NA INVESTICIJSKI FRONTI (Po Borbi) SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS: VARSTVO PRAVIC DELOVNIH LJUDI Predsedstvo RS ZSS je na svoji seji minuli teden sklenilo, da morajo sindikalne organizacije čimbolj okrepiti svoja prizadevanja za varstvo pravic delovnih ljudi. Praksa namreč kaže, da so sindikalne organizacije to stran svojih nalog precej zanemarile, kar ima številne negativne posledice. Zaradi dolžnosti, ki jih imajo do svojih članov, ne nazadnje pa tudi zaradi čimbolj uspešnega izpolnjevanja nalog gospodarske reforme morajo sindikati okrepiti pravno pomoč, ki jo dajejo svojim članom pri zaščiti njihovih pravic iz delovnega razmerja, hkrati pa nuditi tudi svojo politično pomoč, kadar gre za varstvo ustavnih in samoupravnih pravic sindikalnih članov. Po znanem pravilu, da je bolezen bolje preprečiti kot pa zdraviti, pa si morajo sindikalne organizacije prizadevati, da predvsem odpravijo vzroke, zaradi katerih prihaja do kršitev pravic delovnih ljudi. . Predsedstvo je posvetilo svo-1° sejo temu vprašanju zaradi dejstva, da v zadnjem času zelo Vrašča število sporov iz delovnih razmerij. Posebna komisija ^ proučevanje problemov zabite sindikalnega članstva, ki ie ustanovil plenum RS ZSS, "e sejo pripravila poročilo Pravni zaščiti, ki jo nudijo Vtikati svojim članom pri va-l°vanju njihovih pravic iz dednega razmerja — to poročilo Je članom predsedstva omo-Socilo, da o varstvu ustavnih in samoupravnih pravic sindikalnega članstva spregovorijo iz širših vidikov. KAKO JE ORGANIZIRANA PRAVNA POMOČ SINDIKATOV V približno dveh tretjinah slovenskih občin sindikati že sedaj nudijo svojim članom — na njihovo zahtevo — pravno pomoč pri varovanju njihovih pravic — prek pravnih posvetovalnic pri občinskih sindikalnih svetih, prek služb pravne po- 1 I 1 ! ! I e e Š s 1 Solidarnost Razprava na zadnji seji predsedstva RS ZSS, posvečena dejavnosti sindikatov v zvezi z varstvom ustavnih in samoupravnih pravic sindikalnega članstva, je odprla vrsto vprašanj, ki kažejo z ene strani na pomanjkljivo delo sindikalnih organizacij, z druge strani pa na pomanjkanje solidarnosti njihovega članstva. Dejstvo je da so sindikati v večini slovenskih občin organizirali pravno pomoč, katere usluge so na voljo sindikalnemu članstvu, kadar po lastni pobudi zahteva zaščito svoiih pravic iz delovnega razmerja. Dejstvo pa je tudi. da je sindikalno članstvo zelo slabo obveščeno o tej strani dejavnosti sindikatov, kar velja se posebno za šolsko in strokovno manj izobražene delavce — prav ti Pa so najbolj potrebni omenjene pomoči. In dejstvo je, da skoraj ni primera, da bi delavec prišel po nasvet v sindikalno pravno posvetovalnico zato, ker ga je tja napotila njegova sindikalna organizacija — in dejstvo je tudi, da še nobena sindikalna organizacija ni sama sprožila ’ postopka za zaščito pravic kakega svojega elana. Pa še nekaj: prekinitve dela pri nas niso nekaj neznanega, ni pa še bilo primera, da bi delovni kolektiv prekinil delo zato, ker so bile kršene ustavne in samoupravne Vta-'vice njegovih članov. S tem zadnjim vsekakor ne želimo pozivati sindikalnih organizacij na tovrstne prekinitve dela, četudi te niožnosti ne izključujemo, če ni druge. Na ta dejstva želimo opozoriti predvsem zato, da bi se sindikalne organizacije zavedele, da je zaščita pravic njihovega članstva — pravna in politična — sestavni del njihove dejavnosti tudi po statutu sindikatov. Stališče članstva do vsake organizacije se oblikuje v skladu z interesi, ki jih ta organizacija ščiti in zagotavlja. Nobenega dvoma pa ni,. da ima sindikalno članstvo še kako velik interes za zaščito svojih pravic iz delovnega razmerja — in če bo njihova organizacija te interese branila in ščitila, potem se ni bati, da bo članstvo ravnodušno do njenega dela. Sindikalne podružnice, na katere se prav sedaj prenaša vse več dela, ki pa so tako rekoč — vsaj v večini — šele začele iskati svojo samostojno pot, tega dejstva pač ne bi imele pozabiti, če se hočejo zares približati svojemu članstvu Na prvi pogled je čudno, da se spori iz delovnih razmerij množijo kljub temu, da imamo delavsko samoupravljanje. Ce pa se v to dejstvo vsaj malo poglobimo. Potem lahko takoj ugotovimo, da samoupravljanje ni Pognalo povsod enako globokih korenin, da v marsikaterem podjetju drži oblast v svojih rokah — pod videzom, samoupravnosti seveda — majhna skupina ljudi, kar se-veda omogoča vsakovrstne kršitve pravic delovnih ljudi. Skratka — samoupravljanja ne gre idealizirati; zavedati se moramo, da interesi samoupravnih organov, sindikata in posameznikov niso vedno enaki — in na podlagi tega moramo tudi postopati. In če že govorimo o sedanjih nalogah sindikalnih podružnic, potem ni dvoma, da men njihove najvažnejše naloge vsekakor sodi tudi gojitev m krepitev čuta solidarnosti njihovega članstva pri zagotavljanju posamičnih, in skupnih zakonitih pravic. MILAN POGAČNIK moči pri občinskih sindikalnih svetih (za eno ali dve občini) ali pa preko službe pravne pomoči pri občinskih skupščinah. Pri RS ZSS opravlja podobno delo posebna advokatska pisarna. V vseh teh pisarnah so pravni nasveti brezplačni, druge oblike pravne pomoči pa plačujejo stranke po odvetniški tarifi v celoti ali pa deloma, občinski sindikalni sveti pa z dotacijami sodelujejo pri financiranju teh služb. Predsedstvo je zelo negativno ocenilo dejstvo, da v več kot eni tretjini občin v Sloveniji člani sindikatov ne morejo dobiti pojasnil in osnovne pravne orientacije glede svojih pravic. To še posebno zato, ker gre večinoma za občine, ki so oddaljene od večjih mestnih središč in ki niti v delovnih organizacijah niti v upravnih organih nimajo strokovnega kadra, ki bi lahko vsaj deloma zadovoljeval potrebo po pravnem svetovanju. Sindikati si bodo morali prizadevati, da tudi v teh občinah na en ali drug način organizirajo pravno zaščito pravic svojih članov. POMANJKLJIVA OBVEŠČENOST DELOVNIH LJUDI O NJIHOVIH PRAVICAH Članstvo sindikatov večinoma zelo slabo pozna pravice iz delovnih razmerij, čemur se niti ni posebno čuditi; bolj čudno (Nadaljevanje na 3. strani) Silhuete novega Foto služba DE KONFERENCA SAMOUPRAVLJAVCEV ŽALSKE OBČINE Inventura samo- upravljanja V dvorani Hmeljarskega doma v Žalcu so se minuli petek dopoldne zbrali samoupravljavci žalske občine, da bi opravili prvi obračun svojega dela. Prišli so iz 25 podjetij v občini. Sedeži v dvorani pa niso bili zasedeni v napovedanem številu, saj je od 198 delegatov prišlo na ta zbor samo 128 samoupravljavcev. Vendar 65 0lo udeležba le ni tako slab podatek, ko zvemo, da so delegati na konferenci proti koncu živahno razpravljali in želeli priti nekaterim pojavom do dna. Ko pa govorimo o razpravi v dvorani Hmeljarskega doma in skušamo priti do njene stvarne slike, ne smemo zopet zamolčati, da so razpravljali predvsem občinski voditelji, ki bi na takšni konferenci morali bolj poslušati, kaj pravijo delavci iz tovarn in delovnih enot. Ker nima nihče rad zadrege, so pač po stari navadi prvi spregovorili občinski možje in šele proti koncu smo sliš.ali glas samoupravljavcev iz podjetij, ki so pripovedovali, kje jih čevelj žuli. (Nadaljevanje na 2. strani) »f*, • 9 STR. 2.: REZERVIRANI STOLPEC 9 STR. 3.: V JUGOSLOVANSKIH SINDIKATIH STR. 4.: BREZBRIŽNOST NA TEHTNICI STR. 5.: GRAŠČINA V VIŠNJI GORI' • STR. 6.: S. O. S. ' V TRBOVLJAH • STR. 8: NAJBOLJ PRIJA CISTO VINO TRIJE SKUPINSKI ODPUSTI NA TOLMINSKEM: SKRB IN BREZDUŠNOST Vse do nedavnega tolminske delovne organizacije niso odpuščale delavcev. V dobrem letu se je število zaposlenih v gospodarstvu sicer zmanjšalo skoraj za 4 °/o, vendar zaradi naravne fluktuacije. Delovne organizacije so se torej po reformi odločile, da na novo ne bodo zaposlovale, zmanjšanje števila zaposlenih pa prepuščajo naravni poti, vse dotlej, dokler ne bodo »ujele- potrebnega števila zaposlenih. V minulih letih so na Tolminskem hitreje zaposlovali, kot je terjal gospodarski razvoj. »Toliko, kot bi lahko naredila dva, so delali pač trije delavci in sredstva za osebne dohodke smo si bratovsko delili,« je razlagal pred dnevi tovariš Šturm, vodja kadrovsko socialnega oddelka v TIK. Tisti, ki so videli dlje, med njimi zlasti ObSS, so napovedovali, da se bo nenačrtno zaposlovanje in kadrovanje delovnim organizacijam kaj kmalu otepalo. In te napovedi so se v zadnjem času tudi uresničile. 1 V zadnjih mesecih so na Tolminskem doživeli tri večje skupinske odpuste. Sledili so si najprej v Avtoelektru, nato v ČIB Bovec in pred dnevi v TIK Kobarid. Vzroke za odpuste utemeljujejo sicer prizadeti kolektivi z vsega krivim grešnikom — gospodarsko reformo, neposredni vzroki pa tičijo vendarle drugje. NA CESTO JIM JE POMAGALO NESPOSOBNO VODSTVO V Avtoelektro so odpustili pred nekaj meseci od približno 280 zaposlenih 45 delavcev, nekaj dni zatem pa še začasne nadaljnjih 30. Zataknilo se je v prodaji, zaloge so se kopičile, obratnih sredstev je zmanjkalo in za osebne dohodke ni bilo denarja. Vendar hkrati, ko so vsi kazali na natrpana skladišča z zalogami in na prazno blagajno, so pokazali tudi na krivca — na nesposobno vodstvo. V podjetje je prišlo novo vodstvo. V Avtoelektro so zasnovali sanacijski načrt, raziskali tržišče, preusmerili dei proizvodnje in že v kratkem ča- su se je pokazal uspeh. Na delo so se spet vrnili vsi delavci, ki so jih pred nedavnim začasno odpustili in še nekateri, ki so bili stalno odpuščeni. Toda vrnimo se spet v tiste dni, ko je v koletivu završalo: — skoraj tretjina delavcev mora zapustiti kolektiv. Tej boleči odločitvi se v tedanjih razmerah niso mogli ognit’, to so uvideli vsi. Kdo bi znal prešteti vse sestanke, na katerih je sedel ves ■ kolektiv, poslušal strokovnjake, spraševal in skupno »tuhtal«, kako bi najbolj pravično izdvojili iz svoje srede vsakega tretjega tovariša. Inko je odločitev padla, so ponovno sedli prizadeti delavci s samoupravnim vodstvom, hkrati pa je vodstvo podietja že iskalo možnosti za zaposlitev v drugih kolektivih in preko zavoda za zaposlovanje. Nihče od (Nadaljevanje na 6. strani) Sobota, 17. decembra 1966 SL 49, leto XXH m7 dni v sindikatih REZERVIRANI STOLPEC Franc Vrbnjak predsednik izvršnega odbora sindikalnih podružnic gradbenega podjetja Ingrad, Celje: • Zvedeli smo, da pri vas pripravljate konference samoupravljavcev v vseh delovnih enotah. Kaj nameravate s tem doseči? Radi bi zvedeli, kaj menijo naši delavci o delavskem samoupravljanju v podjetju. Ne rečem, da je vse prav. To naj razsodijo delavci v podjetju. Vsi zapažamo, da gradbincem pri izvajanju gospodarske reforme ne tečeta med in mleko. Pogoji dela so postali težji. Gospodarskih skrbi je vedno več. V takšnih razmerah namreč ugotavljamo, da sta odveč ves trud in vsa ustvarjalna energija, če nismo vsi trdno sklenili, da vsak na svojem mestu dela tako kot skrben gospodar. Na pragu novega leta so se spet pojavile nove težave. Gradbeno tržišče se še naprej zapira, obseg del nazaduje. Letos smo zgradili kakih 450 stanovanj v Celju, prihodnje leto pa jih bomo gradili pfecej manj. Točnih računov še nimamo, vendar nas razmere postopoma silijo k preusmeritvi. Začeti bomo morali tudi z nizkimi gradnjami. Nekaj del bi tako dobili v železarni Store. Sli pa bomo tudi v obmorske kraje. Gradili bomo v Kraljeviči in. Poreču turistične objekte. Takšni načrti in preusmerjanje pa zahteva, da se naši delavci izrečejo, kaj mislijo o načrtih in s čim ne soglašajo. Menimo, da bi o vsem tem najlaže spregovoril po delovnih enotah. Jernej Veber predsednik »Montane-« sindikalne v Žalcu podružnice • Vaše podjetje je v avgustu letos prenehalo kopati premog v rudniku Zabu-kovica. Rudnik je nerentabilen. Kaj se je igodilo z rudarji? Ali ste za vse našli primerno zaposlitev? Ko smo letos v avgustu zaprli zabukovški rudnik, smo bili najbolj v skrbeh za 380 zaposlenih, ki so delali v jami in na pomožnih obratih. Izkoriščanje jame pa smo morali opustiti zaradi visokih stroškov vzdrževanja Takoj smo vedeli, da za te delavce moramo storiti vse, da bodo našli primerno delo in kruh. Sli smo od %>odjetja do podjetja. Do sedaj smo tako zaposlili 86 rudarjev v Velenju, precej rudarjev je sprejela železarna v Štorah pa tudi pri drugih manjših podjetjih so rudarji našli zaposlitev kot delavci. Nekaj se jih je zaposlilo v kovinskem. podjetju v Žalcu, nekaj pa tudi v keramični industriji v Libojah. Rudarji se bodo v teh podjetjih morali priučiti novemu delu. Nekaj rudarjev pa smo tudi invalidsko upokojili. Tako smo večino spravili pod streho. Teže pa je s tistimi rudar . ki niso trdnega zdravja, saj je zanje v tovarnah težko najti o. Napeli smo vse sile, toda zelo malo upanja imam, da bomo -u-polnoma uspeli. Kakšna desetina rudarjev, ki so starejši in pred upokojitvijo, bo verjetno ostala brez dela. Storili pa bomo vse, da zaradi tega ne bodo prikrajšani. Ivan Nahberger predsednik 10 sindikalne podružnice Trgovskega podjetja Panonija, Ptuj: • V vašem podjetju se pripravljate na nov način delitve po delu. Za kaj gre? Naš sedanji sistem nagrajevanja temelji na doseganju in prekoračevanju plana prometa, kar pa je precej enostranski in dostikrat tudi varljiv pokazatelj. Zaradi tega v našem podjetju že dlje razmišljamo, liako bi sistem izpopolnili tako, da bi upoštevali tudi ustvarjeni dohodek. Za to pa so potrebni podrobnejši podatki o poslovanju vseh 40 poslovalnic. Vse do zadnjih dni teh, podatkov še ni bilo. Zdaj pa naš analitik, ki je pred časom prišel v podjetje, zaključuje svoje delo. Tako računamo, da bomo kmalu po novem letu prešli na delitev dohodka po delu na osnovi posldvnih uspehov sleherne izmed poslovalnic. Dosedanje razprave o navem načinu delitve dohodka — organiziral jih je sindikat — so pokazale, da se kolektiv na splošno zavzema za tak način poslovanja, Čeprav je bila malone povsod izražena bojazen,, če bo poskrbljeno za pravilno razmerje stroškov, od česar v dobršni meri zavisi bodoči poslovni uspeh in s tem tudi vilina osebnih dohodkov kolektivov posameznih poslovnih enot. Prepričan sem. da bodo naše strokovne službe v mejah možnosti poskrbele, da pri startnih osnovah ne bo večjih nesorazmerj. Prepričan pa sem tudi o tem, da bo novi sistem delitve osebnih^dohodkov in sploh ugotavljanja dohodka po poslovalnicah za naš kolektiv pomenil velik premik v racionalnejše gospodarjenje. predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice Tovarne elektro-porcelana Izlake: • V Izlakah pravijo, da vaša delovna organizacija veliko da na standard zaposlenih, da pa je na primer stanovanjska stiska še vedno zelo velika ... Drži, glede stanovanj imamo še vedno precejšnje težave. Prosilcev je veliko, možnosti pa skromne. Tako kot drugod. Vendar je v letošnjem letu naša delovna organizacija le obogatila svoj stanovanjski fond. V prvi polovici avgusta smo prevzeli kar sedem novih stanovanj. Dve v Zagorju in pet enodružinskih hišic v Izlakah. Vsa stanovanja so trisobna, imajo opremljene kuhinje in kopalnice ter kleti in druge stranske prostore. Tako ima naše podjetje danes štirinajst stanovanj. Sedem na Izlakah in prav toliko v Zagmrju. Razumljivo, tak fond stanovanj še vedno ne pokriva niti najnujnejših potreb članov naše delovne skupnosti, saj nekateri živijo v nezdravih in bornih stanovanjih, ali pa se stiskajo v skromnih sobicah doma oziroma pri drugih lastnikih stanovanj. No, doslej ta problem morda niti ni bil tako pereč Z nenehnim, naraščanjem števila članov naše delovne skupnosti pa je vprašanje iz dneva v dan bolj aktualno. Zato bodo morali organi upravljanja v prihodnje poskrbeti ne le za povečanje in modernizacijo tovarne, temveč tudi za hitrejšo izgradnjo stanovanj, pri čemer pa seveda ne bomo smeli pozabiti na samski dom. čeprav skromen. z I 1 VINKO TR1NKAUS, TEORIJA IN PRAKSA: 1 J NORME NAJ BODO ZNANSTVENE I I I I I I I 1 I I I I I I I i i 1 I 1 1 Andrej Žnidar 1 _ "1 _ t ^ ~ n 1 »-% fl 1 I I I 1 Pregledal sem 70—80 pravilnikov o delitvi dohodka; 90 CU pravilnikov ima v temeljnih določilih zapisano, da se osebni dohodki delijo na osnovi analitične ocene delovnih mest. Pn ocenjevanju delovnih mest in pri nagrajevanju se upoštevajo štiri merila: strokovnost, zahtevnost., odgovornost in pogoji dela na vsakem delovnem mestu. V praksi pa se omenjena merila prilagajajo vodilnim 'uslužbencem v podjetju: tam, kjer direktor nima potrebne strokovne izobrazbe, so postavili izobrazbo na tretje mesto, na prvo mesto pa so postavili odgovornost. Na tej osnovi so potem vodilni uslužbenci tudi dobili osebne dohodke. Seveda niso poskusili oceniti delovnih mest po analitičnem načelu, da bi posamezne kategorije razvrstili v razrede, jim postavili vrednost in bi se potem v tem okviru pogovarjali o startnih osnovah. Obsojanja vredno je tudi dejštvo, da so točke dodeljevane predvsem na položaj, H ga kdo zavzema v podjetju. Direktor je na prvem mestu, tehnični direktor na drugem, komercialni na tretjem, računovodja na četrtem itd. — navzdol do najnižjih kategorij Zato bi lahko trdil, da se za imenom in pojmovanjem analitične ocene delovnih mest pogosto skrivajo fiksne plače. Glede normiranja in organizacije proizvodnje pa se mi zdi, da včasih norme preveč malikujemo kot neka absolutno dokončna sredstva za doseganje večjih proizvodnih^-rezultatov. V konkretnem delovnem ^procesu, kjer je veliko odvisno od prizadevnosti posameznega delavca, je potrebna norma, da meri in spodbuja njegovo intenzivnost dela. Res pa je, da imamo več vrst r.orm, ki so po svoji vrednosti različne. Najniže stojijo izkustvene norme; tehnične norme so boljše, ker skušajo točneje določati začetne osnove in ne čakajo na izkušnje; najbolj- še pa so tako imenovane znanstvene norme, ki jih poznamo pod različnimi imeni — MTM, MTS, REF A. V teh zadnjih je poleg merjenja, ki je značilno za prvi dve skupini norm, vsebovana tudi že organizacija delovnih operacij. Pri znanstvenih normah ne gre zgolj za to, da merijo s preciznejšimi merili, temveč so tudi preračunane na najmanjšo pot gibov, na najmanjšo porabo energije in na največjo možno hitrost To pa pomeni, da s temi normami že posegamo v samo organizacijo dela, da te norme diktirajo tempo dela. Ne razumem, zakaj s« bojimo visoke intenzivnosti dela. Včasih celo primerjamo stališče našega sindikata do teit vprašanj s stališči sindikatov v kapitalizmu. Razlika pa je tu velika: v kapitalizmu pomeni boj za,nizke norme ali povečane mezde odvzemanje izrednega profita kapitalistu, medtem ko gre to isto pri nas na račun zmanjšanja dohodka in sredstev za delitev. Menim, da gre tu za dve bistveno različni zadevi. JOŽE JAGER, CO SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ: Delitev je instrument ustvarjanja dohodka Menim, da bi ob razpravljanju o možnostih in načinih organiziranja delitve dohodka kazalo razpravljati tudi o tem, kako dograditi sistem delitve dohodka. Zlasti bi morali razmisliti, kako vključiti v sistem nagrajevanja vodstva podjetij in ugotoviti izkoriščanje vseh možnosti za proizvodnjo. Ugotavljamo, da proizvodne zmogljivosti niso izkoriščene — nizko izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti pa si ne more privoščiti nobena dežela. Zato bi bilo prav, da v instrumentih delitve dohodka odgovornih ljudi upoštevamo to, da najdejo več dela za kolektiv, ALEKSANDER CERCE, PREDSEDNIK ObSS NOVA GORICA:_____________ Šibka točka - normiranje Posledice slabega gospodarjenja nosi kolektiv delovne organizacije. Strokovne službe navadno ugotovijo, koliko ljudi bi bilo treba odpustiti, kaj je nujno za sanacijo stanja, ali pa zaposleni dobivajo minimalne osebne dohodke. Ne vem, zakaj smo pristali na to, da se je minimalni osebni dohodek določil na 15 tisoč starih dinarjev. Mislim, da 15 tisoč starih dinarjev danes nikakor ni minimalni osebni dohodek, saj ta znesek pokriva komaj 6- ali 7-dnevne stroške tričlanske družine. Če je minimalni osebni dohodek samo 15 tisoč dinarjev, potem marsikdo meni, da lahko tudi osebni dohodki znašajo samo 25—30 tisoč dinarjev. Zvezni zakon dopušča, da republike in občine določajo kriterije za minimalne osebne dohodke in zato menim, da bi bilo prav, če bi se občinski sindikalni sveti in republiški sindikalni sveti zavzeli za to, da se to vprašanje uredi drugače. Ko smo pri nas v desetih najmočnejših podjetjih ugotavljali, kako je z normiranjem, smo ugotovili, da se s tem ukvarja kakih 25 zaposlenih, od katerih pa imajo samo trije ustrezno izobrazbo. Razen tega norme ugotavljajo navadno šele potem, ko je delo že opravljeno. To pa ne predstavlja stimulacije, mimo tega pa je na tem področju ogromno subjektivizma, ki se kaže v vsakodnevnih konfliktih v delovnih organizacijah. Ob tem ugotavljamo, da zastoj v proizvodni liniji nastaja zaradi slabe organiziranosti preskrbe z materialom, slabo organiziranega dela itd. Težave nam povzročajo tudi usklajevanje norm, kar delamo dvakrat ali trikrat na leto. Pri tem se sedaj dogaja, da posamezniki čuvajo rezervno večjo storilnost in pustijo, da se norme usklajujejo na skupini ljudi, ki za to »modrost« ne vedo. Dohodek pa se istočasno preliva iz skupine v skupino. Menim, da je bolje dovoliti preseganje norm kot pa iti na njihovo »striženje«. Sistem usklajevanja norm namreč povzroča, da iz leta v leto dvigamo osnovo in s tem porušimo celotno analitsko oceno delovnih mest v tistih podjetjih. v katerih so to oceno izvedli. da bo lahko kolektiv več proizvajal, več prodal itd. Velik problem v delovnih organizacijah je čakanje na material, delovne naloge, razporeditev delovne sile itd. — torej majhna izkoriščenost delovnega časa na delovnem' mestu. Ponekod vnašajo v instrumente stimuliranja organizatorjev proizvodnje element prisotnosti na delu. Menim, da bi bilo treba vnesti v instrumente stimulacije naslednje elemente: izboljšanje tehnologije, organizacije, večje izkoriščanje delovnega časa in poleg tega tudi to, kar sem prej omenil. To. kar plačujejo nekatera podjetja — prisotnost na delovnem mestu, devizni dodatek v pomorstvu itd. — je možno vnesti v instrumente delitve. Nekatera podjetja, ki so vključena v mednarodno delitev dela, imajo takšno produktivnost, proizvodne stroške itd., kot jih imajo drugje v svetu. Toda osebne dohodke imajo nižje, kot jih imajo drugod po svetu. Prav bi bilo, da bi se s tem vprašanjem začeli bolj ukvarjati zlasti zato, ker po reformi postavljamo v ospredje večjo vključitev v mednarodno delitev dela. Realizacija te teze bi morala pomeniti tudi realizacijo dohodka, kot ga dosegajo drugod. Nevzdržno je, da je V nekaterih naših panogah produktivnost taka kot drugod y svetu, da pa so osebni dohodki bistveno nižji. Nizki osebni dohodki pa ne odpirajo perspektive za še hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Želel bi reči še nekaj o paroli. češ da se v sindikatih bolj ukvarjamo z delitvijo kot z ustvarjanjem dohodka. Poudarjam, da je sistem delitve dohodka tudi instrument ustvarjanja dohodka — to pa je demanti kritike, da se zanimamo samo za delitev dohodka, medtem ko ustvarjanje dohodka prepuščamo gospodarstvenikom-Takšne parole ne prenesejo resne kritike, vendar pa to ni razlog, da jih ne bi politično obsodili. VALENTIN BREZNIK, GP STAVBAR, MARIBOR:_ NE ZAMETUJMO ZUNANJE POMOČI Če pogledamo, kaj smo obravnavali pred leti in kaj obravnavamo danes, moramo ugotoviti, da se stvari niso kaj dosti premaknile naprej Vprašanja, ki ga obravnavamo danes, pa ne moremo obravnavati kampanjsko, ampak je to sistematično delo. V preteklosti smo večkrat razpravljali o tem, ali je prav, da imamo individualne. ali pa bi bilo boljše, da imamo kolektivne norme. Na osno”! neke psihoze, ki je takrat vladala, smo pred štirimi leti prešli na kolektivno nagrajevanje. Forumi, ki so takrat forsirali kolektivne norme, sploh niso znali razlikovati med individualnim in kolektivnim nagrajevanjem. Posledica uvedbe INVENTURA SAMOUPRAVLJANJA (Nadaljevanje s 1. strani) SAMOUPRAVLJ ANJE OD TOVARNE DO OBČINE Predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Meglič je v uvodnem poročilu naštel splošne vidike samoupravljanja od tovarne do občine. Materialne osnove samoupravljanja so v žalski občini brez dvoma drugačne, kot v nekaterih razvitejših občinah. kjer imajo večje tovarne in starejšo industrijo. Zavest delavcev, ki so zaposleni v žalski občini, iz teh razlogov ni na takšni ravni, kot v razvitejših industrijskih področjih. Predsednik občinskega sindikalnega sveta v Žalcu je našteval tudi druge značilnosti: »Tempo gospodarske rasti v občini in v posameznih delov-niFT organizacijah — največ zaposlenih je v Kmetijskem kombinatu, približno 2000 delavcev, največja tovarna v občini pa zaposluje komaj tisoč delavcev — je bil vsa leta izredno hiter. Ta rast pa je bila ekstenzivna. Začela se je pred leti in se je ustavila šele lani z gospodarsko rfe-formo. Lani in letos beležimo v občini zmernejši gospodarski vzpon in vztrajanje nri ekonomskih zakonitostih. V takšnih pogojih pa zapažamo vedno večji pomen samoupravljanja, pojavljajo se pritiski in zahteve do vodstev podjetij, do strokovnjakov. vedno več ljudi skuša vplivati na gospodarske odločitve in s tem dobiva samoupravljanje svoje težišče.* l Po zaslugi dejanskega samoupravljanja in iskanja najboljših rešitev v obliki samouprave so v mnogih podjetjih žalske občine pristopili k iskanju notranjih rezerv. Izrabljajo prej neizkoriščene zmogljivosti, krčijo delovna mesta, ki so nepotrebna, proučujejo tržišče in opuščajo izdelke, ki nimajo tržnega učinka. V občini so v zadnjem času zaprli eno tovarno in en rudnik, ki sta zašla na mejo rentabilnosti. Samoupravljanje v tovarni in občini pa se s tem ne konča. Čeprav imajo vsi pravico, da vplivajo na odločitev, se delavci nekaterih oblik samoupravljanja v občini slabo poslužujejo. V nekaterih oodjetjih voljo delavcev izenačujejo z voljo posameznikov in skupin. To pa nima nič skupnega z načeli somupravlja-nja. SAMOUPRAVLJANJE JE KRUH V kratkem časopisnem zapisku ni mogoče obnoviti celot- ne vsebine razprave, ki je tra-jaal nekaj manj kot štiri ure. Vmes so bili sicer premori, ko ni bil nihče voljan razpravljati o lastnih izkušnjah v podjetju. Najbolj nepopačeno sliko samoupravljanja v žalski občini pa bomo npmara dobili, če ponovimo misli, ki konferenci samoupravljavcev v Žalcu dajejo vsebinsko podobo. Franc Ivančič iz kmetijskega kombinata v Žalcu je razpravljal o odgovornosti: »Napačno je. da se nekateri skrivajo za samoupravljanjem, ker mešajo delovno odgovornost. ki je individualna, s sklepi samoupravnih organov, ki pa so kolektivni. Delovno odgovornost bi morali tako urediti, da bi preprečili skrivanje in da bi vedno dobili na mušico tistega, ki je kriv.* Ivan Robič je izkušnje črpal iz zdravstva: »V zdravstvu se vrtimo v začaranem krogu. Vedno razpravljamo samo o načinu financiranja, nikoli pa o kvaliteti uslug.* Marija Oštir iz vrst samoupravljavcev. ki so prišli iz tovarn, pa je rekla' »Marsikdaj imamo v tovarnah že vse naprei pripravljeno in preračunano, kakšen sklep bomo izglasovali. Na zasedanjih nagrajevanja po kolektivnem uspehu pa je, da je storilnost padla za 30 %. Seveda smo p<>' tem s tem prenehali in spet preši' na kombiniran sistem na-gratevnnja. Mislim, da moraniO marsikje spremeniti miselnost in dati na vodilna mesta ljudi, ki vedo, kaj hočejo. Menim tudi. da bi morali sprejeti zaključek, naj se gospodarske organizaci-je pri iskanju sistemov nagrajevanja začno posluževati tudi zunanje pomoči, saj'imamo vrsto strokovnih zavodov, ki bi lirri lahko precej pomagali. Če bi bilo tako. potem verjetno ne bi bilo več potrebno, da se v bodoče spet sestajamo in ugotavljamo tisto, kar smo praktično že ne vem kolikokrat ugotovili' razpravljamo in naštevamo razloge za in proti. Potem pa se nekdo priglasi, ki govori popolnoma o drugi stvari. Brez 'kamna na kamen pa ni trdnega zidu« Stanko Vaš iz LIK »Savinja«, obrat Šempeter: »Ljudi motijo nesorazmerje v nagrajevanju. Takšnih nesorazmerij ne bi * smeli dopustiti. Na ravni občine bi morali pregledati, kaj kdo dela, kakšen je njegov dohodek in kakšen 3® njegov učinek. Če bi to primerjali. pa pogosto ne bi imeli čiste vesti * Z oceno pa, ki bi jo hoteli izreči o ustvarjalnosti dialoga samoupravljavcev v Žalcu, -m0 malce v zadregi. Zakaj razlikovati moramo med dejanskih1 samoupravljanjem in tem nastopom samoupravljavcev v Hmeljarskem domu. Vendar ne bomo pretiravali, če zapišemo. da je najbrž dejansko samoupravljanje v delovnih organizacijah bolj zavzeto, bolj sproščeno in bolj temeljito, kot pa je bila w izmenjava izkušenj med samoupravljavci. Mnogi podatki nam' reč govorijo, da so tudi pogoj' za razmah samoupravljanja zdaj res vsestranski In ds zanj ni v«“c bistvenih zadržkov Z. TOMAŽEJ 7 dni v sindihatih Varstvo pravic delovnih ljudi Zaščitna vlaga sindikatov Je sestavni del njihovih prizadevanj za krepitev samoupravnih odnosov O Pravne in politične zaščite delavcev ne moremo ločiti (Nadaljevanje s 1. strani) Pa je, da ne vedo zelo pogosto Piti tega, da jim njihova organizacija nudi pravno pomoč pri Varstvu njihovih pravic. To pa Pomeni, da so sindikalne organizacije zapostavile obveščanje elanov o zaščiti, ki jim jo lahko Dudi j o in da so s tem zapostavile svojo zaščitno funkcijo, ki JPora biti sestavni del njihove javnosti. Večina stvari, s katerimi se obračajo člani ■ sindikatov na Pravne posvetovalnice in pisarne svoje organizacije, niso pritožbe, temveč zahteve po informa-pjjah, pojasnilih in podobnem. Praksa je tudi pokazala, da ‘ludje prihajajo v te posvetovalnice večkrat prepozno — Zato, ker so zamudili roke za ugovore, pritožbe itd. Vendar pa 56 člani sindikatov največkrat tekajo po pomoč takrat, ko se sPor še obravnava v delovni organizaciji. Pri tem velja omeniti čudno Mnenje v mnogih kolektivih, da iskanje pomoči za zaščito Delavčevih pravic izven delov-boga kolektiva nekakšno »izdaj-tvo« tega kolektiva. Zaradi tega ■bnogi delavci oklevajo, da bi Ubrali edino pravilno pot za za-e'tOv svojih pravic in se raje vnašajo na intervencije, ki naj ' to uredile. Medtem pa, ko uka j o na rezultate teh inter-6ncij, se rado zgodi, da pote- Zvedeli smo • »JAVOR« PIVKA: . V lesno industrijskem pod-,1U »Javor« v Pivki že nekaj asa razpravljajo o analitičnih ^'enah delovnih /mest. Osred-°bnatne (komisije so v jjelovanju z oddelkom za ^.bdij dela pripravljale ocene k* kot leto dni in proučile f^bbžno 700 delovnih mest. t^.bUnajo, da bodo novi sistem [iJ^ajevanja na osnovi apali-l "ih ocen pripravili še “pred ^hcem tega leta. Novi sistem ^grajevanja naj bi bolj sti-^jbral delo vseh, zlasti pa trajneje ovrednotil • delo — proizvajalca in Jfgj.®'b strokovnih delavcev stv težijo nove ocene k bi-jev "im spremembam v nagra-^ ai,ju, prihaja v razpravi do biočn'11. nesoglasij. Precej Itj J*a je težnja po uravnilovki s.e Posebno se k temu na-Prizadeti posamezniki. *tnli-K?raSan^’ ki iih odpiralo blf.cf1Cne ocene delovnih lijj'7 ■’ j.e tudi izboljšanje kva-ls>Siacijske strukture zaposle-< ' \ zvezi s tem pa bodo j -rali rešiti v Javoru prob-vbi starejših delavcev, ki so |j.Podjetju že mnogo let, ki pa J Po novih ocenah prišli na CUa delovna mesta in nižje ^bne dohodke. f. °b reševanju nesoglasij in (jj)a.snjevanju namena anali-8 bih ocen tesno sodelujejo ^jbeunravni organi. Zveza koltov, sindikalna organi-’la in Zveza mladine. čejo zakonski roki, v katerih bi morali pokreniti postopek za zaščito svojih pravic. Predsedstvo je v svoji razpravi odklonilo takšne intervencije kot nepravilne in škodljive. Tudi v najboljšem primeru dosežejo namreč kvečjemu kompromisno ureditev spora, ki samo delno uredi sporno zadevo. Gledano s politične strani pa takšne intervencije pomenijo sporazum med posamezniki, nikoli pa ne politične mobilizacije sindikalne organizacije za korenito razčiščevanje spornih zadev, ki bi prav zaradi te kore-nitosti pomenilo tudi zagotovilo, da do podobnih primerov ne bo več prišlo. Jasno je seveda, da sindikalni funkcionarji ne morejo zavračati ljudi, ki pridejo k njim s pritožbami. Prav je, da jih poslušajo in se seznanijo s temi pritožbami, pray pa je tudi, da potem prizadetemu delavcu svetujejo, da gre v pravno posvetovalnico, kjer mu bodo strokovnjaki znali pač najbolje svetovati, katera je tista pot, ki bo najbolje zavarovala njegove pravice. Neumestne so seveda tudi nasilne intervencije v pravno že odločenih zadevah, saj bi se v takih primerih sindikati postavljali v vlogo nekakšnega sodišča nad rednim sodiščem. BOLEZEN JE BOLJE PREPREČITI, KOT ZDRAVITI... Pri tem, ko je poudarilo pomen krepitve pravne pomoči sindikalnemu članstvu, pa je predsedstvo zelo poudarilo tudi potrebo, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih prihaja do sporov iz delovnih razmerij. Teh vzrokov res ne manjka: posamezni zakoni so včasih nejasni in dopuščajo različna tolmačenja — še posebej seveda, če jih tolmačijo strokovno nezadostno podkovani ljudje; interna zakonodaja v delovnih organizacijah je nezadostno izdelana, pravna služba v mnogih podjetjih pa kaj malo strokovna. Vse to pa seveda daje veliko možnosti za vsakovrstna kršenja pravic delovnih ljudi. Vseh teh vzrokov seveda ne bomo mogli hitro odpraviti, potrebno pa je, da začnemo čim-preje z njihovim proučevanjem. Predsedstvo je to nalogo naložilo posebni komisiji in ji obenem priporočilo, da pri tem sodeluje z vsemi strokovnimi inštitucijami, ki so pripravljene za takšno sodelovanje. Ko bo na ta način prišlo do strokovnih analiz vzrokov, ki pogojujejo tako visoko število sporov iz delovnih razmerij, bodo sindi- kati na tej podlagi šli tudi v politično akcijo za odpravo teh vzrokov. Do političnih akcij sindikatov v smislu zaščite pravic njihovih članov pa bi moralo prihajati že sedaj v vseh tistih primerih, ko so takšne akcije upravičene. Značilno je, da v Sloveniji nimamo primera, da bi tleka sindikalna organizacija sama sprožila postopek za zaščito pravic svojega člana. In značilno je, da še nismo imeli prekinitve dela zaradi kršenja ustavnih in samoupravnih pravic članov delovnega kolektiva. Dejstvo je tudi, da sindikalne organizacije niso politično nastopale niti v takšnih primerih, ko posamezne delovne organizacije kljub odločbam sodišč Še naprej kršijo pravice delovnih ljudi. Če bi. sindikalne organizacije v takšnih primerih nastopile politično z vso ostrino in izsilile spoštovanje zakonitosti, potem bi z ene strani svoje članstvo zavarovale pred ponovnimi kršitvami teh pravic, z druge strani pa bi mu dokazale, kaj jim sindikalna organizacija lahko pomeni. Nasploh bi za zaključek lahko rekli naslednje: če bodo sindikati dali svoji značilni vlogi večji pomen, kot so ga do sedaj, bo to nedvomno mnogo prispevalo h konkretizaciji njihovega dela. na terenu. M. P. ZAPISEK Z RAZŠIRJENE SEJE PREDSEDSTVA ObSS BREŽICE POMOČ IN VMEŠAVANJE DVA RAZLIČNA POJMA Na nedavni razširjeni seji predsedstva ObSS Brežice so razpravljali o resnično nenavadnem dnevnem redu. namreč o odkritem napadu na občinski sindikalni svet, ki naj bi se po trditvah nekaterih vmešaval v notranje razmere in samoupravne odnose Zdravilišča Cateške toplice in Gostinskega podjetja Brežice. Lokalna radijska postaja je namreč z dvema prispevkoma tajnika občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti tovariša .Osolnika obvestila svoje poslušalce o »drugi strani medalje« razmer v Čate-ških toplicah in v gostinskem podjetju Brežice. V svojih prispevkih se avtor v imenu sindikatov, torej kot funkcionar organizacije, ki zastopa interese delavskega razreda, zavzema za vse tiste, ki so v teh dveh podjetjih odgovorni, da so bile delavcem nemalokdaj kratene pravice iz delovnega razmerja, da je bilo uvedeno redno nadurno in nočno delo vajencev, da v podjetjih še nimajo urejene notranje zakonodaje itd. Ker sta IO obeh sindikalnih podružnic oziroma predsednika sindikata v omenjenih dveh kolektivih sklicala več sindikalnih sestankov, d.a bi se s'članstvom pogovorili o zanje perečih zadevah, ker sta se v zvezi s tem obrnila za nasvete in pomoč na občinski sindikalni svet in ker je končno predsednik ObSS Brežice tudi prisostvoval tem sestankom, naj bi se zaradi vsega tega občinski sindikalni svet vmešaval v notranje razmere in samoupravne odnose zdravilišča Čateške toplice in Gostinskega podjetja Brežice. Predsedstvo je ugotovilo, da vsebina obeh prispevkov v Radiu Brežice temelji na netočnih in celo izmišljenih podatkih in da je torej zelo daleč od objektivne resnice. Razen tega pa je dejanski potek dogodkov pokazal, da je bila pomoč ObSS ter tudi občinskega komiteja ZKS Brežice potrebna in umestna, saj sta sindikalni podružnici v omenjenih dveh kolektivih zahtevali nujno sklicanje sej delavskih svetov, na katerih so se pripombe in stališča članov kolektivov Gostinskega podjetja Brežice in Zdravilišča Cateške toplice izkazala v celoti točna. In ne samo to, da sta se delavska sveta v zdravilišču in gostinskem ■podjetju sestala na zahtevo sindikalne podružnice, ampak sta na zahtevo članov sindikata sprejela tudi več sklepov za hitro normalizacijo razmer in odnosov v teh dveh kolektivih. Zatorej predsedstvo ObSS Brežice meni, da je občinski .sindikalni svet samo opravljal svojo dolžnost in da je predsednik sveta storil to, kar mu nalaga statut ZVeze sindikatov Jugoslavije in da je treba izreči priznanje obema sindikalnima podružnicama, še zlasti pa predsednici sindikata v gostinskem podjetju, da sta ob razmerah v 'teh dveh kolektivih hitro in zato tudi z uspehom intervenirali. Istočasno pa je predsedstvo ObSS Brežice obsodilo sleherno nedokumentirano in tendenciozno obveščanje javnosti, kar je v omenjenem primeru imelo še toliko hujše posledice zaradi tega, ker je tajnik občinskega odbora sindikata storitvenih dejavnosti v imenu tega odbora izražal povsem svoja osebna stališča, ki pa s stališči sindikatov nimajo nič skupnega. Zato je tudi občinski odbor tega sindikata na zadnji seji razrešil svojega dosedanjega tajnika. -mG =53 == =— EE3 533 Nič manj iiaši problemi Pretežni del razprave na zadnji seji predsedstva CS ZSJ je bil posvečen zaščiti naših delavcev, ki so se začasno zaposlili v tujini. To pa je tudi razumljivo, saj nekateri podatki izpričujejo, da je zdaj zaposlenih v tujini že približno 300.000 jugoslovanskih delavcev: Se lani je bila ta številka za približno 100.000 manjša, medtem ko nekatere prognoze govore o tem, da se bo povzpelo že prihodnje leto število naših delavcev v tujini na več kot 400.000. Analiza številnih problemov, ki danes tarejo naše delavce, v tujini, pa je razkrila osnovno spoinanje, da jim ne bomo mogli zagotoviti boljših pogojev za delo in življenje vse dotlej, dokler se ne opremo na sindikalne organizacije v teh državah. Zlasti izkušnje slovenskih sindikatov pri sodelovanju z avstrijskimi sindikati izpričujejo, da bo le po tej poti možno uspešno razreševati probleme naših delavcev v tujini. Ta zaščitna funkcija jugoslovanskih sindikatov pa je iz dneva v dan pomembnejša naloga, p čemer dovolj zgovorno priča že podatek, da je doseglo število začasno zaposlenih jugoslovanskih delavcev v tujini že 14 odst. vseh zaposlenih v državi. Zato je sklenilo predsedstvo CS na osnovi materialov in razprave na naslednji seji izoblikovati konkretno akcijo za zaščito delavcev v tujini. Deljena mnenja mma Na zadnjem plenarnem zasedanju republiškegaa sindikalnega sveta SR Srbije je bila razprava med drugim posvečena tudi problemom ob ukinitvi okrajev. Toda niti poprejšnje razprave na občinskih in okrajnih sindikalnih svetih niti to plenarno zasedanje niso dali dokončnega odgovora za ali proti ukinitvi okrajnih sindikalnih vodstev. Zato je tudi to plenarno zasedanje priporočilo, da bi lahko okrajna sindikalna vodstva še naprej obstajala, ne oziraje se na ukinitev okrajev in okrajnih vodstev drugih družbeno političnih organizacij. Dokončno pa naj bi po priporočilu plenuma RS odločili o nadaljnjem obstoju okrajnih sindikalnih vodstev redni občni zbori okrajnih sindikalnih svetov. Prekinitve dela ne pomenijo razrešitve protislovij V letošnjem letu je na področju SR Makedonije prišlo v sedmih delovnih organizacijah do prekinitve dela, v zadnjem času pa so tudi čedalje bolj pogosti primeri, ko v nekaterih občinah naslavljajo zlasti prosvetni delavci ultimativne pret-nje na občinske skupščine, češ da bodo prekinili z delom, če jim ne povečajo osebnih dohodkov. Makedonski sindikati so v temeljiti analizi vzrokov za prekinitve dela prišli do spoznanja, da so vse te reakcije delavcev v prvi vrsti posledica zamegljenih dohodkovnih odnosov in s tem močno deformiranih samoupravnih odnosov. Zato je tudi predsedstvo RS makedonskih sindikatov pozvalo vse sindikalne podružnice, naj si v prihodnje še veliko odločneje prizadevajo razreševati nastajajoča nasprotja 'in po tej poti dosegati cilje, ki jih zastavljajo delavci ob prekinitvah dela. H' r v Pripombe k raz vojnim možnostim v prihodnjem letu Ob koncu novembra in v začetku decembra je predsedstvo SRS ZSJ za Hrvatsko analiziralo gospodarska gibanja in pretreslo razvojne možnosti republike v prihodnjem letu. Ena od pripomb v tej razpravi je veljala tudi izvozu. Osnovna značilnost izvoza v poreformnem obdobju pa je, da se povečuje izvoz tistih ariklov, ki zahtevajo manj vloženega dela in da spet upada izvoz blaga na višji stopnji predelave. To dejstvo pa je kajpak v nasprotju s težnjami, ki jih hočemo uveljavili v naših prizadevanjih za vključitev v mednarodno delitev dela. Je pa seveda neizbežna posledica dosedanje izvozne politike in deviznega instrumentarija, ki narekuje izvoz za vsako ceno. Zato bi bilo po mnenju hrvatskih sindikatov potrebno v planu razvoja, za prihodnje leto podrobneje definirati tiste grupacije proizvodov, s katerimi bi lahko uresničili optimalno in zares racionalno izvozno ekspanzijo, in seveda, kaj Storiti, da bi bile te delovne organizacije tudi sposobne za enakopravno tekmo na zunanjih tržiščih. sxXxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx- Pravna posvetovalnica PE v\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\^^^^ ’18' VPRAŠANJE: skojja naši šoli je tovarišica, ki se bo upokojila s 1. I. 1967. Vse-j Do vojni je učila celodnevno, na naši šoli pa je zaposlena tiifjj' 1. 1960. Kot z drugimi člani delovnega kolektiva, je bila ,lljo sklenjena pogodba na podlagi 15. člena pravilnika o Di(>st 'Jevanju osebnega dohodka in po analitični oceni delovnih ti ji}, ’ ^ako da se oblikujejo osebni dohodki na podlagi nasled-'tivj^mentov: a) po analitični oceni; b) strokovni izpit; c) de-tiri(jat^ri»ksa; d) razredništvo; e) redne nadure (13); f) posebni vDre*?slni0- da nam pojasnite, kaj se v tem primeru šteje v pobi) -jJe osebnega dohodka za pokojnino. Po našem mnenju bi vDrev*a delovnega kolektiva oškodovan, če mu ne bi šteli v po-vseh dohodkov po vseh kriterijih. 3$ „)ie!l*ni0' da če mora nekdo učiti na šoli celodnevno, to je n?'*1 Ur tedensko in je njegova obveza 22 učnih ur, da je v *UeJ" primeru njegova zahteva po vključitvi nadur v povprečje elJena in po našem mnenju v skladu s predpisi. 2 . OSNOVNA ŠOLA »ELVIRA VATOVEC« — PRADE tiega izračun pokojninske osnove se po določbi 1. člena temelj-S^akona 0 osebnem dohodku, ki je podlaga za izračun po-2tivainske osnove in osnove za plačevanje prispevkov za socialno Sieg^anje delavcev, vzame: osebni dohodek, ki ga je učitelj Do 0rr' za delovne uspehe, dosežene na svojem delovnem mestu Sv°jem°Vah in merilih, ki jih je delovna organizacija določila v m sPlošnem aktu" o osebnih dohodkih. Prejemki, ki ste jih "tiVgfji. Da ja Pod točkami a) do d), vsekakor ustrezajo tej zahtevi. Ni bila m1 zakaj ste 13 rednih nadur pouka izkazali posebej, če je da to učiteljičina redna delovna dolžnost. Iz vaše navedbe, Do 'teljičina obveznost 22 učnih ur. sklepamo, da se še ved- lr> o1^ P° odloku o honorarni službi, o delovni sposobnosti ^ šolahSl^evaniu za nadurno delo v pros^etno-znanstveni službi . od, drugih vzgojnih zavodih (Uradni list LRS, št. 6/56). Dih v. k pa je bil razveljavljen s temeljnim zakonom o delov-^DlošnirJ11®1’'!' Odslej šola sama določa s statutom ali drugim Solžtiog^ aktom (pravilnikom), kaj je učiteljeva redna delovna ie torej bila učiteljičina redna, delovna obveznost 35 ur tedensko, se ji mora ves osebni dohodek za to delo upoštevati za izračun pokojninske osnove. Nagrada za delo, ki pa bi ga bila opravila izven okvira svojega rednega dela na svojem delovnem mestu, pa se po izrecni določbi 1. odstavka 2. tč. 3. člena zgoraj citiranega zakona ne upošteva, čeprav bi bila predvidena v pravilniku kot osnova za delitev osebnih dohodkov. ® 119. VPRAŠANJE: M. VEHOVEC S 1. majem 1966 sem bil upokojen na podlagi 40 let pokojninske dobe. Po upokojitvi sem znova vstopil v delovno razmerje v istem podjetju kot vratar s polnim delovnim časom. Prejemam še nadalje polno starostno pokojnino. V oktobru in novembru letos sem bil 10 dni v bolniškem sta- iežu, po odredbi zdravnika. Zanima me, ali imam pravico do nadomestila osebnega dohodka za dni bolniškega dopusta in kdo mi je dolžan plačati nadomestilo. " q p_ Upokojencu, ki je že uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 40 let, se po določbi 4. odst. 104. čl. temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju pokojnina izplačuje tudi, če stopi v delovno razmerje s polnim delovnim časom.' Vendar z vstopom v delovno razmerje ne pridobi več svojstva zavarovanca in delovna organizacija zanj ne plačuje prispevkov za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Obvezno je kot oseba v delovnem razmerju zavarovan le za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Kot upokojenec je po 18. členu temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju zavarovan za vse zavarovane primere po tem zakonu. V času bolezni zatorej nimate pravice do nadomestila osebnega dohodka, ker prejemate pokojnino. M. VEHOVEC » 120. VPRAŠANJE: Ali lahko delavski svet gospodarske organizacije med »mrtvo sezono« sporazumno odobri delavcu neplačan dopust s tem, da delavec vrne gospodarski organizaciji prispevek iz socialnega zavarovanja in se mu ta čas šteje v delovno dobo? /GORNJESAVSKA KZ — MOZIRJE Temeljni zakon o delovnih razmerjih ne pozna »neplačanega dopusta« v takšnem obsegu in obliki — da bi namreč trajal nekaj mesecev in da bi se ta čas priznaval v delovno dobo. Po izrecnih določbah tega zakona ima delavec pravico biti odsoten z dela do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu in mu gre pri tem nadomestilo osebnega dohodka, ki ga določi delovna organizacija s splošnimi pravili. (Gre za izredne primere, kakor na primer ob sklenitvi zakonske zveze; ob smrti v ožji družini, ob strokovnem izpitu ...) Temeljni zakon o delovnih razmerjih vsebuje določila, ki rešujejo vprašanja zaposlitve delavcev za določen čas, če je značaj dejavnosti delovnih organizacij tak, da med letom prihaja do tako imenovne mrtve sezone. Izjemoma stopi delavec na delo v delovno organizacijo za določen čas v primeru, če traja kakšno delo po svoji naravi le določen čas (sezonska deta), če se začasno poveča obseg dela delovne organizacije, in v podobnih primerih, ki jih zakon le načelno omenja. Neplačani dopust v obliki in po obsegu, ki ga predvidevate in iz katerega naj bi izhajala pravica delavca do priznanja delovne dobe, ne more torej biti v skladu z zakonom; zakon namreč predvideva druge rešitve za položaj, v katerem je vaša delovna organizacija in delavci. Glede na značaj vaše delovne organizacije bi morali s takšnimi delavci sklepati deloVno razmerje za določen čas — za čas, dokler traja sezona. J. TRAJCEV IZ RAZGOVORA Z ADIJEM ŠARMANOM, UPRAVNIKOM PODRUŽNICE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA PTUJ Kljub vsemu primanjkljaj Od letošnjega aprila je prej samostojna komunalna skupnost Bocinlaega zavarovanja Ptuj, ki je zajemala ptujsko in ormoško občino, združena s komunalno skupnostjo Maribor. Ptujska komunalna skupnost je pred združitvijo varčno gospodarila s težko zbranimi sredstvi za zdravstveno varstvo. Usklajati izdatke z dohodki, prilagajati potrebe z možnostmi je bilo samoupravnim organom zavarovancev in zavodu za socialno zavarovanje vodilo za, lahko bi rekli, dokaj uspešno delo. Tudi z zdravstveno službo so našli skupna izhodišča. Skratka, složno so si prizadevali, da bi zavarovancem nudili tisto, kar potrebujejo v okviru možnosti, ki so jih imeli. Bojazen, da bodo v novi in večji komunalni skupnosti sredstva preveč odmaknjena, s tem pa tudi oslabljen vpliv (pa tudi interes) zavarovancev na potrošnjo, je bila razumljiva. Zanimalo me je, kakšne izkušnje imajo po nekajmesečni združitvi. Ker je skupščina komunalnega zavarovanja v Mariboru sprejela pogoje, ki jih je ob združitvi postavila bivša skupščina komunalne skupnosti Ptuj, je že danes opaziti pozitivne rezultate te organizacije. Potov pri uveljavljanju svojih pravic zavarovanci nimajo daljših kot prej, saj opravijo lahko vse svoje zadeve pri podružnici v Ptuju, oziroma pri- krajevni izpostavi v Ormožu. V novi skupnosti se je povečala rizična skupnost, poenotile so se pravice in dolžnosti zavarovancev ter zavezancev prispevek. Mnogo laže bo v bodoče tudi koordinirati zdravstveno službo, za katero menijo, da je tudi na ptujskem področju dokaj razdrob-. ljena ter slabo organizirana in ^opremljena. Samouprava ni odmaknjena od zavarovancev, čeprav imajo sedaj eno samo komunalno skupščino za celotno mariborsko skupnost. Za ptujsko področje imajo odbore in svete zavarovancev, ki aktivno delujejo. — Tako kot v drugih komunalnih skupnostih tudi v mariborski »finance« v zdravstve-hem skladu sjabo stoje. Zanimalo me je, ali imajo Ptujčani vpogled v dohodke in izdatke za svoje področje in ali. vedo za Vzroke, ki pri njih povzročajo primanjkljaj. Na to. vprašanje mi je tovariš Sarman takole bdgovoril: Sklad zdravstvenega zavaro- vanja za občino Ptuj je imel 31. oktobra letos skupaj 1 milijardo 548 milijonov starih dinarjev dohodkov, pa 'za 83 milijonov starih dinarjev - več izdatkov. Celotna skupnost Maribor ima sedaj že prek 531 milijonov starih dinarjev izgube. Situacija je skoraj enaka v občini kot na področju celotne skupnosti, če jo gledamo po končnem rezultatu. Če pa dohodke in . izdatke sklada nekoliko razčlenimo po vrstah in jih primerjamo na enega aktivnega zavarovanca oziroma na eno zavarovano osebo naše občine in pa celotne skupnosti, potem ugotovimo precejšnje razlike. Dohodki v sklad Zdravstvenega zavarovanja na enega aktivnega zavarovanca v skupnosti znašajo 84.800 starih dinarjev, v naši občini pa 91.700 starih dinarjev. Pri nas so dohodki višji zaradi dodatnega prispevka (na enega aktivnega zavarovanca 21.000 starih dinarjev) in zaradi prispevka iz pozavarovalnega sklada. Izdatki na enega aktivnega zavarovanca v občini pa znašajo že 90.700 starih dinarjev, v skupnosti pa dosegajo ti le 89.400 starih dinarjev. Izdatki pri nas so višji predvsem za am-bulantnr. nreglede in to za 5000 starih "iev, za zdravljenje v bolniši n za 6700 starih dinarjev, malenkost višji izdatki pa so še pri nadomestilu za osebni dohodek v času dolezni nad 30 dni, v potnih stroških itd. Vzroke, da imamo toliko višje stroške za ambulantne preglede, je po mojem mnenju treba iskati v razdrobljeni organizaciji zdravstvene službe, pa tudi v dokaj slabem socialnem položaju ljudi iz posameznih področij občine Ptuj. Bolnišnične stroške pa nam zvišujejo v glavnem socialno ogroženi onemogli stari ljudje, ki nimajo domače nege in oskrbe, še dokajšnja obolevnost za TBC, slabo opremljena in organizirana ambulantno poliklinična služba in ne nazadnje tudi sam sistem financiranja zdravstvene službe. Bitka za prostor pod bolniško streho je v Ptuju vedno bolj pogostna CELJSKI SINDIKATI POBUDNIK ORGANIZIRANE AKCIJE ZA VARNO DELO Brezbrižnost na tehtnici • Vernost pri delu je srednjeveška Pepelka v modemi proizvodnji • Potrebna je rekonstrukcija miselno* sli, kajti brez ljudi so najbolj dragoceni stroji mrtev kapital Ob velikih nesrečah zatulijo sirene, ljudje se o njih pogovarjajo, sočustvujejo, sodijo, ukrepajo. Ob nesrečah, velikih, majhnih in najmanjših, ki se skoraj kot na tekočem traku dogajajo v delovnih organizacijah, pa se največkrat niti za hip ne ustavimo. Zgodilo se je pač. Zaradi neprevidnosti, nepoučenosti, zaradi pomanjkljive zaščite, zaradi... Kdo bi našteval vzroke. V obrazcu za socialno zavarovanje izpolnimo rubriko »Nesreča pri delu« — prijavimo odsotnost delavca in... Na izpraznjeno delovno mesto stopi drug delavec in proizvodnja zopet teče. Ljudje prihajajo in odhajajo. Mnogi ozdravijo in se vrnejo, nekateri nikoli več. To zavisi največkrat tudi od sreče. In tako iz dneva v dan prepuščamo naključju in sreči zdravje delavcev, namesto da bi bila skrb za njihovo varno delo sestavni del prizadevanj za boljšo in večjo proizvodnjo, nepogrešljiv element proizvodnega programa. Na rob skoraj vseh dosedanjih razprav in dobrih sklepov za učinkovito varstvo pri delu bi -lahko zapisali: premalo smo bili vztrajni, bili smo nedosledni, kadar je bilo treba zaostriti odgovornost za realizacijo sklepov. Gneča v operacijski sobi V ZAGORJU JE PRIBLIŽNO 220 LJUDI NEZAPOSLENIH Tudi še posebej sindikati, kajti v statut naše organizacije smo zapisali dolžnost skrbi za delovnega človeka. Celjski sindikati so o problematiki varstva pri delu že večkrat razpravljali, vendar so njihove sklepe in priporočila v večini delovnih organizacij kar »preslišali«. Izgovorov in opravičil za to je zvrhano mero. Zvrhana pa je mera tudi posledic takega odnosa. © Letni narodni dohodek celjske komune je zaradi bolniških izostankov delavcev za okoli 10 milijard S. dinarjev manjši. 9 Če razdelimo izgubljene dni na število zaposlenih, je dnevno odsotnih z dela zaradi bolezni 1348 delavcev, ® od tega vsak dan 144 zaradi poškodb pri delu, 9 kajti nesreče so terjale samo v šestih mesecih 22.308 izgubljenih delovnih dni. PODCENJEVANJE NA VSEJ ČRTI V redkih delovnih organizacijah se ukvarjajo z organizacijo dela, čeprav bi bila za večjo in boljšo proizvodnjo nujno potrebna. Zastareli delovni postopki so pogosten vzrok poškodbam. Pa tudi premajhni in prenapolnjeni prostori, ki jih podjetja uporabljajo tudi za skladiščenje izdelkov, ker nimajo skladišč. Kar po vrsti vedo v Celju našteti delovne organizacije, kjer delavci delajo v zelo težkih in neprimernih pogojih. ZAPRTA VRATA NEZNANJU K vzrokom za poškodbe pridajmo še nepoučenost delavcev in včasih tudi malomarnost, pa nepazljivost, utrujenost in lestvica vzrokov je popolna. Vsak od teh vzrokov ima tudi svojo »njivo«, na kateri raste. Zalivata pa jih podcenjevanje zdravja kot elementa produktivnosti ter neraz-rnejend odgovornost za varnost pri delu. V večini delovnih organizacij še nimajo pravilnikov o varstvu, s katerimi bi bolj podrobno kot temeljni zvezni in republiški zakon o varstvu pri delu uredili lo področje, zapisali pravice in dolžnosti. Tudi strokovno usposobljenih ljudi, ki bi se ukvarjali z varnostjo, v podjetjih, nimajo, pa se tudi nič ne trudijo, da bi jih dobili. Niti samoupravni organi niti vodilni v podjetjih ne spoštujejo zakonskih obveznosti, ki terjajo razmejitev odgovornosti in določajo tudi osebne osnovne pogoje za varno delo: od strokovno usposobljenih ljudi, ki skrbijo za to, do uvajanja delavcev na delo itd. TO POT — ZARES Zaradi brezbrižnosti do varnega dela so celjski sindikati že nekajkrat »bili plat zvona«, vendar niso dosegli niti tega, da bi občinska skupščina razpravljala o tem, kaj šele, da bi ukrepali samoupravni organi in vodstva v delovnih organizacijah. Zato so se odločili za bolj učinkovito metodo. Komisija za varnost pri delu občinskega sindikalnega sveta je zbrala konkretne podatke, analizirala stanje varstva pri delu v delovnih organizacijah, vzroke, zakaj se stvari ne premaknejo naprej itd. Tako pripravljeno gradivo so dali v razpravo na razširjeno sejo plenuma občinskega sindikalnega sveta. Skupaj z zaključki so problematiko predložili občinski skupščini. To je bil začetek akcije za varno delo, v katero so se vključile tudi sosednje občine celjskega področja s svojimi družbeno-političnimi organizacijami. Imenovali so medobčinski štab, ki bo usmerjal, koordiniral ter spremljal delo. Program je obsežen, saj med drugim predvideva tudi zasledovanje vzrokov izostankov z dela (ne samo zaradi poškodb), pri' čemer bodo morale sodelovati delovne organizacije, zdrav- stvena služba in socialno zav*' rovanje. - Akcijski program celjski11 sindikatov ni niti najmanj de* klarativen, temveč so v nje®1 začrtane zelo konkretne nalog® Prenehali bodo samo trkati ®* zavest delavcev, samoupravi"® organov' in vodstev podjetij. P? tudi strokovnih služb, tem>cC bodo vztrajno zahtevali izvai®' nje zakonskih določil za varsb'6 pri delu. Mednje sodi tudi izd^ lava internih pravilnikov, v K®' terih naj delovne skupnosti v»r' no delo, pravice in dolžnosti Vr stavijo na pravo mesto. V" S r& M. irav? P°rI Pednji POTREBNA JE REKONSTRUKCIJA MISELNOSTI! V celoti moramo doseči sp®1” menjen odnos do varstva delu, so sklenili na plenu občinskega sindikalnega sve^ Res, spremeniti je treba krattf vidno miselnost, da sta zdra< in varnost človeka lahko njena na stranski tir, ker if toliko problemov v proiZV' Odnos do varnega dela pa ramo pričeti spreminjati taK pri delavcih, da bodo drug®1 vrednotili svoje zdravje in lovno sposobnost, kot pri sam” upravnih organih in vodstvi' podjetij. In ne nazadnje tu” pri sindikalnih podružnicah. V podatkih, ki jih je zbrala ko®1 sija občinskega sindikalnega ta, so namreč v zelo redkih lovnih organizacijah samoup®®', ni organi razpravljali o varst'. pri delu, še bolj neaktivne pajf bile do te problematike sin”! kalne podružnice. In če so kje dali na dnevni red var"0?, so obravnavali le osebna za#1’ na sredstva in disciplinske ukf® pe, kar je le delček tega, kj, bi bilo treba obravnavati v j kič, ko je na vrsti razprava proizvodnji. ., In končno, odnos sindika^ do teh vprašanj? Če smo v s'|j tut naše organizacije zapi?® dolžnost skrbi za delovnega G. veka, so sindikati v delov®” organizacijah prvi poklicani- i soočijo samoupravne organe L vodstva z dvojno škodo, Ki J povzročajo nesreče — s p®1^ detostjo človeka in materia*> škodo. Ne samo, da jih s soočijo, temveč je dolžnost 5j” dikatov tudi, da vztrajno zah®, vajo odstranitev vzrokov za r škodbe. N. Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Zagorje se je letos že tretjič sešel na samostojno sejo. Pred dnevi so imeli na dnevnem redu razpravo o politiki zaposlovanja. Podlaga za razpravo je bila analiza plansko-analitskega oddelka skupščine občine Zagorje o sedanji nezaposlenosti v Zagorju. Ugotovitev, da se je število zaposlenih v nekaj mesecih povečalo, in sicer od približno osemdeset na približno 220 ljudi, sama po sebi ne bi bila tako značilna, če je ne bi podprli še z nekaterimi drugimi spoznanji. Med nezaposlenimi je največ nekvalificiranih mladih ljudi. Predstavnik šole je povedal, da sedanji učni uspehi v 7. in 8. razredih osnovnih šol niso nič kaj razveseljivi in da utegne ob koncu šolskega leta zapustiti šolo več otrok i z nedokončano osnovno šolo. Odbornik iz lesnopredelovalnega podjetja je povedal drug primer: v njihovem podjetju je zaposlenih približno 50 mladih Hudi, večidel brez osemletne šole, ki ne kažejo posebnega zanimanja za nadaljevanje izrednega šolanja, niti za strokovno izobrazbo. Opozoril je še na to, da teh* mladih ljudi pravzaprav ničesar ne spodbuja k izobraževanju; kot nekvalifi- cirani delavci namreč ne zaslužijo mnogo manj kot kvalificirani. Nekatere zagorske delovne organizacije pa nameravajo celo nekvalificirane ljudi odpustiti, ker jih spričo intenzivnosti proizvodnje ne bodo več potrebo-, vali. , Po vsem tem res ni preveč težko ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec. Nezaposlenost se že in se bo v prihodnje vse bolj začenjala v osnovni šoli. Vse tisto, o.čemer smo govorili,opozarjali že vrsto let, se zdaj kaže v posledicah. Če je bilo še pred dobrim letom moč dobiti zaposlitev. na številnih delovnih mestih, kjer niso terjali nobenih kvalifikacij, nobenega posebne- ga znanja, ampak samo par delovnih rok, je zdaj ravno narobe. Letos je gospodarska reforma šele pokazala svoj polni obraz, brez olepševanja, takšnega, kakršnega smo želeli. Mladim ljudem brez končane osemletne šole so in bodo še bolj zaprta vrata ne samo za nekvalificirano delo, ampak tudi za kakršen koli uk. Hudo napak bi bilo trditi, naj pač za vse to nosijo posle-■ dice mladi ljudje sami, ker se niso pridno učili. Prav tako napačno bi bilo naprtiti vso krivdo šolnikom, in jim očitati, da si niso dovolj prizadevali, ali pa prevaliti vso krivdo na starše, ki niso dovolj vcepljali otrokom veselja do učenja. Vzroki so za to še drugje: zagotovo tudi' v razmerah, v kakršnih delajo naše osnovne šole. Soglašati pa je treba tudi s sodbami nekaterih odbornikov občinskega zbora delovnih skupnosti v Zagorju, ki so menili, da mladim ljudem premalo vcepljamo ljubezen do dela, v šoli in doma in da jim ne posredujemo dovolj delovnih navad, kar vse utegne v bodoče še bolj zaostriti probleme zaposlovanja. Sicer pa je glede na problem nezaposlenosti zelo pomembno priporočilo, , ki so ga sprejeli na seji zbora delovnih skupnosti. Predlagali so, naj zagorske delovne organizacije ne odpuščajo nekvalificiranih delavcev, kar bi vprašanje brezposelnosti še bolj zaostrilo. Menili so, naj podjetja vsem tem ljudem omogočijo splošno in strokovno izobrazbo in naj ne varčujejo z denarjem v te namene. Družbena skupnost sc ne more in ne sme odreči kar čez noč vsem tistim, ki zavoljo teh ali onih razlogov niso imeli možnosti dokončati osnovne šole in preko nadaljevalnih šol priti do strokovne izobrazbe. Na vsak način pa kaže politiko nagrajevanja spremeniti. Če ne bo razlik v nagradah za kvalificirano in nekvalificirano delo, zares ne bo nikogar spodbujalo k večji izobrazbi. (mv) Največ nesreč pri delu so v celjski občini zaznamovali v StaiA ništvu, zlasti na manjših gradbiščih, kjer delo razporejajo i« dijo strokovno premalo usposobljeni ljudje. V šestih mesecih so gradbeni delavci samo zaradi nesreč pri delu izgubili 1445 > lovnih dni (povprečno število zaposlenih v vseh gradbenih P0^ jih na območju občine pa je 2325 delavcev) ■■■HSillllflilMIllllllllilll P'Pogovori z upravljavci • Pogovori z upravljavci | ll[|lllllllllllllllllllllllllllllllliillll!l[llllllllillll]llllllllllllllllllllll[llMIHnillllllllllllll[lll]l!llllllllllllllllllllllllll[yillllllllllillll;lllllllllllilllllltlHlllllllllllllllllllllll[IIIIIIIMIIll[lllllllMlllllliiilllllll[ltlllHlllllllllir:il:i Graščina v Višnji gori Blizu dvesto let stara graščina v Višnji gori je danes preurejena v Dekliško vzgaja-lišče. V( 18. stoletju je v njej užival življenje mogočni Auersperg, danes prebiva v njej 65 deklet. Zelo mladih deklet. Moralno in socialno ogroženih ... »Zavod je pol odprtega tipa,« mi pove Barbara Brecelj, socialni delavec v Dekliškem vzgajališču, drugače diplomirani pravnik. »Režim se bistveno razlikuje od onega v domovih zaprtega tipa. Dovoljeni so obiski, dopisovanje, izhodi... * seveda kontrolirani, pa še kup drugih stvari, kar mladim ljudem precej lajša življenje. To je vzgojni dom — nekakšen internat s šolo,« »Katera so pravzaprav tista pota, ki človeka »iztrgajo« — no, izraz po vsej verjetnosti ni čisto ustrezen — iz vsakdanjega življenja in ga pripeljejo v Višnjo goro ...« »Dekleta nam zaupajo v prvi vrsti skrbstveni organi in pa sodišče. Seveda gre v veliki večini za tiste mlade ljudi, ki jih je vzgajala predvsem cesta. To pomeni, da so se prezgodaj srečali z vsemi krutostmi, ki jih prinaša s seboj tako življenje. Posledice tega pa so potepanje, izostajanje iz šole, kraja in ne nazadnje tudi prostitucija.« Da spet vprašam nekoliko nestrokovno: »Kdo je običajno kriv, da zaidejo mladi ljudje v svojih najlepših letih na nedovoljena pota...? »Teh ,krivcev1 je veliko. Zelo pogosti so na primer stalna odsotnost staršev oziroma njihova nesposobnost vzgajanja, razvezane družine pa bolezen, alkohol, slaba družba itd. Zanimivo je, da so včasih prevladovali v vzgajali-ščih ljudje iz tipičnih delavskih revirjev, medtem ko imamo danes vse več opravka z otroki meščanskih staršev, ki jim ne gre tako slabo. Naj tudi povem, da niso tako redki primeri, ko starši sami pripeljejo svoje mladoletne otroka na kriva pota.« »Spominja življenje v vzgajališču na dijaško v internatih?« »Malo že. Tu prežive dekleta povprečno tri leta. V zavodu imamo vajensko šolo, kjer lahko dekle pridobi kvalifika- cijo iz šiviljske in pletiljske stroke. Imamo še tehnično delavnico, gospodinjski tečaj ... No, s tem pa je okvir možnosti poklicnega usposab- ljanja v zavodu zaključen.« »Se vam ne zdi preskromen. ..?« »Odločno. K nam prihajajo v bistvu dozorela dekleta, ki se pogosto zelo težko sprijaznijo z dejstvom, da bodo postale šivilje oziroma pletilje. Marsikatera sanja na primer o tem, da bi postala frizerka, druga na primer fotografska laborantka, pa manekenka, itd. Skratka, želja je toliko, kot je deklet v vzgajališču. Seveda vsem ne moremo ugoditi. Toda, če bi imeli več sredstev, bi se takoj odločili za večjo poklicno razvejenost.« »Kateri je torej glavni smoter vzgajališča v Višnji gori?« »Poudarek je na tem, da usposobimo človeka za delo, da si pridobi vsaj tiste osnovne note, ki jih je treba spoštovati v organizirani družbi.« »Ali ni težko vzgajati za življenje tako zelo odrezano od življenja?« »Seveda, vendar nas je do take oblike prevzgoje pripeljal razvoj. Dlje še nismo prišli. Prepričana sem, da nam bo prihodnost prinesla boljšo rešitev. Saj ,vzgajanje za življenje' ne more biti izolirano od življenja, kot smo mi v Višnji gori, pa tudi ostali zavodi pri nas. In prav na. tem področju, na področju socialnega kontaktiranja čutimo zaradi tega znatne negativne posledice.« »Kaj pa razvedrilo deklet v zavodu?« »Knjige, televizija, film, dramski krožek... Škoda, da ima Višnja gora tako slabe zveze z Ljubljano. Radi bi tudi na primer poskrbeli za mladinske plese, za obiske gledališč ... Želeli bi dekleta čimbolj vpeljati v življenje, vzbuditi v njih čimveč interesov in jih zainteresirati še za kaj drugega, kot je erotično življenje.« »Kako sprejemajo vaše nekdanje varovanke delovne organizacije?« »Zelo različno. Pogosto dobro. Ena sama slaba izkušnja pa zapre vrata našim ljudem za precej časa« »In vaši osebni načrti...?« »V kratkem odpotujem v Ameriko na štirimesečni tečaj, ki ga prirejajo Američani v okviru ,Cleveland programa' o mladinskem prestopništvu. Potlej se seveda vrnem v Višnjo goro. To delo mi je priraslo k srcu ...« A. ULAGA lllllllU*IIIHIiElllllllllll]|||lilllllllllllll lllllllllllllllllllllllllll!lll!llllllllllllllllllllllli™i!lllllllllllllll*lllll l!l!!lll!!!!l! Il!!!l!!!!!!!!!!!l!l l!!!!!'l!!l!!!!lll!l!lllllll!llllll!lll!!llli!lllllll!l!lll!iP!!!ll!!![!l!l!lll!llllllllill!lljllll|]il!j|||l!!llll!]!l!lllljl!!!![!!lll!ll lllll!llllll!lillllll!!l!!l!!llllllll!lllllllllllllll!lllll!lll||J!ll!lllll|||!|||!!!|||||l!|||||||||il S kladivom... Ondan sem prebral v časopisu, da so nekomu, ki je prosil za nujno uslugo, mehaniki ljubljanske servisne delavnice Podjetja TOPS v četrt ure (!) Popravili pokvarjeni pisalni stroj, če že njihovo matično tovarno vrag jemlje, se vsaj oni trudijo, da bi si obdržali oobro ime pri lastnikih TOPS Pisalnih strojev. 0 usodi tovarne TOPS je nila naša javnost že cbvešče-®a- Tudi o tem, da njenega postnega konca niso zakrilil delavci, ki tamkaj delajo. r‘sto, kar mi je znanec pripovedoval o svojem TOPS pi-Sa*hem stroju — model M 2 j^tno še potrjuje, da je res ta- kratko: znanec je v raz-^odaji in na obroke kupil' oplenjeni pisalni stroj. Ce bi Počakal še teden dni, bi ga do-n namesto za 72 kar za 12 ti-°cakov ceneje. No, strojček v etJu in pridno služi svojemu arnenu in znanec se zavoljo azlike v ceni niti ne razburja Preveč. Čudi pa ga, da je ?ar 69 dni moral čakati na ra-hu.n’ računajoč od dne, ko je 1 račun napisan ... ' ? polževo naglico svojega acunovodstva je tako tovar--a TOPS avtomatično podalj-: ia garancijski rok za 69 dni j Za enak čas odložila plači-*? jačuna. Oboje je samo v ka°f-° njihovemu kolektivu, jj. ih omenjeni primer gotovo <.,* e, šolstvo s 60"/», najbolj negativno mnenje pa imajo o sindikatih delavci v kulturnih institucijah, kjer jih samo 46”/o meni, da je sindikat, takšen kot je, še potreben. Vprašanje je, ali so take razlike v odgovorih posledica takšnega ali drugačnega dela sindikata znotraj delovnih organizacij ali navzven? Ali imamo pri delavcih v kulturnih institucijah opravka z ad hoc kritiko (ki je Nezaposlenost ogroža predvsem mlade ljudi, ki se prvič vključujejo v proizvodnjo. Na zaposlitev čaka v petih gorenjskih občinah zdaj 88 fantov in okoli 300 deklet. Problem je izredno težek, ker je starejših ljudi, ki nimajo zaposlitve, razmeroma zelo malo. Struktura nezaposlenosti kaže, da je kar 31,6 % vseh nezaposlenih starih manj kot 18 let in da je do 25. leta starosti največ nezaposlenih. Tako pomanjkanje dela izredno negativno deluje na mlade ljudi, ki se navadijo na način življenja brez dela. Druga negativna stran nezaposlenosti pa so materialne težave mladih, ker niso upravičeni do nadomestila v času brezposelnosti, saj večina med njimi išče delovno zaposlitev prvikrat. V razpravi, ki je potekala v kritičnem duhu, so zlasti predstavniki mladine izražali nezadovoljstvo. Zavodi so po zakonu dolžni, da skrbijo za zaposlovanje. To je njihova osnovna naloga. Včasih pa dobimo vtis, da se v glavnem ukvarjajo z zbiranjem gradiva in izdelavo analiz, ki ne rešujejo problemov. Tako imamo vedno več učenih razlag pojava nezaposlenosti, ne zmanjšujemo pa števila nezaposlenih. Svoje moči in znanje naj bi zavodi sedaj usmerili v pravo smer. Nekaj napotkov za zmanjševanje nezaposlenosti so na skupščini predlagali. Tako naj bi čim-prej sprostili delovna mesta, ki jih zasedajo upokojenci. Z delovnimi organizacijami nai bi tudi proučili, koliko novih delovnih mest bodo dobili na razpolago. Nič čudnega ni, če pri takšnem pomanjkanju dela delavci odhajajo v tujino. S področja petih gorenjskih občin je odšlo »s trebuhom za kruhom« 524 oseb. Med njimi je več moških kot žensk. Večina delavcev je odšla v sosedno Avstrijo, nekaj manj v Nemčijo, najmanj pa v Švico. Dela, ki jih naši delavci opravljajo v tujini, so različna, različne pa so tudi stroke. Največ delavcev odhaja na priučena delovna mesta v industrijo, v gostinstvo in v zdravstvo. Poleg teh so močno zastopani delavci v kovinski in lesni stroki. Med vsemi delavci, ki so se zaposlili v tujini, jih polovica ni imela zaposlitve doma, ostali pa so bili v delovnem razmerju, ki pa so ga iz različnih vzrokov pretrgali. Položaj v tujini si delavci urejajo z delovnimi pogodbami. Naši zavodi pa niso kos, da bi delovne pogoje nadzirali, ker niso rešena mnoga vprašanja na višji ravni, so povedali udeleženci! skupščine. Poseben problem za Gorenjsko je maloobmejno zaposlovanje. Delavci, ki so redno zaposleni v podjetjih jeseniške in tržiške občine, odhajajo od sobotah z maloobmejnimi prepustnicami na delo v Avstrijo, v nedeljo zvečer pa se vračajo. Odnosi pa pri takšnem delu niso urejeni. V čigavo breme bo navsezadnje padla poškodba, ki jo lahko dobi delavec pri delu v zamejstvu? z. T. \ ■Kako gospodarimo- Ho iDOVIH REFORME ' J . ■ --v,.-. v- ..:• - • '- ■ ^k,' Po podatkih mestnega sindikalnega sveta se je celoten dohodek v Ljubljani povečal v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z lanskim It ar za 32 %. Porast celotnega dohodka pa je po posameznih panogah sila različen. Naj-visji je v gostinstvu, turizmu in prometu, znatno pod povprečjem pa je v gradbeništvu (indeks 104), kar pa je spričo zmanjšanja investicijske -potrošnje tudi razumljivo. Vendar tudi te kolikor toliko pOvoljne rezultate v gradbeništvu »rešuje« SGP Slovenija ceste, ki je doseglo izredne poslovne rezultate, saj so vsa preostala podjetja dosegla slabši uspeh kot v minulem letu. Celoten dohodek se je povečal v industriji mesta Ljubljane za 21x/c. Podatki o gibanju narodnega dohodka po z panogah pa kažejo največji porast v trgovini (za 76 °h). V strukturi celotno ustvarjenega narodnega dohodka pa je udeležba posameznih panog v Ljubljani naslednja: trgovina 36 °/n, industrija 32,4%, gradbeništvo ll’in, promet 10,1 fJ/o, obrt 5,3 °lo, kmetijstvo 2,8%, gostinstvo in turizem pa 2,4 *h. Delitev dohodka na osebne dohodke in sklade se giblje v korist skladov. Medtem ko je bilo razmerje delitve dohodka na osebne dohodke in na sklade lani 66:34, znaša letos 64:36. Ta podatek je na splošno zelo ugoden, saj gre pri tem za ostanek dohodka v'skupnem znesku 35,2 milijarde starih dinarjev, kar so vsekakor precejšnja sredstva. Vendar pa {e zaradi velike razdrobljenosti teh sredstev po delovnih organizacijah ekonomski učinek skladov precej manjši, kot bi lahko bil. To velja zlasti Za lista sredstva, ki jih ustvarja trgovina na drobno, gostinstvo in obrt, torej storitvene dejavnosti, od katerih pa je v veliki meri odvisen porast življenjskega standarda občanov. Prav zato se v teh panogah toliko bolj ostro zastavlja zahteva po združevanju sredstev kot edinem načinu, da bi lahko zagotovili dovolj trdno materialno osnovo za hitrejši razvoj teh dejavnosti in s tem za hitrejši porast življenjske ravni občanov mesta Ljubljane. Kmalu bo za nami poldrugo leto reforme, pa nekaterim — na vseh ravneh, od gospodarskih organizacij navzgor — še vedno ni jasno, kaj reforma praktično pomeni. Zato ne bo odveč, če še enkrat pribijemo: odločitev: ® za samoupravljanje, • za blagovno tržne odnose, ki naj zamenjajo administrativno planske v našem gospodarskem življenju, • za delitev po delu. Ko o teh dejstvih reforme razpravljamo, se navadno nikoli ne sporečemo ob vprašanju, ali smo za samoupravljanje ali nismo, ali smo za sprostitev tržnih zakonitosti ali ne, zato pa toliko večkrat ob vprašanju, kako deliti presežno vrednost. Seveda pa razprava o tem ni odkrita, marveč »prekrita« z razpravo o vprašanjih, ki na prvi pogled niso bistvena. Takšna so na primer vprašanja, koliko' od- statistične preglede; zavod za gospodarsko planiranje... Če vse to natanko prelistaš ... Če vse to prelistaš, resnično lahko spoznaš ves »krvotok« našega gospodarskega življenja. Vendar pa človek, ki je prisiljen te podatke prebirati, izgubi nič koliko časa. Takšno delo pa je pogosto tudi brež pravega haska, čeprav se z njim ukvarja prava armada ljudi: poslanci, politični delavci, gospodarstveniki, različni organi in zavodi itd. Kljub tolikšni obremenjenosti ljudi in organov s to nalogo pa zaradi nesistematičnega dela na tem ' področju, zaradi parcialnih a. ocen tega ali onega predloga, * ki pride pred skupščinske or- * gane, še vedno ne sprejema» .£, mo najboljših gospodarskih S odločitev, marveč se za različ-ne ukrepe odločamo največ- § krat »po posluhu« in tudi še ® »po hitrem postopku«, čeprav * imamo navadno na voljo do- Cisti računi, dobri ... stotkov narodnega dohodka naj se steka v ta ali oni sklad, koliko naj bi odštevali za izobraževanje, zdravstvo, katere gospodarske panoge naj bi v prihodnje razvijali v »državnem merilu« in katere v republiškem itd. Prav v razgretih razgovorih o teh vprašanjih pa se navadno pokaže, da so tako javnost kot ljudje, ki o teh vprašanjih odločajo, o celoti problema premalo poučeni, da bi ga lahko pravilno ocenili in se odločili za rešitev, ki bi bila optimalno ugodna za razvoj delovnih in politično teritorialnih skupnosti, kakor tudi za državo kot celoto. Tako smo prišli do srži problema: do premajhne javnosti in razumljivosti našega gospodarskega dela in družbenega dogajanja. Slovenski gospodarstveniki na primer javnosti doslej še niso »po domače« povedali, kakšna je delitev presežnega dela med našo republiko in zvezo, kakšno je pretakanje našega narodnega dohodka, ki ga namenjamo za razširjeno reprodukcijo »od spodaj navzgor« in »od zgoraj navzdol«, koliko odštevamo denarja za različne javne službe, državno upravo, vojsko,, naša poslaništva, koliko je denarja v obtoku, za koliko smo na tujem zadolženi, kje vse in kako vračamo te dolgove, itd. Skratka: ljudje nimajo v rokah »čistih računov«, zato tudi ne čutijo soodgovornosti za našo gospodarsko in nacionalno politiko. Morda bo kdo rekel: saj je vendar vse objavljeno: gradivo, pripravljeno za razpravo, je vendar polno številk, argumentov, predlogov; državni organi, družbene organizacije in banke izdajajo biltene in volj časa za demokratično obravnavo predlogov. Zato različnim konfliktom ob predlaganih gospodarskih f ukrepih in zakonih botruje “ prej NEPOZNAVANJE PROBLEMATIKE kot pa načelno prepričanje, kar navadno trdimo. Prav zato, ker ljudem, ki odločajo, ni jasno, kako v delovnih in politično teritorialnih skupnostih ustvarjamo in- kako delimo dohodek, je slišati tudi toliko očitkgv, da je učinkovanje tržnih zakonitosti nehumano, moralno'škodljivo, nesocialistično. V zadnjem času je vneslo tudi v delovne kolektive precejšnje vznemirjenje stališče, da je treba tudi osebne dohodke na ravni delovnih enot razdeliti čimbolj demokratično med zaposlene, bolj na, osnovi njihovega medsebojnega dogo- „ varjanja, kot pa ob upošteva- « nju znanstvene organizacije g dela. Najbrž ni treba posebej do- 5 kazovati, da takšno stališče še ^ malo ne koristi prizadevanjem u za povečanje produktivnosti « dela. saj samo krepi nravni- 3 lovske težnje, ne upošteva pa vseh tistih dognanj in izkušenj na tujem, s katerimi je produktivnost dela mogoče stopnjevati, ne da bi okrnje-vali samoupravne pravice delovnih ljudi. Tudi nepoznavanje celotne problematike delitve potreb- ® nega in presežnega dela v de- g lovnih enotah lahko prav ta- S ko kot nepoznavanje delitve -g na relaciji delovna organizaci- •» ja — občina — republika — zveza spodkopuje temelje re- s forme in ne le gospodarsko, 5 ampak tudi politično zelo ško- « duje našemu razvoju. | VINKO BLATNIK M Preden v zaloški hladilnici vskladiščijo pošiljko sadja, jo skrbno preberejo Foto služba DE ZAKAJ JE V PODJETJU'ELIT RAZGLASTL DELAVSKI SVET »IZREDNO STANJE« S. O. S. v Trbovljah V razmeroma mladem trboveljskem delovnem kolektivu Elit je močno zaškripalo. Velike zaloge, odpovedi vodilnih uslužbencev, neuspešna komerciala in vprašanje, kje vzeti sredstva za redne mesečne prejemke zaposlenih, ki so že sedaj skromni, so bili povod za nedavno izredno sejo delavskega sveta, ki je razglasil izredno stanje v podjetju. V površno ! ilustracijo današnjih razmer v Elitu pa tile sklepi delavskega sveta: H direktor je -dolžan, da do 13.‘ decembra zagotovi sredstva za izplačilo osebnih dohodkov ... ■ na predlog upravnega odbora razglaša delavski svet izredno stanje. Za ta korak se je delavski odbor odločil zaradi neurejenih odnosov v podjetju .. . S v obdobju izrednega stanja lahko vodilni strokovni delavci razporejajo zaposlene po pogrebi na katerokoli delovno mesto. Tedaj se tudi ne upošteva 8-urui delavnik, pač pa je treba ostati dnevno tudi do 16 ur na delovnem mestu, če proizvodnja to zahteva. Delati je potrebno tudi ob sobotah, prav tako pa po potrebi tudi ob nedeljah ... ■ član kolektiva, ki odkloni poslušnost in opravljanje svojega dela, ki bi ga glede na svoj p zmožnosti lahko opravljal, pa naj gre za dnevno ali za nočno delo, ne more še vnaprej ostati član delovne organizacije. Odklonitev naloge pomeni najhujšo kršitev delovne dolžnosti... ■ podjetje- ukinja plačevanje vseh vrst prevozov na delo... »KAŽE, DA BOMO SPLAVALI« »V kolikor se v Elitu ne bodo zares pošteno potrudili, se zna zgoditi, da bo ostalo 150 delavcev na cesti« je pojasnil dogodke v Elitu Štefan Forte, tajnik občinskega sindikalnega. sveta v Trbovljah. »Delavci v-tem podjetju so že večkrat zahtevali od svojih samoupravnih organov in vodilnih uslužbencev, da jim nalijejo čistega vina in jim povedo, čemu ni denarja niti za mesečne prejemke, kaj šele za kaj drugega ,. .« »Včeraj smo imeli sestanek delavskega sveta«, je obrazložil razmere v Elitu Franc' Art-nak, predsednik upravnega odbora. »Eno izmed vprašanj je bilo tudi to, ali lahko izplačamo 100-odstotne osebne dohodke ali manjše. Dobro se namreč zavedamo, da bomo morali v vsakem primeru od nekod izvrtati sredstva. Kljub temu, da nimamo lastnih sredstev, smo se dogovorili za 100-odstotrte osebne dohodke, že tako namreč zaslužimo bore malo. V povprečju komaj dobrih 85 tisočakov ..,« O tem, zakaj! v podjetju škripa ter o bližnji perspektivi zaposlenih v Elitu, pa meni tovariš Artnak takole: »Zaradi slabih notranjih odnosov sta nas nedavno zapustila vodja konstrukcije In vodja priprave dela. Odpoved je dal tudi računovodja. V glavnem zaradi tega, ker z direktorjem nista našla skupnega jezika. Imamo ogromne zaloge, za kar gotovo niso krivi delavci. Komerciala pa je pri nas od nekdaj šepala. Res pa je. da je po navadi želel direktor napraviti vse sam. kar mu seveda ni uspelo. Komu bi le...? Pogosto se je namreč pripetilo, da po več dni nismo videli našega direktorja. kar sc je poznalo tudi doma. Perspektive...? Po mojem nišo tako črne. Kaže, da bomo splavali, če nam bo le uspelo v decembru realizirati plan •- spričo požrtvovalnosti zaposlenih tudi menim, da nam bo — in če potlej ne bodo padle v vodo pogodbe z Ameriko. V najkrajšem času na moramo dobiti v podjetje nekaj sposob- n ih vodilnih uslužbencev. To je pogoj za kakršnokoli nadaljnje uspešno delo ...« »IMAMO PItIDNE LJUDI.,.« »Zanimivo je, da so naši delavci šele sedaj pričeli glasno razmišljati o svoji usodi,« je dejal tajnik sindikalne podružnice v Elitu Franc Rajšek. »Doslej so namreč bili na sestankih bolj tiho. V dobro pa štejem našim delavcem predvsem to, da radi delajo, da so pripravljeni žrtvovati za svojo tovarno marsikaj. Dela res nihče ne odklanja. Drži pa. da nihče noče delati čisto zastonj .. .« Na vprašanje, zakaj so pravzaprav samoupravni organi v Elitu tako dolgo stali ob strani in gledali barko, kako se potap- lja, ne da bi sami kaj ukrenili, me je Franc Rajšek zavrnil: »Ni res, da bi Stali ob strani. Že zgodaj smo zaslutili težave in opozarjali nanje. A brez uspeha. Direktor in v komerciali nas niso jemali resno. Tolažili so nas, češ, če je šlo doslej, bo šlo tudi vnaprej ... Sam zase vidim več vzrokov za današnje razmere v našem podjetju: slaba komerciala, s tem v zvezi majhne serije in precejšnje zaloge. Tudi to, da v podjetju prevladujejo ženske, Čeprav bi potrebovali pretežno moške. Se- • veda pa povsem soglašam s predsednikom upravnega odbora, da bi morali okrepiti naš vodilni kader. Tako res ne gre več..,« »In kaj menite o perspektivah podjetja?« »Imamo pridne delavce, kar vzbuja upanje, zato mislim, da do najhujšega ne bo prišlo. V imenu sindikata pa se bom še vnaprej zavzemal, da si zagotovimo zares sposobne vodilne kadre. Mislim, da je prav to vprašanje pri nas najbolj pereče.« A. ULAGA OD VSEPOVSOD • TREBNJE; V občini Trebnje že vse leto razpravljajo o osnutku programa razvoja občine do leta 1970 in o nalogah delovnih organizacij pri tovrstnem načrtovanju. In da bi si občinska skupščina ustvarila vsaj približno podobo o tem, kako si delovne organizacije zamišljajo svoj razvoj do leta 1970, je zaprosila delovne organizacije za nekatere osnovne podatke iz srednjeročnih programov. Podrobnejša analiza teh podatkov pa je razkrila, da so programi delovnih organizacij dokaj površno, predvsem pa premalo strokovno pripravljeni. Nekatera podjetja v svojih predvidevanjih ne upoštevajo novih pogojev gospodarjenja in v svojih načrtih ne zasledujejo ciljev reforme. To potrjuje tudi dejstvo, da so se ponekod sprijaznili s stagnacijo ali celo z nazadovanjem standarda zaposlenih. Prav tako več delovnih organizacij sploh ne programira skrajševanja delovnega časa' zaposlenih, niti ne iščejo rezerv v boljšem izkoriščanju delovnega časa in delovnih naprav. Zato tudi v občinski skupščini sodijo, da so ti programi bolj predvidevanja računovodij kot pa celotnih kolektivov, kajti le-ti s programi, ki jim v prihodnje ne zagotavljajo porasta standarda, prav gotovo ne bi soglašali. Programi pa nazorno razkrivajo nesposobnost strokovnih služb v nekaterih podjetjih in potrjujejo trditev sindikatov, da je skrb za bolj-šo.zasedbo strokovnih delovnih mest zares nujna. R. S. Skrb in brezdušnost (Nadaljevanje s 1. strani) prizadetih se ni pritožil, nihče se ni zatekel v medobčinsko pravno pisarno. Če je bilo spoznanje, da so ob delo, še tako boleče, so odločitev razumeli, saj so dneve in dneve skupno premlevali gospodarjenje v podjetju in sodelovali pri sklepanju. Nemara so tedaj mislili, da jih kolektiv obzirno tolaži, ko jim je obljubil, da si bo prizadeval čimprej urediti poslovanje in jim povrniti delo. Vendar je kolektiv Avtoelektra izpolnil svojo obljubo, ZASTOJ V PRODAJI V ČIB Bovec so odpustili 21 delavcev. V zadnjem letu so proizvodnjo dokaj mehanizirali in stroji so zafnenjali delavce Vendar, ko je doba preizkusnega obratovanja minila in se je »ponudila« priložnost za polno izkoriščanje novih strojnih zmogljivosti v drugi in še tretji izmeni, jim je račune prekrižal trg. Namesto trgovine so njihovi jzdelki polnili skladišče, Kolektiv je zašel v hude težave. Sledili so odpusti. Vendar so v ČIB kolektivno reševali vprašanje odpustov in pri tem tako humano ravnali kot v Avto-elcktro, GLAVNO BESEDO IMAJO ODDELKOVODJE? y TIK Kobarid so odpusti še sveži. V kolektivu so že dlje opozarjali na višek zaposlenih, zadnje čase pa so to opozorilo spremenili v odpuste, Na cesto ■so postavili 21 delavcev. Neposreden povod za tako nenadno odločitev je bilo odpoved naročil elektronske industrije. Zanjo so v TIK izdelovali podnožja za elektronke. Delavci v montažnem oddelku so ostali brez dela in njihova delovna mesta so v TIK odpisali. Pii tem pa se je zapletlo. Odločb o odpovedi niso dobili delavci v montažnem oddelku, ampak v glavnem delavci iz drugih oddelkov. Pri tem pa nas moti način, kako so samoupravni organi v TIK ravnali, ko so »odbirali«, kdo bo moral zapustiti podjetje. Vse odpovedi so utemeljili z zmanjšanjem obsega proizvodnje, vendar so iz takega razloga dobili zakonito odpoved le štirje delavci. »V montažnem oddelku so delali pridni, spretni delavci. Za podjetje ne bi bilo dobro, če bi jih odpustili,« pripoveduje inž. Dušan Skočir, predsednik DS. »Zato smo se odločili za selekcijo. Pri tem so nas vodili podatki, Im Jih je zbrala osrednja komisija za sprejem in odpoved delovnega razmerja in pomožne komisije po obratih, v katerih je imel odločilno besedo oddelko-vodja. Pri odpustih pa Je odločala pridnost in prizadevnost na delovnih mestih.« Komisije in oddelkovodje so zbirali podatke in jih vpisovali v razpredelnico. V tem seznamu beremo med drugim: koliko družinskih članov je pri hiši, koliko glav živine v hlevu, kolikšen je katastrski dohodek, ali sodi delavec med slabše delavce v oddelku itd, »Na seji DS smo dobro‘premislili«, pove Skočir, »za vsak primer smo posebej glasovali z dvigom rok,« STISKA S ČASOM — OPRAVIČILO SINDIKATA Očitno pa pri tej »odbiti« til bilo vse v redu. Sindikat je sledil dogodkom prekrižanih rok Sele ko ga je ObSS zdramil, se je izvršni odbor sestal na razširjeni seji. Toda tedaj so Imeli delavci odločbe ž.e v rokah Vendar pa je sindikat še uspel rešiti štiri delavce In priporočil je DS, naj ponovno razpravlja o delavcu, ki nima urejenih socialnih razmer, o delavcu borcu, o delavki, kj je pred upokojitvijo ... »Med pripravami za odpust je bilo premalo časa, da bi se sestali,« zagovarja ravnanje sindikata Oskar Ro.šič, član IO sindikalne podružnice. V komisiji je bil tudi član IO, sicer ne kot predstavnik sindikata, ampak kot voljen član komisije. Neke vrste povezava s sindikatom je potem bila... In končno — po zaslugi sindikata je delavski svet vendar preklical šti- ri odločbe. Sicer pa ne vem, da bi pri odpustu ravnali narobe« V to sta prepričana tudi predsednik DS, Vodja priprave dela Ivan Bukovšek in vodja socialno kadrovske službe Marjan Sturm. V proizvodnih oddelkih pa menijo nekateri drugače: Janko Sovdat, delovodja obrata injekcijskih igel: »V mojem oddelku ni slabih delavcev. To sem zatrjeval tudi na seji DS. Res je, da smo zašli v težave, predvsem z reprodukcijskim materialom. Vendar postopek p vi odpustih ni bil pošten, Ce se je ustavilo delo v montažnem oddelku, žakaj morajo zapustiti delo delavci v drugih oddelkih?« Rarlg Volarič, delavka: »Ni res, da so bili odpuščeni delavci v našem oddelku. Tako, kot so odločali pri odpustih, bi bila lahko sama mfcd odpuščenimi delavci.« Olga Sivec, delavka: »Delavci nismo krivi, če ni materiala. Pravijo, da so nekatere odpustili, ker niso dovolj naredili. Za druge pravijo, da imajo urejene socialne razmere. Za neko mojo sodelavko pa že ne drži niti eno niti drugo, zgodila se ji je krivica,« Med delavkami, ki so dobile odpoved, je Jolanda Jelčič: »Na sestanek so nas povabili potem, ko smo že dobili odločbe o odpovedi. Naš delovodja jim je povedal, da nima slabih delavcev v oddelku. Mene so pa odpustili baje zaradi dobrih socialnih razmer. Mož je v službi, otrok pa nimava. Odločitev se mi zdi krivična. V odločbi je sicer bil pripisan pravni poduk. Vendar si nekateri delavci niso upali na sodišče, čeprav vedo, da se jim je zgodila krivica. Mislili so, da bodo morali plačati pravdo v vsakem primeru. O tem nas nihče ni poučil, niti sindikat.« Mnogi delavci iz TIK čakajo zdaj na razsodbo sodišča. Nanjo počakajmo tudi mi. 1. VRHOVCAK IzobraSevmije in kultura 12, INFORMACIJE RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE O OSEBNIH DOHODKIH HiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiM v Šolstvu: 1 * Učinkovitejše rešitve po samoupravni poti Kot lani je tudi letos problem osebnih dohodkov v šolstvu pereč zlasti ob koncu leta. Skladi, ki so med letom dajali šolani le akontacije, očitno dogovorjenih ali pogodbenih obveznosti ne bodo mogli izpolniti. Pri rebalansih občinskih proračunov je bilo namreč v večini primerov ugotovljeno, da sredstev za šolstvo ni mogoče zvečati, ker je dotok denarja v proračunu slab in ker so narasle proračunske potrebe tudi na drugih področjih. Ponekod je situacija taka, da bo treba sredstva za šolstvo v občini celo zmanjševati. Pojavile so sc namreč narasle proračunske potrebe povsod tam. kjer delovne organizacije gospodarstva niso v obliki prostovoljnega, vendar obljubljenega prispevka, poravnale svoje obveznosti do medobčinskih skladov za finansiranje drugostopenjskega šolstva. V takih primerih bodo morali poseči v svoj žep občinski proračuni. Ker tudi kvantifikacija k novemu predlogu zakona za finan-oiranje vzgoje in izobraževanja ne predvideva tolikšnega zvečanja sredstev za šolstvo, ki bi omogočalo hitrejše popravljanje osebnih dohodkov prosvetarjev }n usklajevanje z drugimi delavnostmi, je vzdušje med prosvetnimi delavk:! vedno slabše. Osebni dohodki le-teh namreč *e leta zaostajajo. Da pa bi se ^ognili družbenim konfliktom, F se zaradi takega stanja ln upravičenega nerazpoloženja-Prosvetnih delavcev že javljajo, 01 seveda ta problem morali zaveti reševati čim bolj učinkovito Po demokratični in šamoupravni Poti. ZAČARAN KROG PROBLEMOV Informacija o osebnih dohodkih v šolstvu, čeprav nepopolna, le zlasti pomembna zdaj, ko z Ekonom poskušamo urediti financiranje tega področja. Z zakonom bi namreč morali uresničiti določilo Zakona o zavodih, kj govori o usklajevanju osebju dohodkov prosvetarjev z °robnimi dohodki enako kvalificiranih v drugih dejavnostih, seveda ob izvajanju načela de-utve po delu. Sredstva pa bi nvorala zadoščati tudi za enakomerno naraščanje materialnih ozicoma funkcionalnih izdatkov, /V skladu s težnjo po modernizaciji pouka. Zadnja leta pa tudi ■a delež sredstev stalno upada, Sole so na račun teh sredstev vsaj deloma lahko sledile naglemu naraščanju osebnih dohodkov. Ker pa je letos delež za materialne izdatke že tako osiromašen, šole niso mogle več ?.a račun teh sredstev »poprav-osebnih dohodkov. p0J*Se doslej povedano še ne st,, ni, da je slovenskemu šol-pr u namenjeno malo sredstev, g «*alq pa jih je za vse vrste 2 • hi šo nam potrebne, neka-v/t- imdi ne, kot je bilo ob v, s« konkretnih primerov ne- ntokrat že tudi javno pove- dano in zapisano. Drago pa je naše šolstvo tudi zaradi tega, ker premajhen odstotek mladine konča šolanje v rednem roku. Reševati težak položaj osebnih dohodkov prosvetnih delavcev in šibko materialno osnovo za kvalitetnejši pouk, pomeni torej odločneje odpravljati tisto, kjer denar trošimo neracionalno. Šibko znanje učencev je nekaj, kar lahko pripisujemo tudi premajhni prizadevnosti in strokovnosti učiteljev. Toda ne moremo mimo dejstva, da je že več let nazaj selekcija na kadrovskih pedagoških šolah premajhna. Vzrok za to je treba iskati tudi v tem, da na te šole ni pritiska najbolj nadarjene mladine, ki v šibki materialni osnovi za šolsko delo ne vidi mnogo vabljivega. Problem intenzifika- cije pouka je torej take narave, da ga bomo verjetno uspešneje lahko začeli reševati šele v dalj-šettt razdobju. Že danes pa bi se morali lotiti odpravljanja tistih oblik ekstenzivnosti v šolstvu, ki bi nam v kratkem pomenile prihranek. To pa pomeni racionalizirati mrežo šol II. in III. stopnje v skladu s perspektivnimi potrebami po določenih poklicih. Katero delo v šolstvu je danes družbeno nepotrebno ali bi ga družba lahko pogrešila, to lahko ugotavljajo le ustanovitelji šol in družba preko svojih predstavniških teles, ki so odgovorna za usklajen razvoj gospodarskih in družbenih služb, na osnovi utemeljenih predlogov strokovnih služb. S takimi ukrepi, ki bi bili v skladu z reforminimi prizadevanji, bi ustvarili tudi pogoje za to, da se osebni dohodki prosvetnih delavcev uskladijo z načeli, ki smo jih zapisali v zakonu o zavodih. NAJHUJŠE ZAOSTAJANJE OSEBNIH DOHODKOV V OSNOVNEM ŠOLSTVU Iz virov zavoda za statistiko SRS navaja informacija podatke o odstotku porasta osebnih dohodkov od 1962. do 1966. leta: v osnovnih šolah v srednjih šolah v višjih in visokih šolah za 48 % nižji kot v gospodarstvu za 26 "/o nižji kot v negospodarstvu za 34 °/o nižji kot v gospodarstvu za 12 ”/o nižji kot v negospodarstvu za 24 °tn nižji kot v gospodarstvu za 2 ,lo nižji kot v negospodarstvu Predvsem je treba ugotoviti, ■da v zadnjih štirih letih v nobeni gospodarski ali negospodarski dejavnosti ni bil tako nizek indeks porasta osebnih do-hočTRov kot v osnovnih šolah. Že lani ob reformi .smo dejali, da se morajo rebalansi proračunov izvršiti v korist izobraževanja, zlasti osnovnega, saj bi tu osebni dohodki morali naraščati najhitreje, če bi hoteli dohiteti vlak ostalih. Letošnja situacija seveda s temi načeli ni v skladu. Letošnji osebni dohodki v primerjavi z lanskoletnimi v prvem polletju pomenijo v osnovnem šolstvu povišanje na indeks 125, v srednjem šolstvu na 129, v visokem' šolstvu na 139, v gospodarstvu na 140 (pa čeprav se izobrazbena struktura v gospodarstvu v tem razdobju ni bistveno izboljšala!), v negospodarstvu pa na 132. Torej tudi za letošnje leto velja ugotovitev, da najpočasneje naraščajo osebni dohodki v osnovnem šolstvu. Povprečni mesečni osebni dohodek v prvem polletju tega leta je bil v psnovni šoli 79.500 3-din, kar devet gospodarskih dejavnosti pa presega s povprečnim osebnim dohodkom v tem času osnovno šolstvo za od 23.100 do 4.300 S-din. Seveda tudi ta podatek še ne pove vsega. V Sloveniji je v šolstvu zaposlenih 72,5 ”/o učnih kadrov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, v gospodarstvu pa je s tako izobrazbo ter kvalifikacijo ali visoko kvalifikacijo komaj 42,2 ‘"/o zaposlenih. Kvalifikacijska struktura zaposlenih v šolstvu je torej 47-kra-t boljša kot v gospodarstvu, povprečni osebni dohodek. v prvem polletju 1966. leta pa je le za 21 °/o višji kot v gospodarstvu. To pa pomeni, da osebni dohodki v šolstvu zaostajajo za ca. 50'°Ai za gospodarstvo. Taka slliSii&ls ! 35 LET »ZARJE« T etos poteka 35. leto, odkar so trboveljski | t knapt ustanovili pevsko društvo »Zarja■■<. V dolini črnega diamanta je bil to takrat pomemben dogodek. Trbovlje imajo bogato pevsko-kulturno zgodovino. Po vsem svetu so pred vojno poznali Suligojeve »Trboveljske slavčke«. Znani pa so bili tudi odlični trboveljski pevci Mollo-Ve9a zbora »Zvon«. Med znane kulturno-pev-ske skupine Trbovelj pa štejemo tudi moški Pevski zbpr »Zarja«, ki letos slavi pomemben jubilej. Osmega decembra 1931 so se zbrali pevci Prt Jožetu Rotarju, strojevodji rudniške železnice, ki je imel na Dobrni tudi rudniško ^antino. To je bil ustanovni sestanek »Zarje«. Roter je bil vešč igranja na gosli, zato je Prevzel vodstvo mladega pevskega zbora. iabe tri mesece kasneje so Zarjani priredili ze svoj prvi koncert. Odtlej do danes je ime-a »Zarja« že 192 samostojnih koncertov, po-tega pa je še 377-krat nastopila na raz-tenih prireditvah. Leta 1944 so Zarjani domala v celoti odšli v partizane. Vključili so jih v partizanski pevski zbor, ki ga je vodil Radovan Gobec in ki je takrat sodil v kulturno skupino IV. operativne cone. Po osvoboditvi se Zarjani niso razšli. Zopet so peli pod vodstvom Rotorja, Rudija Dolničarja, najdlje pa pod vodstvom Jožeta Škrinjarja. Pred tremi leti je pevec Janez Zalaznik zbral pri trboveljskih kolektivih dva milijona S-din, ki so »Zarji« omogočili, da so pevci ponesli slovensko pesem med, naše izseljence v Holandijo. Sodeč po kritiki, so tudi to pot v svetu utrdili sloves trboveljske pevske kulture. Jubilejni koncert, ki je bil 17. decembra, je zaradi obolelosti Škrinjarja pripravil profesor gldsbe iz Zagorja Rihard Beuermann. Pri korepetitorskih vajah pa mu je pomagal član pevskega zbora Albert Ivančič, inženir montanist in direktor rudnika Trbovlje-Hrastnik. In na koncertu so zopet peli tudi Knez, Kotar, Željko, Cimperšek, Cater, Zalaznik ... najstarejši pevci »Zarje«. J, 2. poenostavljena primerjava je gotovo pomanjkljiva, kaže pa na nevzdržne razlike. Po podatkih ankete med 40 šolami II. in I. stopnje se vidi, da se osebni dohodki učitelja sučejo danes od 63.300 S-din do 84.200 S-din (Radgona — Ljublj. Bežigrad). In če vzamemo še podatke za direktorje: od 87.600 S-din do 161.000 S-din (Radgona — Velenje). Dodatek za nadurno delo se giblje od 2 do 20 °/o na osebni dohodek. Dodatki so višji zlasti na podeželju, kjer so delovna mesta na šolah pomanjkljivo zasedena. Niso vabljiva zaradi nižjih osebnih dohodkov, iz istega razloga pa so tudi člani kolektivov teh šol zainteresirani za dodatno delo in dodatni zaslužek. Problem osebnih dohodkov prosvetarjev pa je pereč tudi v nekaterih gospodarsko razvitih občinah, kar každ na nezadostno skrb odgovornih za šolstvo. Povprečni osebni dohodek v osnovnih šolah kranjske občine je bil v prvi polovici letošnjega leta 79.500 S-din (povišanje od lani za 14,9 °/o), v drugostopenjskih šolah 89.500 S-din (povišanje za 17,3 °/o),, v gospodarstvu pa v povprečju 73.700 S-din (povišanje za 26,4 %). Ob prebiranju informacije o osebnih dohodkih prosvetnih delavcev se vsiljuje na koncu takole vprašanje: S prihranki, ki bi nam jih prinesla smotrna racionalizacija šolske mreže na II. in III. stopnji, bi gotovo že danes lahko ustvarili boljšo materialno osnovo za izvajanje pouka na šolah, ki so nam potrebne, pa tudi za tako nagrajevanje prosvetnih delavcev, ki jih bo spodbujalo k boljšemu vzgojno izobraževalnemu delu, mladim generacijam pa vrnilo vero v lepoto in družbeno vrednost pedagoškega dela. S. G. I ZA TEMELJITEJŠE SPOZNAVANJE |$|j|||| DRUŽBENIH ZAKONITOSTI * j Povezava teorije I | s prakso ( V Hrastniku so letos sklenili: V okviru večerne politične šole s petimi oddelki, naj bo tudi oddelek za sindikalne delavce in marksistični krožek. Te dni je sedlo v šolske klopi okrog 200 proizvajalcev, članov organov samoupravljanja, sindikalnih in drugih družbeno-polltičnih organizacij in mladih članov ZK. Gre za poskus, ki so ga v Hrastniku takole označili: Nemogoče je, da bi v desetih tednih naučili ljudi vse tisto, kar zmeraj bolj potrebujejo pri svojem delu. Namen bo dosežen, če bomo uspeli dati ljudem osnovno znanje, ki bo izhodišče za samostojnejše izobraževanje. S teh vidikov so se odločili organizirati tudi marksistični krožek. Njhova ugotovitev, da so doli slej podcenjevali teorijo in s tem onemogočili proizvajalcem spoznavati globlje zakonitosti družbene-§§ ga razvoja, nazorno kaže, da je praktično delovanje 1 včasih nemogoče, če nima teoretične podlage. Stori- g li so vse, da bi bilo vsako izbrano poglavje s tega področja čim bolj razumljivo. Osnovno teoretično M znanje, ki si ga bodo osvojili udeleženci tega krožka, naj služi za kasnejše individualno izobraževanje. V oddelku za člane samoupravnih organov so se odločili za vrsto predavanj, ki pa naj bi ponujala le poglavitne elemente za razpravo. Poleg tega bo vsak slušatelj dobil skripta in navodila, iz katerih del in brošur lahko črpa osnovna teoretična spoji znanja. Prva predavanja in prve razprave so že stekle. Doslej so enotne sodbe slušateljev, da so ubrali pri izobraževanju pravo pot. V sklop prizadevanj, da bi usposabljali čim več ljudi za njihove odgovorne dolžnosti v družbenopolitičnem življenju, sodi tudi odločitev, da po končanih predavanjih ne bo konec sodelovanja s slu- 1 šatelji šole. Njihov načrt predvideva, da bi sprem- ljali delo slušateljev in jim svetovali, kaj naj Črtajo in čemu naj posvečajo skrb pri individualnem izobraževanju. 1 MILAN VIDIC 1 I ■ 9 g luni!!!.mi.mn.. OB SKUPŠČINI ZŠJ NA LJUBLJANSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH NA TEMO: MATERIALNI POLOŽAJ ŠTUDENTOV _________ »Mojstrska mentaliteta« »Študijski uspeh zavisl v prvi vrsti od materialnih možnosti posameznega študenta. Njegov materialni položaj pa je danes še slabši kot pred nekaj leti, kljub temu, da smo izdelali študentje vrsto konkretnih predlogov za sistemske rešitve. Ob spoznanju, da je slaba kadrovska struktura in nestrokovna zasedba delovnih mest v SRS objektivna zavora za učinkovitost gospodarske reforme, je slovenska družba premalo pripravljena investirati v nove strokovnjake. Notranje rezerve Iščemo v objektivnem pospeševanju »mojstrske mentalitete« (odpuščanje štipendistov, zapiranje vrat pred mladimi strokovnjaki, njihovo odhajanje v inozemstvo in neizdelan sistem urejevanja materialnega položaja študentov nasploh), študij očitno postaja privilegij tistih, ki zaradi svojih ali materialnih možnosti družine lahko študirajo...« To je nekaj misli iz resolucije Zveze študentov, ki je bila sprejeta na nedavni skupščini ZS ljubljanskih visokošolskih ustanov. , Ob dejstvu, da so možnosti mladega človeka iz Ljubljane za študij vsaj 8-krat večje kot mladega človeka iz Prekmurja — to namreč trdi analiza o materialnem položaju študentov, je nujno, da gospodarske organizacije v svojem lastnem interesu zagotove dovolj štipendij in da so te štipendije v skladu z življenjskimi stroški, da študenta stimulirajo in so v resnici odraz dejanskih potreb po kadrih. »Republiška administracija pa mora z zakonodajo zagotoviti takšen sistem podeljevanja materialnih sredstev, ki bo ob sedanjih možnostih družbe zagotovil študij tudi vsem sposobnim študentom ...« so na omenjeni skupščini poudarili predstavniki Zveze študentov. Stališče Zveze študentov, da je kredit le začasna oblika družbene pomoči za hitrejši dvig strokovnosti, je naletelo v slovenski javnosti na odpor. Študentski predlog zakona o štipendiranju, ki ga je objavila Tribuna in o katerem so organizirali študentje javno razpravo (na kateri so sodelovali predsednik Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SRS Ivo Tavčar, predstavniki Sekretariata za kulturo in prosveto, predstavniki univerze in študentje), je naletel na precejšen odpor, zlasti s strani Sekretariata. Tudi javnost ni reagirala na predlog zakona Zveze študentov, ki je bil objavljen vvDelu. Pač pa je Republiški sekretariat za kulturo in prosveto poslal predlog zakona Zveze študentov skupno s svojim predlogom zakona o štipendijah in posojilih za šola- nje študentov v razpravo gospodarskim organizacijam. Predlog Zveze |tudentov so gospodarske organizacije več ali manj soglasno zavrnile z argumentacijo, da krši samoupravnost in pravice delovnih kolektivov. Reakcijo prakse je bilo pravzaprav pričakovati, ugotavlja zdaj Zveza študentov, saj. je predlog uperjen predvsem proti utrjeni sedanji praksi v gospodarskih organizacijah, ki jo predvsem karakterizira pomanjkanje strokovnih kadrov in pa nekakšna »mojstrska mentaliteta«. Letošnjo jesen so napisali študentje »Odprto pismo slovenski javnosti«, v katerem so zahtevali od republiških izvršnih organov, da čimprej rešijo pereč materialni položaj študentov in to vsaj za začetek preko vseh možnih oblik, tudi kreditov. Pismo, ki je naletelo na velik odziv v javnosti, pa situacije ni spremenilo. Tudi pri drugih oblikah družbene pomoči študentom je prišlo do neugodnih sprememb, opozarja Zveza študentov. Ukinjeni so že nekateri popusti na železnici, pri avtobusnih podjetjih pa je pričakovati, če ne že ukinitev popustov, vsaj občutno podražitev mesečnih vozovnic. Z reformo je v letošnjem letu prišlo tudi do vprašanja, kako vnaprej urediti financiranje študentskih domov. Stališče Zveze študentov je. da dobijo študentje regres za bivanje v domu individualno, kar hkrati predstavlja tudi najboljši stimulans za boljše poslovanje študentskih domov. ANDREJ ULAGA PREŠERNOVA DRUŽBA Vas vabi, da se naročite na najcenejše in kvalitetne izdaje Pre šernove družbe: — 5 knjig redne letne zbirke (in 1 doplačilna) za 20 N-dii oziroma 35 N-din glede na vezavo (broširane ali vezani knjige); — 3 praktični priročniki po 5 N-din oziroma 7,5 N-din gledi na različno vezavo; — 10 zvezkov — 9 romanov Ljudske knjige za 40 N-din ozi roma 60 N-din glede na različno vezavo' — 12 številk revije Obzornik za 40 N-din oziroma 48 N-dii glede na vezavo; — 10 številk lista Knjižna polica za 8 N-din; SkupaI vam letn° nudi Prešernova družba 40 publikacij 3/00 stranmi zanimivega in poučnega branja. lahko dobite za 120 N-din v broširani izdaji ali za 161 N-ain kot vezane knjige in z originalnimi platnicami revije Ob zormk. Plačate lahko v 12 mesečnih obrokih: po 10 N-din za brošira ne izdaje in po 14 N-din za vezane izdaje. Poleg tega imate š< ugodnosti rednega članstva Prešernove družbe. Pišite za knjižni prospekt na naslov: Ljubljana p. p. 41/1. Ustvarite si poceni, pestro in kvalitetno domačo knjižnico ir jo izpopolnjujte z izdajami Prešernove družbe. x Paberki z obiska v Podjetju za popravilo voz JZ v Dobovi Veliko slišimo o ljudeh, ki jih ponekod hipoma proglasijo za zanesenjake, prekucuhe in intri-gante samo zato, ker predlagajo to in ono, s čimer bi v svoji delovni organizaciji samo še izboljšali trenutne bolj ali manj ugodne razmere. Največkrat si ti ljudje nakopljejo na glavo težave, ker pač vidijo dlje, kot okolje, v katerem delajo in živijo. Nikjer ni rečeno, da imajo takšni »jezni mladeniči« vselej in v vsem prav. Ampak vsaj prisluhniti bi morali njihovim predlogom, potlej pa šele razsojati... Če bi tako- ravnali, nam tokrat ne bi bilo treba pisati o razmerah in odnosih v kolektivu Podjetja za popravilo voz in strojev JŽ v Dobovi, kjer se zadnji dve leti bije tih, vendar zagrizen boj med delavci iz proizvodnje na eni strani ter kolektivom uprave na drugi strani. Začelo se je pri denarju, torej pri delitvi osebnih dohodkov, nadaljevalo s pasivnostjo in celo mrtvilom v delu političnih organizacij ter samoupravnih organov, ki vse do pred kratkim teh zadev niso poskusili »spraviti na čisto«. Ko so končana dela na strehi, sledi samo še barvanje, potem pa vagon spet izročijo prometu Se preden bi se spustili v podrobnejše razčlenjevanje vzrokov takšnega stanja in pa razmer, v katerih tudi sedanji napori političnih organizacij še ne morejo biti uspešni, naj napišem nekaj osnovnih informacij. Ne glede na vsa nasprotja v odnosih med obema »taboroma« se kolektiv Podjetja za popravilo voz JŽ v Dobovi uspešno uveljavlja na trgu. Delo so namreč organizirali tako, da so še vedno najcenejši ponudniki med vsemi tovrstnimi podjetji v državi. Zato imajo vedno dovolj in še preveč dela ter zato lahko izplačujejo povprečne osebne dohodke 85.000 S-dinarjev mesečno, kar za tamkajšnje razmere veliko pomeni. Vendar pa ravno višina osebnih dohodkov pomeni tisti zid, ob katerem se razbijajo tudi najnovejši poskusi političnih organizacij v podjetju, še posebej pa sindikalne podružnice, da bi vendarle uredili stvari, o katerih delavci med seboj govorijo že dobri dve leti. Prišlo je namreč do dvakratnega nasprotovanja. Zavoljo na splošno zadovoljivega položaja podjetja vodstvo trdi, da problemov v delitvi osebnih dohodkov in vsega ostalega ne kaže potencirati, da se odnosi znotraj kolektiva ne bi poslabšali. Z druge strani pa so osebni dohodki ravno dovolj visoki, da delavci ostro kritizirajo nesorazmerja v delitvi osebnih dohodkov, vendar pa kaj dosti dlje spet ne gredo, tako da predsednik sindikalne podružnice dostikrat ostaja osamljen, kadar se javno ali kakorkoli drugače poteguje za urejanje vsega tistega, kar zahtevajo člani sindikalne organizacije — delavci iz neposredne proizvodnje. V tem, kako razlaga in razume te zadeve kolektiv Podjetja za popravilo voz JŽ Dobova kot celota ali vsakdo Izmed njih kot posameznik, pa. je jedro vseh sedanjih konfliktov v tem podjetju, katerih razreševanje pa tudi zaradi številnih obrobnih sporov ne more biti naglo in učinkovito. NEKAJ POGLAVIJ IZ NAJNOVEJSE ZGODOVINE Najprej so prvič in zares poskusili sodu izbiti dno, kot se temu pravi, na nedavnem, sindikalnem sestanku, na katerem je predsednik to sindikata Anton Savnik mlajši ostro kritiziral vodilne delavce v svojem podjetju in med drugim povedal: »Ko je lani spomladi prišla anketa z RS ZSJ o samoupravljanju, o strukturi vodilnega kadra in o osebnih dohodkih, sem nanjo moral odsovoriti sam, ker mi pri tem nihče ni pomagal, čeprav je res, da smo jo skupaj 7. odgovori predelali na 10 sindikata in sklenili, da odgovor tudi odpošljemo. Takoj zatem pa so me direktor, takratni sekretar OO ZKS. oredsed-nik DS in tehnični vodja podjetja obtožili, da sem se pustil nahujskati od delavcev, da sem očitno še premlad in neizkušen. kajti sicer v javnost ne bi dajal krivih podatkov, zavoljo česar bi lahko prišlo do razpada podjetja. Temu so sledili številni spori 7. direktorjem in tehničnim vodjem, pa nevšečnosti in spori na sestankih OO ZKS in samoupravnih organov. Vzrok je bil vselej isti: mislil sem s svoj-o glavo in sem se zato mnogim zameril. Med drugim me je predsednik delavskega sveta doslej že dvakrat prijateljsko opozoril (kot sam pravi, jaz pa njegove besede razumem bolj kot opomin ali celo kot grožnjo), naj nikar tako nepremišljeno ne nastopam, naj pazim, da me ne bi doletela usoda vseh .glasnih1, med njimi tudi nekaterih prvoborcev, ki so morali iz podjetja... Na žalost je pri nas tako, da delavca, ki odkrito o čemerkoli spregovori, takoj proglasijo za filozofa, hujskača ali nekaj temu podobnega. Če kritiziraš na seji DS, se naslednji dan zagovarjaš pri tovarišu direktorju ... Vprašam samo tole: koliko časa bo še šlo tako? Tišine se moramo bati in ne kritike!« Vse . doslej Savnikovih kritičnih pripomb še nihče ni poskušal ovreči... In dalje: pred dnevi je imela sestanek OO ZKS, na katerem naj bi se pogovorili o razmerah v podjetju in še posebej o »incidentu« ob" dnevu republike. Uprava podjetja je namreč s kratko Čestitko na oglasni deski delavcem čestitala za praznik, predsednik sindikata pa je pripisal, da delavcem čestita tudi sindikat. Vratar podjetja ob tem ni hotel izpolniti direktorjevega naročila, da je treba izbrisati tisti del čestitke, ki jo je na oglasno desko pripisal predsednik sindikata ... No, to je vendarle pomenilo obrobno zadevo. Sekretar OO ZKS v tem podjetju je namreč sklical odprti partijski sestanek, ki pa se ga člani ZK iz uprave podjetja niso hoteli udeležiti vse dotlej, dokler niso odšli delavci, ki niso elani ZK. Takoj zatem pa so člani ZK, zaposleni v neposredni proizvodnji, predlagali, da bi izključili iz svojih vrst 4 člane, ki delajo na upravi podjetja... Tako se je izjalovil tudi ta sestanek OO ZKS, na katerem je prišlo samo še do novih razprtij, ki naj bi jih zdaj razrešili ob pomoči Občinskega komiteja ZKS Brežice. Sestali pa so se zato, da bi razpravljali o resničnih problemih svojega podjetja... KAJ NAJBOLJ KRITIZIRAJO? Po vsem. kar je bilo omenjeno, res ni čudno, da delavci žr dve leti zaman terjajo, da bi popravili pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki po njihovem mnenju očitno favorizira delavce uprave podjetja. V zve- zi s tem pa je mogoče povedati tole: Sedanji pravilnik (z raznimi dopolnitvami) velja že pet let, temelji pa na točkovnem sistemu, s katerim je določen stalni del osebnega dohodka. Pri tem delavci v proizvodnji (od .147 zaposlenih jih 20 dela na upravi, oziroma v režiji) na svoje osnove obračunajo še presežek norme, upravni in režijski delavci pa — tako kot še marsikje — kot svoj učinek obračunajo povprečni, uspeh podjetja. Pri tem pa so delovne norme prej ohlapne kot napete. Zato lahko delavci v proizvodnji sorazmerno visoko presegajo norme, kar pri obračunu v povprečju vpliva na visok poslovni uspeh podjetja in s tem tudi na osebni dohodek upravnih in režijskih delavcev, ki imajo tudi svoja delovna mesta dokaj više ocenjena kot pa delavci ustreznih kvalifikacij v proizvodnji. Zaradi tega se dogaja, da delavec v proizvodnji na mesec zasluži tudi po 30 in več tisočakov manj kot enako strokovni uslužbenec na upravi podjetja, ki ga vodijo kvalificirani delavci brez ustrezne šolske izobrazbe. Ob tem pa je za delavca v proizvodnji znano, kaj, kako in koliko je delal, medtem ko o drugih vedo le to, da je bilo poslovanje podjetja na splošno uspešno, kajti za režijske in upravne delavce nimajo izoblikovanih podrobnejših meril dela. KAKO IZ ZAGATE? Težko je zdaj reči, ali imajo delavci vselej in: v vsem prav, oziroma če njihovi očitki morda niso tudi osebno obarvani. Dejstvo pa je, da v bistvu moramo pritrditi njihovim zahtevam, da bi namreč tudi pri delitvi osebnih dohodkov dosegli bolj pravične medsebojne odnose. Da je to treba storiti, je spoznal tudi delavski svet PPV Dobova, ki je zadolžil posebno komisijo, naj pripravi ustrezen predlog. Komisijo vodi Jože Majcen, računovodja v tem podjetju, ki je povedal: »Vse delo v zvezi s pravilniki in podobnimi zadevami obleži na direktorju in na meni, ker ljudi nič drugega ne zanima kot to, koliko bodo izvlekli iz podjetja... To si upam trditi zato, ker se v desetih letih, odkar sem tukaj V službi, še ni zgodilo, da bi katera koli komisija tudi dejansko kaj pripomogla pri oblikovanju osnovnih smernic pravilnikov, ki smo jih sestavljali. Ko smo na primer pripravljali sedaj veljavni pravilnik, smo se kar šest tednov pogajali, koliko točk bi komu prisodili, potem pa je bila razprava končana... Vem, da ni prav, ampak pri nas je tako, da je končna in sprejeta varianta kateregakoli pravilnika tista, ki sva si jo, zamislila z direktorjem.. > Sicer naj bi po mišljenju tovariša Majcna novi pravilnik pri slehernem zaposlenem čimbolj opredelil tudi njegovo vplivanje na boljše gospodarjenje ne le prek fizičnih učinkov, pač pa tudi z zniževanjem stroškov in podobnimi ukrepi. Vendar, po mnenju tovariša Majcna, tega ne bi bilo mogoče izpeljati dlje kot do normativov za skupine delavcev. K izvajanju predsednika komisije za pripravo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pa je direktor Herman Kolnik takoj dodal, da bi tudi v njihovem podjetju lahko merili učinek neposredno na posameznika in da bi lahko temu primerno prilagodili tudi merila nagrajevanja. Po dosedanji praksi sodeč bosta računovodja in direktor PPV Dobova morala najprej' uskladiti svoja stališča, da bi -tako nastal tolikanj pričakovani osnutek pravilnika. Povedati pa velja, da je pred dnevi le prišlo do prvega sestanka komisije za pripravo pravilnika, kjer pa so se hitro sprli, ker je računovodja pravilnik razlagal »iz glave«, medtem ko ostali »na pamet« niso hoteli razpravljati. Ob tej priložnosti je nekaj članov komisije tudi odstopilo. Tako bi se naposled res znalo spet zgoditi, da bosta pravilnik sestavila računovodja in direktor. Se mnenje Toneta Kopinča, predsednika delavskega sveta: »Sploh ne razumem, kaj Savnik in njegovi somišljeniki hočejo! Plače imamo dobre, oni pa na sestankih podžigajo ljudi, naj udrihajo po vodstvu podjetja. Neštetokrat moram pojasnjevati ljudem od zunaj, mislim izven našega podjetja, da pri nas ni nič narobe, ampak imamo le — kot povsod — nekaj precej zaletavih ljudi!« RAZPLET — SE ZMERAJ rtiANKA Namesto zaključka bi samo ponovi-l nekaj misli, izrečenih na sindikalnem sestanku PPV Dobova: »Že dve leti poslušamo kritike na račun kolektivnega presežka. kajti naši vodilni raje poslušajo prigovarjanje delavcev, kot pa, da bi karkoli ukrenili za boljše in bolj pravilno nagrajevanje po delu, s čimer bi še bolj porasla proizvodnja in tudi delovna disciplina bi se izboljšala... Krožijo razne govorice, da obstaja sovraštvo do administracije v našem podjetju. Vsakdo pa ve, da gre le za merila; za to, kaj in koliko kdo dela in kako je za to nagrajen ... To so stvari, ki jih moramo razčistiti javno in čim- prej, če nočemo, da bi stvari postale še slabše, kot pa so zdaj!« Nimam namena razsojati, kdo je vse odgovoren za sedanje razmere v PPV Dobova, kjer — kot že omenjeno — zgolj višina osebnih dohodkov zadržuje večji izbruh nezadovoljstva. Ugotoviti pa je mogoče, da je odgovornost precej enakomerno razdeljena tako med delavce iz proizvodnje, kot politične organizacije in vodstvo podjetja. Med delavce zato, ker niso do kraja podprli prizadevanj svojega sindikata, oziroma predsednika te organizacije. V razgovorih z neposrednimi proizvajalci sem namreč naletel tudi na mnenja, da ni dobro iti do konca, kakor zahteva predsednik sindikata Anton Savnik mlajši, ker bi se za delavce morda lahko še kaj poslabšalo. Takšna mnenja so nedvomno pogojena z dosedanjo nedelavnostjo sindikata kakor tudi s samozadovoljstvom zaradi osebnih dohodkov, ki so med najvišjimi v brežiški občini. Enako kot se je zgodilo sindikalni organizaciji, da vse doslej ni znala doseči enotnosti stališč v lastnih vrstah, neenotnost hromi tudi delo OO ZKS. To je še posebej poudaril njen sedanji sekretar Anton HOTKO. Ob splošno ugodnem položaju podjetja in vsesplošnih razprtijah zžvoljo malenkosti, namesto da bi se »udarili« zaradi resničnih problemov tega podjetja, med katerimi smo nekatere omenili, pa je tudi vodstvo podjetja spalo spanje pravičnega... Zaradi vsega tega je izhod iz sedanjega položaja še vedno uganka. Želeti je, da bi njihovim razmeram in pogojem ustrezajoč razplet dogodkov dosegli prej, preden bi se gospodarski položaj podjetja kakorkoli poslabšal, kajti potem bi vse skupaj postalo veliko teže. Nerodno pa je to, da vseeno nisem mogel dobiti odgovora na vprašanje, zakaj še vedno čakajo, ko pa hkrati poudarjajo, da tudi na lastni koži vse bolj občutijo otežene pogoje gospodarjenja. V »dobrih« in v »slabih« časih so vse račune doslej vedno plačevali delavci. Kolektiv PPV Dobova pa bi se rad temu vsaj v prihodnje izognil. Zato smo razmeram in dogajanjem v tem kolektivu, ki so po svoje zelo poučni tudi za druge enako velike in tudi večje delovne organizacije. namenili nekaj več orostora. Nekdo bo tudi v tem orimeru vendarle moral naliti čistega vina. Najbolje jim bo pač teknilo, če bodo to storili sami... MILAN GOVEKAR Po generalnem popravilu so vagoni kot novi ■ Struženje kolesnih obročev v strojnem oddelku PPV Dobova Občanom in kolektivom občine Škofja Loka čestitamo za njihov občinski praznik ',W\AAAAAAAAAA/'yWV'/WVW'v'VWW'WVWVWVNAA/VWV'. 8 I § m 1 I i i 1 1 i s 1 I I 8 I 8 H ž|l m OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZMS OBČINSKI ODBOR ZB m druge množične organizacije ŠKOFJA LOKA SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »TEHNIK« ŠKOFJA LOKA Tovarna klobukov »sesir« ŠKOFJA LOKA Konfekcija »KROJ« Gostinsko podjetje ŠKOFJA LOKA »KROMA« ŠKOFJA LOKA Obrtno podjetje za proizvodnjo pisarniških izdelkov i i S i 1_____________ I s Podjetje NIKO Železniki — Slovenija »OBRTNIK« Škofja Loka 1 1 s t§ t « i M Kolektiv podjetja »TEHTNICA« ŽELEZNIKI Slovenija 1 I rM m $ č;V' I w . I?!;/ £~>< kofja Loka' je v indu-S stnjskem svetu znana $4x itel zaradi svoje industrije |§j; hladilnikov. Loška to- varna hladilnikov po številu zaposlenih delavcev m te s.amo naj večja tovarna v obte saj zaposluje v treh obra- 10; tih skupaj 794 delavcev, amili Psk je tudi pojem med jugo-iife slovanskimi proizvajalci hla-» dilne tehnike. Naprave, ki jih §H kvarna izdeluje, so sestavni te “r'i opreme v mnogih gostin-jS- skjh podjetjih, v trgovinah, v te ’Alesnicah in v mlekarnah, te skratka povsod, kjer imajo m °Pravka z živili, ki se hitro te Pokvarijo. Svoj proizvodni nate v to tovarna razvila V smeri Sl;; termalnega hladilstva, kar te PaiTleni- da izdeluje v glavnem te; Vjadilne naprave, ki niso za te s,t'°ko potrošnjo, ampak jih te u'-'rŠčajo med investicijsko ^Premo mnogih gostinskih in te 'rSovskih podjetij. V svojem te f.estavu pa ima tovarna tudi te llvarno. Prav livarna je tovar-!3l v zadnjem letu omogočila, te “a-se je uspešno vključila v mednarodno delitev dela, saj z dansko tovarno Danfoss izmenjuje proizvodnjo, LTH dobavlja Dancem svoje odlitke, Danci pa Skofjeločanom hladilno avtomatiko. Tako so se v deviznem samofinanciranju znašli popolnoma pokriti in jim pomanjkanje deviz ne povzroča večjih težav. Tovarne pa ni mogoče opisati brez ljudi, ki v njej delajo. Tudi nič novega o njej ni mogoče reči, če nam v tovarni ne odklenejo ključavnic, kjer so spravljeni njihovi načrti. ZAŠČITNI DEŽNIK Nekateri ljudje v tovarni menijo, da mora tehnična služba držati delavcem zaščitni dežnik. Razvoj tovarne mora biti vedno nekaj let pred tržiščem. Tehnični direktor inž. Jernej Benedičič s tem soglaša: >-Za razvoj gre pri nas precej denarja. Težave pa so, ker smo za svetovno ceno pri nas zvedeli pozno. Svetovna cena nam je zdaj pri vseh naših Med izdelki, ki z njimi oskrbujejo domače tržišče, so tudi hladilne vetrine. Z njimi oskrbujejo predvsem gostinske obrate Eoškm tovarna hladilnikov novih izdelkih izhodišče. Po tej poti smo se zadnji dve leti lahko vključili v izvoz in mednarodno delitev dela. Nastajajo tudi pogoji za kooperacijsko sodelovanje, ki ga imamo z zahodnonemško tovarno TN. Tudi z danskimi proizvajalci Delavci pri montaži hladilnih vetrin v obratu na Trati hladilne avtomatike imamo dobre poslovne stike. Naš razvoj pa je seveda odvisen od mnogih činiteljev in od tega, kaj delavci v naši tovarni lahko napravijo. Rekonstrukcije, ki smo jo pred leti začeli, nismo izpeljali do konca. Z njo nadaljujemo kolikor imamo na razpolago lastnih sredstev Ostali smo tako brez strojne obdelava, naša ni sodobna in to je ovira, ki ima svoj vpliv na kvaliteto izdelkov.« Tovarna hladilnikov je v zadnjem letu postavila na tržišče nekatere nove izdelke, nzed katere prištevajo ledo-mat, napravo za proizvodnjo ledenih kock, konservator in večje polhermetične hladilne kompresorje. Zlasti zadnji izdelki utegnejo biti na tržišču iskani, saj omogočajo zmrzovanje večjih količin hrane in ga priporočajo predvsem za potrebe kmečkih domačij. 'Tržišče je na splošno tudi za hladilnike vedno bolj zahtevno. Sef prodaje Franc Lo-gonder meni, da se bodo v tovarni morali poslužiti novih oblik prodaje. Na sejmih, kjer so nekoč lahko prodali vse, kar so izdelali, postajajo kupci bolj zahtevni: »Letos je naša tovarna sodelovala na mnogih sejmih doma in v tujini. Doma smo uredili razstavne prostore na petih sejmih, v tujini pa smo razstavljali v Moskvi, Brnu, Gradcu, Plovdivu, Leipzigu, Kolnu, Hannoverju in Munch-nu. Seveda takšni nastopi lahko prinesejo uspeh šele po daljši dobi. Naš namen pa je, da kupce tudi sami poiščemo. Z edinim našim izdelkom, ki je namenjen za široko potrošnjo, s konservatorjem smo že seznanili nekatere vasi. Pred kratkim smo napravili poskus v Naklem. Preizkušali smo konservator, ki lahko uporabno služi kmetom. Odziv med kmečkim prebivalstvom je bil ugoden, saj je kupna moč kmetov precejšnja. Podobne naprave pa kmetje v tujini že na veliko uporabljajo. V loški tovarni hladilnikov so začeli vgrajevati hladilne agregate tudi v tovornjake domače proizvodnje. Lani so opremili 10 tovornjakov s hladilnimi napravami. MESTO SAMOUPRAVLJANJA Samoupravljanje v tovarni ni samo besedičenje, ampak tudi odločanje o važnih pro- ^ blemih gospodarjenja, proiz- Urn vodnje, delitve in nagrajeva- fM nja- m Predsednik upravnega od-bora inž. Jože Sever je pri oce- jkjjj ri samoupravljanja v podjetju prepričljiv: g§§ »Trenutno se naši samou-pravni organi največ ukvarja- gKS jo s tržiščem. Mnoge seje so zelo burne, ko obravnavamo poslovna poročila strokovnih služb. Tudi razprave o odgo- ||fev vornosti so s tem v zvezi zelo pogoste. Moram reči, da pro-blemov ne rešujemo v rokavi- rte cah.« || Viljem Medved, sekretar to- ffi. varne, pa ga dopolnjuje: »|| »Delo delavskega sveta je rte prav tako na primerni višini. Včasih se kar čudim, kako zfe-lo delavci razpravljajo, če se jim nalije čistega vina, čeprav ite so v delavskem svetu mnogi delavci. Več pristojnosti bo- b|ž mo dali tudi delovnim eno- U# tam, saj jim nameravamo da- |te> ti pravico, da bodo samostojno razpolagali s sredstvi sklada skupne porabe. S tem se bo |te samoupravljanje tudi spodaj utrdilo.« ste I2ŠEL JE (PREČIŠČENO BESEDILO OBJAVLJENO V URADNEM LISTU SFRJ ŠT. 43/66) e pojasnili in tolmačenjem, ki jih je pripravil Vlado Vodopivec, samostojni svetnik pri RS ZSS Brošuro žepnega formata lahko naročite pri poverjenikih in komercialistih Delavske enotnosti ali pa pri CZP »Delavska enotnost«, Ljubljana, Dalmatinova 4 (telefon 310-033). Cena izvoda je 4 nove dinarje Jt Kvaliteta odlični kroji bogata izbira modne novosti naš uspeh in vaše zadovoljstvo Tovarna perila Novo mesto Elektrotehnično podjetje Kranj s svojimi podružnicami: ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, ki opravlja storitve na elektrogospodinjskih aparatih, oljnih pečeh, nadalje na radio-TV sprejemnikih, previtju električnih strojev, vseh vrst elektroinstalacijskih del, usluge na raznih razvodnih baterijah, stikalnih omarah in tudi na vzdrževanju elektroobratovnih napravah in pisarniških strojih želi vsem sodelavcem in potrošnikom uspešno novo leto 1967 z željo, da bi balo v prihodnjem letu sodelovanje še tesnejše i S » Sladkogorska tovarna kartona in papirja SLADKI VRH PROIZVAJA : KLOBUČKE NEBELJENE IN BELJENE PAPIRJE OVOJNE PAPIRJE PAPIRJE ZA TEKSTILNE CEVKE STRESNI' IN IZOLACIJSKI KARTON PREPRIČAJTE SE O KVALITETI! SLADKOGORSKA TOVARNA KARTONA IN PAPIRJA SLADKI VRH, POSTA ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH m a 'A^^AAAA^A^AAAA^AA^AAAAA/^AAAAAA^A/^AAAAAA7^AAAAAAA^/V^AAA^AAA/^AA^AAA^AAAAAAAAAAAAAA^! 1 7M S m VELETRGOVINA i til Ub#' Import-Export i LJUBLJANA / ♦ 1 1 1 Z VSEMI SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI ŠIROM SLOVENIJE ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1967 VSEM POTROŠNIKOM IN SODELAVCEM $ Modne pletenine za jesen SOLEA mila Tovarna 'fflatorcg, Maribor nama t 1 U B L I A N A V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA. WOLFOVA I NA IZBIRO V e L NADSTROPJU: posteljno perilo, prešite in volnene odeje dekorativno biago serviete, prti, brisače preproge, tekači, obloge tal, zavese 1 gospodinjski aparati, hladilniki, štedilniki, sesalci, lo-ščilci, mešalci, bojlerji radio aparati, televizorji, gramofoni, magnetofoni, transi štor ji, radijske in TV antene svetilke: stropne, stenske, namizne, stoječe Nakup pohištva in gospodinjskih aparatov tudi na potrošniški kredit — 10-odstotni popust pri plačilu z devizami l J UB L J AN A nama