lesno l oko sem ga prijel za j suknjič, z levo sem porini
NOVA NAGRADA
."{o. septembra se je poslovil od •nemške vojske polkovnik Oskar voli Hindenburg, sin in dolgoletni prvi adjutant pokojnega feldmaršala ter edeu najvplivnejših činiteljev iz o koliee pokojnega državnega predsednika. Vlada ga je ob t«-j priliki povzdignila v gene-! ralski čin ter mu dovolila no
siti odgovarjajočo uniformo. Hindenburgov sin je zdaj v
SHiPPIML, NEWS *
7. novembra:
ihuiliuiiiin v Ilavre 9. novembra:
fin-incri v Hn-meri
Aquitania v Chfrlnurj
l{»?x v (Jenoa
novembra:
11«- <!»- France v Havre Veendam v noulogti* sur Mer
t4. novembra:
N>w Voi k, M. C. v Hamburg
16.	novembra:
Stateiiilam v Boulogne sur M# t Berenguria v Cherbourg
17.	novembra:
Champtain v Havre
21. novembra:	•
Washington v Havre All.^rt liallin v a 11 m t >u rg
23. novembra:
AIuj#-.sti<- v Cherbourg Conie tli Suvoia v lenoa
24. novembra:
Paris v Ilavre
29. novembra:
S«. I*ouis, M. v Hamburg
30. novembra
Olympic v (
Evropa v Bremen
I.	decembra:
I^afav^tte v I lat.v
11» x v Gftioa
4. decembra:
Manhattan v Ilavre
7.	decembra:
Saturnia v Trst liariilmrg v Hamburg i:«tei>Karia v ('bj-rliourc
8.	decembra:
Ciiamplain v Ilavre
II.	decembra:
f.Vii. Von Steuben v Ifambrrv
12. decembra:
N"w York v Hamburg
14.	decembra:
M ijentic v Cherbourg V a*liingtun v Havre C -nte «1 i Savoia v <Jenoa
15.	deecmbra: P.iris v Mavre
H -.*rnen v Bremen
19. decembrn:
A li»-rt Ballin v Hamburg 21. decembra:
' > vi:i;i|« v Cherbourg 26. decembra:
I ' •ulsi hland v Hamburg 29 Jecembra:
'If France v Havre
POD OSEBNIM VODSTVOM
BOŽIČNI IZLETI
v JUGOSLAVIJO
nož". Predsednik: 4tY pre-«_, ,	. , ....
; i-...-; .* .. i-i: i, : .. i. .. •>-- b*tu ter .je bil zadnjih osem lskavi ste rek 11, da ie ino/. kar	*'
IGRE
da ............ , 1 ,	, v .
:	l«*t skupini z »Irzavnmi tapu-
Nij je moglo	1,	. ,
In Uaj je rekel	Aleissnerjeui in pokojnim
generalom Sebleieberjein ena najv]»livnejšili osebnosti v Nemčiji. Vlada tega triunivi-rata, ki je trajala od 1. 11'Ja do letos, je zdaj končana. \'si*ka kor je značilno, da je še vedno ostal na svojem službenem mestu Meissner, ki je bil državni tajnik že pod Kbertom. — Selileielierja s«» .'!(). junija letos
reKl sam skočil", tako biti!" —
()>elj " — "liekel je: JaileZ. dosti imam. Denar lahko \za-nieš!... '/. t »rini je tako svetlo gledal. Xa stolu je se«lel. S:--gel sem nato v žep in pogledal, koliko ima denarja. Mislil sem j sprva, da sem dal denar v nje-I gov žep nazaj, pa sem se zmo-. til in ga <lal svojega. Spra vil selil tudi bobe in meso. Nato sem Oslja se enkrat pogle-. umorili. Med vsemi tremi j--dal in sem sami mislil, tla je napravil Hindenburgov sin uaj nož le za suknjič zataknjen.1 manjšo kariero v pogledu časti Hotel sem nož potegniti, pa ni in čina, v katerialnein pogledu >el ven".	• pa nedvomno med vsemi tre-
Obtoženee je nato priznal, da mi najboljše odrezal, j«- trčil s kolesom ob kolo Ja j Hindenburgov rod ie 1»'. ne za Rozmana in tla sta se o- namreč ob ba zvrnila v obeestni jarek. \
] w*si je K ni fie ležal do :,. zju- ( ž:lvn,^a predsetlnika, poj.ol-traj Nato je odšel k Kozmanu nonm olmbclžaiK Rodbinsko i-
na dom ... sta si podala roko = uj|l Noiule<'k v \ zl.odni Pni 1 am se je opral krvi m sel j spat na seno. Orožniki so gaj zdramili ...
Predsednik: *'K Oslju nist«
Iz New Vurka odplujt-Ca. priljubi jena {•ksprcsua paniiku
NEW YORK
13. DECEMBRA
I/horiie železiiihke zveze od Ilaiuburi;a
BREMEN
16. DECEMBRA
Kkspresni \lak ob Itremeii v ISremer-liavcn zajamt-i udolitio potovanje do Ljubljane.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
VAŽNO!
ZNIŽANE CENE za TJA IN NAZAJ
ZA OMEJKNO BIVANJE V KVROPI
\'l rašajte svojejm %tst(>i>iiika. -
57 BROADWAY. NEW YORK
r«»tl je
nantree oh easu, ko je nastopil pokojni feMmaršal mesto «lr
Beneikl trgovec, Ijcrokm ▼ Z. oejuuj .M Crrmn de Berger«c. Herlfna komedij« r petlb dejanjib. Trdo Temno ---------------------------l.lt
Bdela, drama w 4. dej. ___________________M
(»oupa s morja, 5. dej. ____________________.75
Lokalna ftelezuie*. 3. dej................M
Marta, Semenj » Utclimomln, 4.
dejanja___________________________31
Ok vojaki. Ierokas v fttlrlb sltkab ____JSM
Tonikore sajne m Miklavžev voter, Mladinska iijra 9 peljem t
8. dejanjib ________________________M
R. (J. R. Drama v 3 dejanjib v
predigro, (Čapebl. »n. ................45
Reviser, fi. dejanj, trca v«>«ana -----.75
Za kri* In avekod«. Uroka* v S. dejanjib----------------35
šli gledat, kaj
s«
iji je šlo rakom žvižgat. In J prav tukaj so posegle vmes | skrivnostne sile feldmaršalove ' j okoliee. O It Hitid^nburgovi
je dobil llin-imenje Xeudee>k na v obliki narodnega darila.
je x nj.m j osonuk s^tletnici lue je podnevi gorela . < >l»to- j (|1>II|>Ill
ženee: ''Nisem v?'del, kaj je z'.. -
Osljem. Po glavi mi je šlo tako j ^f"1. ,	. v( ..
...	... ... Pri tannenberski i sveeanosti h
kakor Iu mrlieu zvonilo. Mislil.,
sem si, da Oslju nisen. nie lin-!	k<> •>? hl1l Hltlt^
dega naredil". — "V preiska-! J* ** Je llrzava vi ste )M»vedali, da ste zjutnij • 1T,,n<1('nbur-u	domeno
še poslušali ee Oslju zvoni".' ,ian«|,liau hn	^n-ussim-
"Selil bil eisto zmešan' waM;	Je prejela
t rodbina listino, ki pravi, da o-
•li'/i ' i____ a
n
^poezije
a k noro ijs ix piramide............
AZAZKL, trdo vez...............................
BALADE IX HOMAXCE, tnla vez....
HO 11 ZA MLADI ZOll, trda vez ........
Kit AG ULJ ČI\ I (Utva) ..........................
trdo vezano........................................
MOJE 011 ZOIiJE (Gangl) ................
X A li'C IS (Gruden), broširano ............
r/tlMOItSKE 1'ESMI. (Gruden), vez SLUTXJE (Albert lit), bros rano
POHORSKE POTI (Glaser), broš.....
STO UGAXK (Oton Zupančič) ............
ZVOXCKI. Zbirka pesmi j za slovensko mladino.) Trdo vezano ...........
Z LATO ROG, pravljice, trda vez ........
K Narorite jili laliko pri:
* KNJICARNI GLAS NARODA
.80
.25 .40
.80 .25 .30
.30 .30 .50
."O .60
n
216 WEST 18th STREET
NEW YORK.
Zaslišane so bile nato puiee,'stano to iraenje prosto (]avkov rostdniear Rudolf Komurka, i doklor botlo živeli moSki ' Janko Pravst, Anton Rozman, tomt.. Hindenburga. l>a se iz
koeevar Josip m drugi. I^l^ ogne davenim o/ltegl ja jen, ob
vedah' so nekatere bistvene o- v , .	. '.
•'očetovi smrti, je tlal ]>olkovnik
Hindenburg irnenje takoj pre-
.60 .66
Sv.
Neia. Sanje
13.	snopič. Ves talka. Smrt Marije Devlre. Marijin «tnk
14.	snopič. Sv. Bofttjan,
15.	anoplC. Turki Fakjola ta Neia
20. snopUL Sv.
kolnosti, zlasti š<% kako je obtoženec usodno nedeljo iw)pi-	.	. .
ii>	• v ,	1 pisati naravnost na svoje ime.
val. Po umoru je sel nazaj na; 0 ,	, ,;'; '
»Sedanje jmsestvo Hniden
veselico ter za pravil skoro ves denar. Orožniki so pri njem našli od treh sto tak o v le še 71 Din.
Po temperamentnem nastopu državnega tožilca, ki je zahteval smrtno obsodbo, in h
burgove rodbine Neudeck in Langenau meri skupno s Pruskim gozdom ;iO,(H)<) ha in je po velikosti dvakrat tolikšno kakor kneževina Liehtenstein.
Oskar voti Hindenburg je v
peni govoru branilca, se je ve- svojstvu prvega adjutanta dr-
(Dalje prihodnjič.)
KNJIGARNA GLAS NARODA"
216 W. !8th Street
t€
liki senat precej easa posvetoval. Točno opoldne je predsednik objavil sodbo:
Ivan Knific je kriv zločina razbojništva in smrti Janeza Rozmana iz malomarnosti ter se obsodi na 20 let ječe in na; trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Državni toži-
zavnega predsednika gotovo pomagal Hitlerju na površje in je zato tudi prejel odgovarjajočo nagrado na račun zaslug svojega očeta.
Advertise in in "GLAS NARODA*
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
Poziv!
english SLOVENE READEBj STANE SAMO
$2
Naročits ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
216 WEST 18th STRE EV N3W TUBS. CITY
Izdajanje lista je ▼ zvezi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki bo radi «la bih razmer tako prizadeti« da so nas naprosili« da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. H/'