IZHAJA VSAKO NEDELJO.

Naročnina : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10 V-Ameriko Dol. 3.

Inserati po tarifi.
UREDNIŠTVO
in upravnišvo v MURSKI SOBOTI, Slovenska ulica 251

leto i.
Gospodarski, narodni in kulturni tednik.
Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo.
štev. 5.
Dvanajsti avgust zgodovinski den za Prekmurje.
Premino či petek dvanajstoga avgusta je minilo osem let, kak je naše Prekmurje pripadnolo k Jugoslaviji. Te den ostane za naš narod zgodovinski den, ar s tem dnevom so zapüstili Madjari našo slovensko zemljo, na šteroj so jezero let vladali, ravnali in gospodarili:
Jako živa se šče spominamo tistoga dneva, kda so jugoslovanske čete zmagoslavno i ponosno prestopile jezeroletno mejo Mtiro i vkorakale v naše lepo, rodovitno Prekmurje, šteroga prebivalstvo je z veseljom po-zdravlalo prihajajoče goste z ogromnimi „živio" klici. Velko veselje je zavladalo med našim narodoih, kda se je razneso glas: Prekmurje je postalo slovensko — jugoslovensko. Od toga dneva naprej se je odprla pot našemi preprostomi slovenskomi Ijüdstvi, štero je lehko po svojem mate-rinskom jeziki gučalo na vseh uradnih mestah i neje njemi *tr-belo več plačiivati dragih tumačov.
Kak srečen je narod, šteri se zaveda svoje narodnosti, šteri
Oh, prekrasna ti krajina, sine take si vzgojila, ki za tvojo slobodo, tvegali življenje so.
je ponosen na svojo narodnost, šteri spoštiije svojo narodnost i šteri je sloboden. I mi? Seli zavedamo, da smo slovenske narodnosti ? Smo li ponosni na svojo slovensko narodnost? Ali spoštujemo svojo slovensko narodnost ? — Ne, nezavedamo se šče zadosta slovenske narodnosti je ne spoštujemo zadosta i ne vemo, či smo sloboden narod. — Zato pa, če ščemo, da bomo srečni i zadovolni v toj novoj domovini, se moramo zavedati, da smo njeni pravi sinovi, jo moramo spoštovati i Ijiibiti, kak spoštiije i ljübi dete svojo drago mater.	'
Naj premine med nami plemenska mržnja, plemensko sovraštvo, ar smo eden narod, štere nas veže edna krv, edna narodnost, to je : slovanska. — Razširimo to miseo med vsemi slovanskimi narodi, da se zdrtiži i ves slovanski rod, da tak vsemi slovanskomi rodi napoči eden zgodovinski den, den združenja vseh Slovanov.
Bratje! Slovani raztepeni smo po celem svetu. Klic slovanski slišimo vsi, na delo po združitvi!
Osem let.
Po noči od 11. na 12. avgusta 1919. leta se je dogodo najvekši, najvažnejši dogodek v zgodovini Prekmurja, naše lepe §loven,ctke Krajine. To noč, s tem neyom smo menili državo: donili smo driigo državo, drügoga vladara, dosta driigih i novih zakonov, nove uradnike i nov jezik.
Neščemo pisati od toga, kak je bilo prie, samo spomnoti ščemo vse naše čtevce, naj se malo zmislijo na čase pred voj-nov, med svetovnov vojnov, kak tiidi na čase po vojni, posebno na leta 1918 i 1919, na boljše-viško-komunistično vlado. Človek lahko v par trenutkih, v par megnjenih s svo imi dtiševnimi očmi pregleda vsa ta leta, vse te čase ; v svojem srci pa na-ednok lehko občiiti vse vesele i nesrečne dni vojnih i povojnih let, posebno ešče vesele i žalostne dogodke za časa revolucije, kak tiidi naše trpljenje i strah do 12. avgusta 1919. leta —
Tak smo prišli v novo državo. — Po žalostnih dogodkih i trpljenn svetovne vojne i revolucije smo zaistino prav iz srca želeli novo državo. Pa ne samo zato, ar smo znali, da bo se nam v našo j državi lepše i bolje godilo, nego čutili smo to v naših srcih, da smo Slovenci, da nas je Bog stvoro, da živemo kak bratje v^noj hiši, v edno j državi. —
I či zdaj gledamo nazaj na ta leta, na teh 8 let v novdj
fk
državi, lahko presodimo,, kak se nam godi. — Či sodimo, kak prayični sodniki, moramo praviti, da z našov mladov državov moramo biti zadovoljni. Istina, da bi nam lehko ešče dosta, dosta bolje bilo. Ali pomisliti moramo, da smo po vojni i da je zdaj v niednoj državi ne tak, kak je pred vojnov bilo. Či idemo v driige države, tam vam ljudje pravijo, da smo mi lahko ešče i veseli, da je pri njih vnogo hüje, da so dačp vekše,! da nega zasliižka, da se ne da živeti. I to je istina, vej vidim,o, da je večkrat kakša revolucija v vsak-šoj sosidnoj državi. Znamenje, da je tam ešče hüje, kak pri nas. — Misliti pa moramo tudi, da je naša država ešče mfada | da zato potrebuje vnogo več vsega, ma vnogo več potrošov, kak stara. —
Či pa gledamo, ka se je v teh 8. letih napravilo za nas, vidimo, da poleg vseh težav teh let po vojni, vseedno dosta. Železnica iz * Sobote v Lotmerk, dva noviva mosta prek Müre, slovenski jezik v šolah, precejšnja skrb »za ceste i vnogo, vnogo drügih reči svedoči, da nam je nova država ne mačiha, nego dobra skrbna i fiati. —
Zdaj bo trbelo kaknajprle napraviti ešče sledeče: regulirati Müro, odpreti granico proti Mad-jarskoj, v red spraviti agrarno pitanje, našim deiavcom spraviti delo i zasltižek, ceste ešče bolje popraviti, zagvüSati našemi kraji preskrbo z drvami i lesom, pa ešče vnogo drügih reči. —
Pri vsem tom deli j^am morajo v prvoj vrsti pomagati naši poslanci, državni i oblastni, brez razlike strank i vere, ar je to njüva dolžnost, zato smo jih o-debrali. Moramo pa si pomagati tüdi sami posebno s tem, da se driižimo, ar več vküp nas do-segne vsikdar več, kak samo eden ali dva. —
Tüdi v tom pogledi je prav prišla „Kmečka moč" ar bo ona šla vsikdar samo pot pravice.
Pohvalila pa bo, ka je dobro, i grajala, ka de slabo. Kazala de vsikdar potrebe našega kraja i ljüdstva, davala pa bo tüdivsig-dar za vse prilike tanače. I či bomo količkaj pripomogli k tomi da de se našemi ljüdstvi bolje godilo, bomo srečni i zadovolni, ar je to naš edini cio, zato se mantramo, delamo i.trüdimo noč i den brez vsakega najmenšoga dobička ali hvale, samo iz ljubezni i za Bog plačaj.
g PO BOHOVIM» j
12. avgusta 1927 je minulo osem let, kak je bilo naše Prek-murje za istino pridruženo k no-voj domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ar je te dni zasedla vso našo zemljo junaška jugo-slovenska vojska.
V M. Soboti se je ustanovila zadruga „Naš dom", štera bi mela cio zidati stanovanjske hiše v M. Soboti. Uspehi pa se nikši ne kažejo, ka je z njov ? Mogoče spi spanje pravičnoga ?
Beltinci. Dne 6. toga meseca se je vršo ustanovni občni zbor za napeljavo elektrike v Beltince. Za predsednika je bio zvoljeni g. ing. Franjo Mikuš.
Gremij trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti jesklenilnasvoji seji ter javljazok-rožnico štev. 80. z dne 7. julija 1927, da se odpirajo trgovine vsak dan zjutraj ob 7. uri, a zapirajo se zvečer ob 7. uri. Ob nedeljah in svetkih se trgovine odpirajo zjutraj ob 7. uri, a zapirajo se ob 12. uri. Vsak delavnik so trgovine med poldne-vom zaprte eno uro in sicer od pol ene do pol dveh. To se daje na znanje vsem strankam ter tudi trgovcem, da naj upoštevajo gornji red.
Murska Sobota je vč mesto, varaš. Mamo doste uradov, šteri vsi nam pomagajo v naših vse-fele gospodarskih i kulturnih pri-
likah. Je pa za vse te urade premalo prostorov. Spomnimo se samo, kelko je bilo nevole s postov, dokeč je ne dobila resan lepe prostore. — Tak važna ustanova za varaš, kak je orož-ništvo, pa se nahaja kakih tri-četrt vüre daleč od Sobote, v tak zvanoj „Ptišči". — To pa je že resan škandalozno, da Sobota nema orožniške postaje.
Smrt v Mtiri. Dne 3. avg. se je šo 26 letni Alojzij Črešnjar iz Zbigovec pri Meleh v Müro kopat. Nesreča pa je štela, da je ravno to kopanje bilo za njega usodno i je morao v Müri püs-titi svoje mlado življenje. Vtono je i ga je voda prinesla v Iža-kovce. Komaj na peti den so ga tü našli i potegnoli iz vode. Ponesrečenca so njegovi sorodniki dali prepelati na domače pokopališče v Zbigovce.
Vtoplenec v Müri. V Müri se je vtopo pri kopanji 19 let star mladenec, sin g. kr. notari-juša Ašiča iz Maribora. Voda ga je prinesla do Ižakovec, gde so ga vün spravili iz Müre i od-pelali na njegovo domače pokopališče.
V Müro je šteo skočiti z
mosta za kola v Mürskom Središči nekši človek, ar je zapio vse peneze, štere je dobo za kravo. Mimoidoči pa so ga pregnali. Itak pa je na vsakšo vižo šteo mreti, zato je tak kak je bio, doli slečeni z gvantom na hrbti šo k železniškomi mosti i skočo v Müro. Valovi bistre vode so ga pograbili i ga zakopali. Ne daleč od mosta so ga najšli že mrtvoga.
Ogenj v Vučjivasi. Posestnik i kovački majster v Vučjivasi je šo v soboto preminoči tjeden s svojim oženjenim sinom Fran-com Golinar kosit. Pri deli pa sta se svadila. Sin je oči voči metao, zakaj njemi ne da penez nazaj, štere njemi je posodo. Tak dugo sta se Stükala, da je sin püsto očo na travniki i šo domo. Med potjov si jesposodo špice, češ, da de si cigareto na-žgao. Špice pa je porabo za drügi cio. Prišedši domo je vttž-
gao očetovo hišo, sam pa si je djao vreče na glavo i se skrio na hiši. Gda so gasilci že telko pogasili, da so lahko podirali še stoječi rušt, so najšli požigalca že mrtvoga. Od velke vročine njemi je červo gorpočilo, edna roka i edna noga sta njemi zgoreli. Nesrečni človek je zapiislo ženo i 3 male dece.
Hotiza. Mi se tüdi ščemo oglasiti v „Kmečkoj moči", ka svet zvedi kaj od nas. Naša ves leži pri Müri. Od edne strani je to dobro, ar mamo ob Müri jako dobre njive i senokoše, od drüge strani pa nam je Müra velki strah. Müra je tüdi prinas ne regulirana, zato z velkov nagli-cov podira proti vesi. Trebe sapio ešče dve velkivi povodnji i naša ves ie v nevarnosti, ka vdari vnjo Müra. Pred dvema letoma se je nekaj delalo, ka se odvrne nevarnost, zdaj pa več nega čflti, kà bi se što kaj bri-gao za nas. Prišli so k nam gotovi lüdje i so nam obečavali, ka se potegnejo zato, ka se odstrani od naše vesi najvekša nesreča, štera nam grozi od Müre ali zdaj vidimo, ka so ta obeča-vanja ostala prazna. Zato pitamo: ali resan nega nikoga, Što bi se zavzeo za nas ? Pomoč je hitro potrebna, inači je kesno, ar divja Müra ne čaka. Bojimo se, ka so vse naše prošnje zabadav, ar nindri ne čtijemo, ka bi bio za regulacijo Müre določen kakšni penez. — Nekda pred več sto leti je ves naš kraj mogeo biti poraščen z velkim logom. To nam zdaj odkrivle Müra. Bistra voda nàmre na zavojih^ riiši brege, odneši zemljo i odkrivle velikansko rastje, štero je že vnogo-vnogo let ležalo pod zemljov. Nešterni rasti so debeli v premeri po 1 meter 50 i ešče več. Mejnši falati so že napol zoglje-neli., Nešterni si tak spravijo drva, ka to drevje vlačijo iz vode.
Kronski vpokojenci. Delegacija ministrtva financ nam javlja, uradno pa je izšla v Uradnem listu od dne 30. julija 1.1.
št. 358/81 naredba ministrtstva za finance z dne 4. julija 1927, D. R. br. 88808. glede prevedbe kronskih pokojnin na dinarske z veljavnostjo od 1. avgusta 1.1, dalje. Po nalogu ministrstva financ od dne 14. julija DR br. 88808 bo delegacija osebno pozvala vse kronske vpokojence, » da vlože prošnje za prevedbo pri bivših svojih resornih obìast-vih, priklopivši dosedanji pokojninski dekret in priznanico delegacije, vrh tega pa tudi vse listine, na osnovi katerih je bila svojčas dosežena osebna ali rodbinska pokojnina v kronah. Z ozirom na veliko število takih vpokojencev je naravno, da se pozivi ne morejo naenkrat dostaviti, toda pričelo se je že s tem delom, ki se bo tako pospeševalo, da bo v čim krajšem roku dovršeno, zatorej naj se za enkrat opuščajo vsake ustne ali pismene reklamacije.
V z. delegata : Bonač s. r.
Romanje na Velehrad. Letos je velko romanje na Velehrad na Ceško-Moravsko, v prestolnico sv. Metoda. Tüdi od nas, iz Prekmurja ide ta več romarov. Mi našim romarom želemo srečno pot i želemo tüdi, ka se v bratskoj češkoj zemlji počutijo prav dobro i se v prestolnici vel-koga slovanskoga apoštola sv. Metoda spomnijo svoje domovine.
Nove železnice. V Sloveniji se gradita letos dve novi železniški progi. Prva je Rogatec — Krapina, štera bo velkoga pomena za promet med Mariborom i Zagrebom. Posebno Rogaška Slatina, naše lepo letovišče bo melo od te progé velki hasek.-Drüga bo vezala Št.Janž i Sevnico ob Savi.
Velikanska vročina je bila preminoči tjeden po celoj domovini. Vročina je dosegnola 35° C v senci. Po silnoj vročini je pa, kak je bilo pricaküvati, prišla nevihta, štera je močno divjala posebno v dolnjem deli Prekmurja. Prišeo je pa tüdi jako zaželjeni dež, šteri nam je pri-,
neseo vüpanje, ka bo kaj več krumplov, hajdine, prosa i repe, ka bomo itak leži preživeli to leto.
PRILIČEN FRANCEK se* na-daljüje v prih. štev.
Naša letovišča. Rogaška Slatina je edno že davno poznano letovišče Slovenije, štero je jako prilübleno. Letos ma dosta gostov — staono okrog 1700. Med gosti je največ Madžarov i za temi Čehov. — Bled je najlepši kraj ne samo v celoi našoj domovini, nego v celoj Evropi, zato prihaja se vnogo letovišča-rov. Letos je dozdaj bilo gostov 8550 iz vseh krajov Evrope, na dale tüdi iz Amerike i Egipta.
Jaboka so začnoli küpüvati razni trgovci po Prekmurji. Skoro na vsakšoj našoj postaji vidimo puno vozov, s šterimi naši kmetje vozijo na postaje jaboka, štera ide v dalešnji svet. To je raz-veselivo, ka so naši kmetje začnoli odavati jaboka. Sigurno je, ka se za te tüdi lepi penez dobi.
V	Lendavskih goricah seje splašo konj ednoga posestnika s Tornišča. Konj je strašno divjao dol po klanci tak, da je na zavoji gospodar spadno s koleslina i se tak spobio, ka je niorao iskati pomoč pri zdravniki v D. Lendavi.
Poročo se je gosp. Viktor Stanjko šol. upravitelj v Stanjev-cih ž gdč. Bežiko Šarkany. Mla-domi pari naše iskrene čestitke.
V	Novom Sadi je bio obešeni Mišo Konjač, šteri je bio obsojen na smrt, ar je bujo svojega gospodara i njegovo ženo šteriva- peneze si je šteo prilastiti.
Naprej po poti započeti, Ljubezni puna „Kmečka moč" Rod svoj vodi k sreči pravi Najvijši daj ti blagoslov!
PO SVETI

Pes rešiteo pred gotovov smrtjov. Na Madžarskom se je dogodo te zanimiv slučaj : Bankir Berman je bio s svojov rodbinov v Gödölöji v kopališči na Donavi. Cela drflžina si je vsela v čune i so se vozili po vodi. Naednok se je čun prevrgeo. Drtigi so vsi splavali na breg. Stari Berman pa se je že začno potaplati To videvši njegov vučji pes, je skočo za njim v vodo i ga je zgrabo z močnimi zobmi za obleko i ga zavlekeo na siiho, i njemi tak rešo življenje.
Na Japonskom je bio pali strašen potres, porušenih je več vesi.
Zračna pot. Človeško napre-diije vidno den za dnevom. Po siihom nas prevažajo železnice, automobili, po vodi ladje in v zraki zrakoplovi. Sigurno je že dnes, ka bomo se za par let vozili z nekimi pripravami po zraki ravnotak, kak zdaj po zemlji z biciklini. Zrakoplovstvo silno naprediije. Zdaj pišejo no-
I PODLISTEK 1
Osvobojenje.
Vroče je pripekalo solnce avgus-tovega dne. Po zadnjih dogodkih zbegani ljudje, so skrivaje posedali v senci dreves in tiho, š«petaje govorili o možnostih, ki jih lahko pri-neso najbližnji dnevi. Strah je vladal povsod in z vsakega obraza si lahko razbral razburjenost in nezaupljivost. Boljševiška strahovlada je močno pretresla vsakega slehernega človeka.
Že dva dni se je selila razbojniška druhal, ki je mučila, preganjala in strahovala ubogo ljudstvo. Šli so potrti, s povešenimi glavami; njih slava je zatonila v tem kraju . . . Sovražnik se je pobiral s slovenske zemlje in njegove grožnje v one-
vine, ka sta nemškiva letalca bila v zraki 52 vor i preletela 6500 km. Letalca mislita v kratkom preleteti ocean.
Kaj je vse mogoče ? Uspele so probe, razgovor med Berlinom (Nemčija) i Buenos Aere-som (Argentinija v F. Ameriki) po brezžičnom telegrafi. Govor se čuje prav dobro. — Pomali bomo se zlehka razgovarjali s svojimi v Ameriki.
DOMAČE.
Volitve se bližajo, zato je že vse na nogah. Začnoli so se velki volilni. shodi i na vse kraje se že agitira. Vse novine pišejo, ka te volitve prinesejo velka iz-nenadjenja i ka pride do velke spremembe našega notranje-poli-tičnoga položaja. Volilni boj bo jako srditi, ar se vse bori proti vsemi. Najhujše pa je to, ka od vsega toga lüdstvo nema nikšega haska, država pa škodo i velikanske stroške. — V Prekmurji mamo dozdaj mir. Kak vse kaže,
prinas ne bo zdaj preveč korte-šacije. Liidje so se navolili telši volitev, od driige strani pa zdaj tiidi nega časa voditi politike. Vzrok pa je tiidi to, ka ništerna stranka nema kaj novoga povedati.
SVETOVNE.
Romunija. Po smrti krala Ferdinanda je zavladao njegov vniik Mihael I. Njegov oča Ka-rol, šteri je bio prie prestolonaslednik, se je mogeo ódpovedati prestoli. Zdaj pa se bojijo, ka bi princ Karol prišeo nazaj v Romunijo, i bi se vGžgala državlan-ska bojna med njegovimi i nje-govoga sina, dnešnjega romun-skoga krala pristaši.
Med Češkov i Vatikanom se vodijo pogajanja za obnovo dobrih odnošajov.
Ženevska razorožitvena konferenca, na šteroj so se pogajale Amerika, Anglija i Japonska, kak bi se razorožile na morji, se je razbila brez uspeha.
Na Madžarskom so začnoli stavkati—štrajkati delavci, šteri zahtevajo zboljšenje svojega živ-lenja. — Tü se je ustanovilo
moglosti in jezi so kazale, da se le težko, zelo težko odpoveduje tej u-grabljeni in po njem oskrunjeni zemlji. Krivica je bila premagana po pravici in slovenska zemlja je vstajala k novemu življenju; v njenem narodu se je porajalo upanje v bodočnost . . .
Vse je Živelo "v nestrpnem pričakovanju. Pridejo danes? Jutri? Ali jih mogoče spet ne bo? Pogledi so se obračali proti jugu, proti Muri. V teh pogledih je bilo upanje in strah, pričakovanje in bojazen. - Tam od Mure, čez Muro morajo priti rešitelji. Zakaj jih ni? Sedaj je prišel pravi čas, da nas osvobode.
Mura je mirno šla svojo pot. Njena pesem pa je bila danes vese-lejša. Ni je več žalil s svojimi sovražnimi pogledi neljubi tujec. Že ves dan vlada ob njej mir, mir po dolgem času. Čoln se je zazibal in je splavai brez strahu, svobodno na
ono stran. Tam za goščo je bilo vse živo. Na stotine mladih junakov je bilo pripravljenih, da prekoračijo srebrno Muro, tisočletno mejo in pri-neso rešenje in osvobojenje.
Vendar enkrat ! Še nocoj, p: eden napoči dan, z vshajajočim solncem bo prišlo osvobojenje. V taboru jugoslovanskih junakov je bilo najlepše razpoloženje. Oni naši, ki so prijeli za orožje, da pomagajo osvoboditi, so hodili s ponosom, na njih zagorelih licih je bliskal'smeh radosti.
„Še nocoj!" Nocoj, proti jutri prekoračimo Muro — so govorili v enomer in videlo se se je, da čakajo težko, nestrpno.
*
* *
Solnce je zahajalo. Zadnjikrat je zapuščalo to zemljo v tujčevi lasti. Hitro se je skrilo, da bi čim prej prehodilo svojo pot in potem vzdramilo to zemljo k vstajenju.
drüStvo, štero ma namen zbirati vse podatke o zatiranji Madžarov v drügih državah i delati na to, ka se politične meje Madžarske spremenijo i ka se vpostavi nazaj velka Madžarska.
Mala Antanta, Italija, Madžarska i angleški velikaš Rothemere. Mala antanta, to je zveza treh držav, štere so si delile Austro-Ogrsko i te so naša država, Čehoslqvaška i Romunija. Med temi državami je pogodba, po šteroj so si dužni v slučaji bojne pomagati, posebno pa proti Madžarskoj. Madžari, posebno pa grofje i baronje, nikak nemorejo prenašati dnešnjega stanja, ar majo velka posestva v teh treh državah, zato delajo vse, ka bi Madžarska dobila nazaj vse zem-je, stere je zgubila po trianon-skoj mirovnoj pogodbi. Tak so podkupili angleškoga lorda, šteri k ma v svojih rokah velke svetovne novine i te v tej novinah piše zato, ka bi naj Madžarska dobila nazaj izgUblene kraje. Vrši se velki b'öj po novinah, v šterom ie tüdi naša smrtna sovražnica Italiia stopila na madžarsko stran i joj pomaga. Mala Antanta pa
je izjavila, ka Madžarska lahko dobi nazaj vse, ali samo vkrva-vom boji, če bo joj pelala sreča. Kak pa se vidi je vse to delo brez pomena, ar se zna, ka, če se kaj maloga spremeni, se vse poruši, ka se je sklenolo na mirovnih konferencah i pride ešče htijša svetovna bojna.
Brazilija. TU je bio sprejeti zakon od obrambe države, šteri je namenjen proti komunistom.
I POUČMO I
Domača vzgoja.
Zrak.
Dete poleti že v starosti dva dneva, po zimi v starosti 5—6 tjednov lehko nesemo ven na čisti zrak. Od drUgoga leta v zimskom časi pa samo v pol-dnevnih vUrah lejko nesemo dete ven na čisto ozračje (či se je toplina dvignola nad 0 stopinj). Poleti pa je lejko malo dete celi den veni, do sunčnoga zahoda. Kda je dejte staro več kak dve
leti, tüdi po zimi naj bo več vUr veni; naj se sprehaja ali igra. Či je dete dosta na svežem zraki, posebno pa na sunci, to krepi jako telo deteta.
* tistoCa.
Koža maloga deteta se jako poti. Da pa se te majhne luknjice, skoz štere prihaja pot, ne zamišijo, je trebe jako čisto držati. Dejte moramo do starosti 10—12 mesecov dnevno vmlač-noj vodi" (28o R-26o R) kopati. Od starosti ednoga leta pa samo vsakši drügi den, sledkar pa tje-densko dvakrat. V starosti nad dve leti pa samo ednok na tjeden. ZvUn kopanja moramo dejte vsak večer v postanoj vodi o-prati — celo telo. Kesneje (po drtigom leti) pa operemo celo telo deteta zjutraj z postanov vodov, to navado pa moramo obdržati vsikdar. Dosta kopanja v toploj vodi dmehkUži telo.
Zavolo zdravja, pa tüdi za-volo čistoče moramo kak najprle privaditi dete, da si pred jedjov opere roke, da si redno čisti nohte, dnevno bar dvakrat očisti zobe in izpere vUsta (zjutraj i zvečer) i da pravilno neguje se.
Pripodili so se temni oblaki in zagrnili nebo. Treskalo je in bliskalo. Grom in blisk sta srdito vznemirjala zemljo in sta klicala maščevanje za krivice, ki so se godile v dolgi dobi tisočerih let slovenskemu narodu. Dež je lil s strašno silo in močjo. Izpiral je vse madeže, ki so pali na to zemljo ; pral je črno preteklost, da bi prišla naša zemlja čista in sveža kot nevesta v hišo matere Slave. Strašna, grozote polna noč, kakor je
bilo naše tisočletno suženjstvo.
* «
Zaorila je pesem od Mure sem. Ni se še zdanilo in ljudje so hiteli gledat. Močne trupe jugoslovanskih junakov so vkorakale po cesti s povzdignjenimi glavami. Nadepolni zori, ki je spremljala pot junakov, je sledilo zlato solnce v veličastnem sijaju svobode.
Solze veselja so splavale v očeh vsakega človeka. Oduševljeni „živio" klici so grmeli v svobodnem zraku. Ceste so bile polne naroda, ki je tako težko pričakoval rešenja. Cvetje in topli pozdravi so padali na junake, ki so prišli rešit to zemljo.
12. avgust je' bil dan našega vstajenja iz groba narodne smrti, to je bil dan zadoščenja za vse prestane krivice in trpljenje. Svobodno je zadihala slovenska zemlja po tisočletnem robstvu.
I SMEŽNICE I
BODOČI KÜHAR. Vučiteo (v šoli): „Pazite deca! Vaša mati kiipijo falat mesa i ga razdelijo na deset falatov i ga razdelijo med vas petero. Kelko falatov
dobi vsakši? Povej mi ti Jurček!"
Jurček: Vsaki od nas dobi dva falata."
Vučiteo: „Dobro! Ka pa če mati razrežejo na sto falatov, ka te dobite?"
Jurček: „Gospod vučiteo, te bomo dobili — gulaš!"
ČLOVEK DOBROGA SRCA. Liikač: „Ka se peklenščeka pogajaš telko s tem krojačom za tvojo novo obléko, vej njemi itak nikdar ne boš mogeo skoj plačati?!
Tomaž: „E moj Bog! Ščem strgati kak največ pri ceni, ar bi rad bio, ka preveč dosta ne zgübi,"
OLAJŠUJOČA OKOLNOST-Sodnik: Navedite kakšne olajšujoče okolnosti v svojo korist!"
Obtožena: „Prosim vas, uvažuite mladost in neizkušenost mojega odvetnika! "
Občinska uprava.
A. H.
Postavljanje zgradb.
Ta, navidez sicer povsem nedolžna zadeva zahteva v resnici dosta več previdnosti in paž-nie kot se ji navadno posveča. Marsikateri gospodar si je ravno skozi zidavo nove zgradbe nakopal na glavo sovražnike, zabredel v tožbe in dolgove ter tako gospodarsko počasi propadel. Kaj ima torej storiti stranka, katera namerava postaviti novo stavbo in kako ima pri tem postopati občinski urad?
1. Gospodar (graditelj) si mora pustiti napraviti pred pri-četkom zidanja zgradbe stavbeni načrt (plan) v dveh izvodih in ga nato z vlogo na občinski urad poslati občinskemu uradu s prošnjo za izdajo stavbenega dovoljenja. K prošnji je priložiti tudi kolkovino za reSiéev prošnje.
(Dalje prih.)
Istinsha zgodba.
Preminočo soboto proti večeri sem šo truden domo iz Sobote. Paščo sem se, zato mi je bilo vroče'i žeden sem post?o. Tüdi se je delao že mrak. Zato sem šo k ednoj hiši vodo prosit. Pri stüdenci najdem sedečo že starejšo žensko. „Dober večer Bog daj !" Mamica so se prestrašili, da bi jim skoro1 očalje z nosa spadnole. — Proso sem vodo. — Gda so zajemali, sem pogledno, ka čtejo i zagledao sem na klopi „Kmečko moč". — Pitao sem jih, kak se jim dopad-nejo te novine? In odgovorili so : „Tak lepih novin smo ešče ne meli. Škoda, da nemam vseh številk, da bi jih vküp devaia i dala vezati, ar je dosta pripovi-sti i lepih navukov v njih". Po-tolažo sem jih, da bom jim že preskrbo vse številke, tüdi tretjo, štera nam je pa sfalila. Zahvalo sem se jim, oni pa meni i sem šo svojo pot dale proti domi.
Kakšna je „Kmečka moč?"
(Dobili smo i objavimo.)
Gospod urednik ! Z največjim zanimanjem sledim Vašemu listu. V resnici je ta list izvenreden in zanimiv pojav. Vi pravite in to potrjujejo vse dosedanje številke Vašega lista, da je list nestrankarski. Jaz sam sem to težko verjel poprej — sedaj sem o tem prepričan — zato pa je razumljivo tavanje, beganje, in spraševanje na vse strani : kakšen list je „Kmečka moč", čigav je, kaj hoče itd. Naravnost užitek je opazovati, kakšno zanimanje je zbudila „Kmečka moč" in kakšni komentarji padajo od ene in druge strani. Človek ima prav dobro zabavo, ko vidi, kako vse živi v napetem pričakovanju in se kot nevtralec in opazovalec razgovarja z različnimi osebnostmi. Rad bi ta svoja opazovanja opisal tudi v „Kmečki moči", kar bo sigurno zabavalo njene čita-telje.
V neketn članku ste prav povedali, da je strankarstvo be-teg, na kojem boluje danes skoro vsak Človek. Ko je izšla prva številka „Kmečke moči", je bil vsak v dno svojega srca prepričan, da je list glasilo ene političnih strank, ki ga je izdala za propagando za bodoče volitve, kajti nepolitičen list je vendar danes bela vrana. O tem sem bil prepričan sam. Politični listi so molčali, ker nihče ni bil na jasnem ; molčali so in čakali in še čakajo. — Zanimivo pa je kako so sodili različni lüdje. Večina je trdila, da je list organ Radičeve kmetske stranke, češ, naslov sam pove dovolj. Neka izjava že v prvi številki pa je dala razmišljati, je-li res tako. In zopet so dvomili. — Nek ugleden pristaš ene močnih strank mi je izjavil, da je list radikalske stranke, kajti oni že dolgo pripravljajo teren za svoj list v Prekmurju. Ta trditev se je vsakemu zdela zelo verjetna in se še danes trdovratno vzdržuje. Jaz sem
prepričan, da je brez podlage. List so izdali v tej nedolžni obliki demokrati za volitve, saj oni imajo v Prekmurju največ upanja za ljudsko stranko na uspeh. Vendar pa odlični demokrati to zanikajo, češ njim nični znanega o tem. — Radi neke osebe, ki je baje pri listu zainteresirana pa gotovi, krogi drže, da je list prijazen SLS. — Neki ugleden časopis pa Je prinesel vest, da se snuje v Prekmurju nova stranka „agrarcev". Kmečka moč pripravlja teren nQvi politični stranki. Ta trditev pa je že ovr-žena, kajti za oset>e se absolutno ne ve, ki bi naj organizirale novo stranko in bi samostalno nastopale pri volitvah.
Taka disorijentacija ylada povsod. Medtem pa, „Kmečka moč" dobiva vedno več in več prijateljev, ki se jim je s svojim dosedanjim v resnici lepim in prikupljivim pisanjem prikupila. Danes že mnogi govore, da je list v resnici nestrankarski, v Prekmurju na vsak načiij potreben in bo ga treba vsestransko podprejti. Pravilno je : v Prekmurju treba delati na kulturnem, gospodarskem in narodnem polju in potem naj še le pride politika in strankarstvo. „Kmečka moč" le naprej po tej poti, s tabo bomo vsi, ki nam je interes prekmurskega ljudstva pri srcu. N.
I GOSPODARSTVO [
Krumpli zrastejo debelejši, če jim cvetje odtrgavlertio, ka se ne razvijejo jagode na trave.
Kis iz jabok (jesih) je naj-zdravejši za kisilo hrano, zato si napravlajte jesih iz sadja. V te namen so najbolša kisila jaboka, štera dobro očistimo od gnilobe i vsega i je stučemo. Trop spravimo v kad, naljemo gor malo esenca i püstimo na toplom, ka se skisa (3 dni), nato sprešamo i dobimo jako dober sadni kis.
Gospodinjstvo. Nače verti-nje so jako malo poučene v raz-
nih gospodinjskih stvareh, zato bo „Kmečka moč" odzdaj pod naslovom „Gospodinjstvo" prinašala vsevrstne navuke v gospodinjstvi. Mi smo že dosihmao prinesli par lepih, poučnih navu-kov, šteri so zbiidili velko zanimanje pri naših kmečkih vertinjah. Zdaj pa bomo ešče več prinašali, ka tak y istini naše novine prinesejo hasek k hiši. — Največ kmečkih ktiharic zna skühati samo mlečne krumple, graj, zelje, repo, pa ešče kakšo kašo, vse drügo pa je njim neznano. Kelko vsega se da hasnovito porabiti v kühnji i pride na sto^kak dobra, zdrava i tečna jeo i to z malim delom, skoro brez vsakši stroškov, či vertinja znä pripraviti. Mi mamo zelenjavo, sadje i vse drügo, ka navadno da razmeroma našoj kühnji malo haska, ar se ne ve porabiti. „Kmečka moč", zato pozivle vse slovenske kmečke vertinje, ka si jo naročijo i tak dobijo domov, v svojo k ihnjo najbolšo šolo. Mi smo sigurni, ka s tetn najbole postrežemo našim vertinjam, zato ne zakesniti naročite si naše novine, ar bo Vam sledkar žao, ka nemate od začetka..""" -

C EN
Penezi :
1	dolar
1	av. šiling
I	čehosl. krona
1	nemška marka
1	francuski frank
1	švicarski frank
1	italjanska lira
Din.
56-15 8--
1-67 13-50
2-20 10-93
3-08
■
1 madž. pengö	„ 9 90
Državno 1% invensticijsko posojilo Din 84-50 Državna renta za ratno šteto Din 346-—
Blago :
Pšenica nova Din 300— — Oves novi	„ 170— —
Kuruza staia „ 180—182
t
KALENDAR.
Mesec avgust ma 31 dni. V lom meseci se skrači den za 1 vüro i 34 minute.
Pondelek 15 Vneb. ali Vel. meša
torek	16 Sv. Rok
Sreda	17 Sv. Hiacint
Četrtek	18 Sv. Jelena
Petek	19 Sv. Ludovik
Sobota	20 Sv. Bernard
Nedela	21 Nedela 11. po Ris.
Či je na Velko meso lep?), Prijetna vinska jesen bo.
Zadnji krajec meseca bo 19 avg. ob 8. vüri i 55 minut večer. Vreme bo lepo.
Senja :
16. avgusta bo senje v Raki-čani.— Istoga dneva v Draškov-ci v Medjimurji. 18. avgusta je senje pri Sv. Jeleni pri Čakovci
19.	augusta bo senje na Hodoši.
20.	avgusta je senje v Mürskom Središči. Dne 22. agusta pa je senje v Dokležovji.
Proščenja :
Dne 15. augusta je prošenje v TUrnišči, na "Kobilji i pri Sv. Martini v Medjimurji.
Glasi uredništva:
Z žalostjov moramo povedati tii javno, ka se najdejo lüdje, šteri so sovražniki našega lista i to takši sovražniki, šteri se skrivlejo i ne vüpajo nastopiti na svetlom. Mi smo dobili nekaj številk naših novin nazaj. Pri tom pa smo dognali, ka so takši lüdje, šteri te številke pošilajo nazaj ne da bi je naslovlenec komi idejo dobo v roke. Tak se je zgodilo v véòih slučajih, ka so novine prišle nazaj, naročnina pa je že bila plača-wa. Naročniki nas pitajo, .zakaj jim novin ne pošiljamo. Mi smožezvedli za takše ltìdi pa je bomo pravočasno prijali i je navčimo, ka se pravi tüjo pošto svojevolno pošilkti nazaj. Što je zabiti i nešče pametnih svarih čte-ti, naj püsti drügim njihovo čtenje, šteri šče meti dobre düSevne hrane. Prósimo vse naročnike naj nam vse nerednosti taki javijo.
VSEM ONIM ŠTERI ŽELEJO" meti vse številke „Kmečke moči", sporočamo, ka tretje i štrte številke nemremo poslati, ar so nam stalile. Mogoče dftbimo šče kaj nazaj i potem pošlemo. — Zato ponovno prosim© vse, da nam naj zagvišno po-šlejo novine nazaj či jih neštejo naročiti, vej to nikoga nikaj ne košta, mi pa trebamo vse številke vsigdar znova. . „ .
□amgpgggcEaaaamaaapmaxD
Naznanjam našemi ljüdstvi, da ordiniram v Wolakovoj hiši v Dolnjoj Lendavi. - Betežnike sprejemam vsakši den, idem pa tüdi na prošnjo k betežni-kom na dom. flofttop FpanC HlflP, zdravnik.
EDEN NOVI BICIKL ZA 3 DIN!!
v<
CENE OGLASOV:
V,oglasnem oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom 150 Din in „poslano" 2 Din za vsaki cm*. Popusta-se da pri 3-5 kratnem oglaševanju 15%, 5 krat nad pa 25% =	Cene malim oglasom 10 Din.
)
OBRTNA BANKA
podružnica v LJUTOMERU
Centrala v Ljubljani T|TL^°2N
(
i
)
kupujemo srebrne krone, goldinarje, zlatnike in vse drug valute po najvišji dnevni ceni.Stavite ponudbo z navedbo količine. Izvršujemo vse bančne posle ooooooooo najkulantneje. ooooooooo
(

Vabilo
na
IZREDNI OBČNI ZBOR
Tiskarne Panonlja v Murski Soboti
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se vrši v nedeljo, dne 28. avgusta 1927 ob 10. uri predp.
v prostorih tiskarne v Murski Soboti Šolska ulica 241.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika	in obratnega inventarja.
o zadnjem občnem zboru. || 4. Volitev 5 članov v načelstvo
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva	in 2 članov v nadzorstvo.
3.	Sklepanie o nakupu strojev	5. Slučajnosti.
Glasom 20. pravil je občni zbor Sklepčen, če je na njem zastopana ena petina plačanih deležev. Ako bi ob napovedanem času ne bilo toliko deležev zastopanih, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število zastopanih deležev.
Načelstvo.

V zalogi
v TIskarni Panoniji
I LOVSKI IN RIBIŠKI ZAKON ^ Ü za Prekmurje in Medjimurje ^
nevezan 22 Din vezan 30 Din
v tisku:-j IMENIK OBČIN \ PREKMURJU
sestavil srezki poglavar Lipovšek
Cena 12 Din
NOVI
i I
s
I
S
ót Krstni, poročni, domovinski listi, za-S| dolžnice, potrdila, smrtovnic» i. t. d.
P PREPRODAJALCEM POPUST! I

Dober lahki zaslužek
Za razprodajo državnih vred-papirjev Jugo-fortuna iščem po celi državi potnike in potnice proti visoki proviziji. Mesečni zasl. 5000-8000 Din.
I Turdha M. RMBÉIÈ, Zagreb |
Pantopičah ZO.
Učenko
z vsaj 4 razredi osnovne šole sprejme TISKARNA PANON1JA v Murski Soboti, Šolska ulica 241