SA,A VSAK ČETRTEK
.EONJŠ-TVO IN UPRAVA:
tel K ^„rst' G. D'Annunzio 27/E, seli/ 040/630824. Pošt. pred. (ca-fira,P0St®le) Trst- 431. Poštni teko-
p/št ( C' P0st ) Trst' 13978341 n'na plačana v gotovini
T E D N I K
ST
NOVI LIST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicitd inferiore al 50%
SETTIMANALE
1929
TRST, ČETRTEK 7. JULIJA 1994
LET. XLII.
Po Čem bomo sodili no deželno
eno ^eto Je Potekl° od lan deželnih volitev, a Fur-dru Julil'ska kraji11® doživlja že y 8° krizo svoje deželne vlade. S0Preišnjem mandatu (1988-1993)
21 Politične sile tedanje večine, Cial kr^anski demokrati in so-lft>, imele za potrebno spre-v. volilno zakonodajo, pred-p 1,1 P® odpraviti dotedanji čisti bj P°rčni volilni sistem. Ta naj p/^mreč povzročal drobljenje prv lCnih strank in preveliko raz-str ev®nje glasov po strankah in ^ ančicah, kar naj bi škodovalo j. n°sti izvršne oblasti, to je starosti deželne vlade.
‘akšno modrovanje je očitno ^*Uadu s tedanjo splošno »mo-v Italiji, a tudi posledica, zla-pf v °aši deželi, strahu, da bi se Sj, več uveljavile avtonomistične fiQe' Predvsem Severna liga. Nji-bi a uveljavitev na volitvah pa p. udi v Furlaniji Julijski kraji-I Oi°rda celo usodno načela 30-cio*'0 °^last KD in njenih tradi-j^alnih zaveznikov. t0 . ,e glede na to, je treba ugo-*el t' oc* samega rojstva delilo an*je Julijske krajine ni (j0, v Vseh šestih zakonodajnih
A ah (od 14M dn 14031 nnkpnp
Sre|e °blike večine, razen levo-Pta 1”ske- To se je dogajalo, če-č„jV J* bil v veljavi čisti propor-v°lilni sistem. Gledano iz te-Ha*0rnega kota, je bila tudi delte oHPrememba volilne zakonoda-vl4(?Več, kajti stabilnost deželne ge ni bila nikdar vprašljiva. pa . Prememba volilnih prepisov kudo prizadela slovensko di n 0 manjšino, saj je zara-p0,.°yega volilnega reda edina (p. *_na organizacija slovenske • ne Zgubila svojega pred-tlj nika v deželnem zboru. Nič gagalo, da se je Ssk na zad-deželnih volitvah okrepila čg0 P° glasovih kot v odstotkih. Uo se je celo, da so vse ita-velike« stranke odklo-
>»<«:
%
W ^olilno povezavo s Ssk in s ibi rdi same neposredno poma-
di
6 Jc
4 . * njeni izključitvi iz nove-^ezelnega zbora.
V se zdaj vodijo pogovori o Večini v deželnem zboru in
drago legiša mi* □
Ne bo miru, če ga ne bomo gradili na pravičnosti
Na spominski svečanosti ob 50-letnici namestitve krematorijske peči v tržaški Rižarni je med drugimi spregovoril tržaški občinski odbornik za kulturo prof. dr. Roberto Da-miani. Njegova izvajanja se nam zdijo zelo pomembna, zato jih objavljamo v celoti v slovenskem prevodu.
(Ured.)
Poteka 50 let od namestitve krematorijske peči. Ta je povzročila najbolj krvavo in najglobljo rano našemu mestu, ki je pred 200 leti bilo zaupalo svojo prihodnost naravni vlogi strpnega križišča različnih jezikov, kultur, navad, običajev, izročil in veroizpovedi.
Ne vem, če so moški in ženske, šibki starčki in nedolžni otroci, ki jim je strahotni smrtni stroj za vedno preprečil, da bi videli živo dnevno luč, imeli kakšno predstavo o topilniku ras, o katerem je pel Saba v trenutku, ko se je pred njimi razparala skrivnostna zavesa, ki je to luč ločila od teme. Ne vem, če so se Italijani, ki so ponujali svoje roke (in mnogi svojo dušo) divjaški in žaljivi tuji zasedbi, tako ali drugače zavedali, da pripadajo, čeprav nezasluženo, mestu, ki je bilo ponosno, da so ga imeli za »evropsko Filadelfijo«. Na njegovih pomolih je namreč tožna zmešnjava jezikov, bolj kot Canalettove slike, predstavljala drugi vedri in praznični glas bogate trgovinske dejavnosti, živega cvetenja industrij in dobičkonosnega širjenja poslov.
Čeprav je Trst bolj častil Merkurja kot Apolona, je znal kljub temu narediti natančno izbiro (tudi kar zadeva narodno identiteto, ki je po Slataperjevemu zgledu spoštovala drugačne izbire). Tako je ravnal, ker so bila srca njegovih ljudi svobodna in je bila prav tako svobodna pamet prebivalcev te evropske dežele vse dotlej, dokler slepa jeza nacionalizmov ni začela razjedati načela bratstva v raznolikosti in raznolikosti kot spodbujanja k medsebojnemu bogatenju, tako kar zadeva gospodarsko rast kot tudi in zlasti moralno, socialno in duhovno rast.
Zla zgodovinska muhavost je hotela, da se je prav tu, kjer je tudi narava pomagala zarisati svet
v malem in v harmoničnem sožitju, udejanila tragična izkušnja najbolj ciničnega in sramotnega prestopka zoper božjo zapoved, da je treba varovati življenje in spoštovati dostojanstvo vsakega človeškega bitja.
Za to, kar se je zgodilo v Trstu, ni prav nobenega opravičila, četudi bi kdo navajal pretvezo, da je šlo za varovanje materialnih dobrin. Toda tedanja tako imenovana civilna oblast — kolaboracio-
ROBERTO DAMIANI
nistična namreč — ni niti hotela niti znala in si ni niti upala narediti kaj več.
Še so nekateri, ki trmasto zanikajo to, kar je očitno. Toda materialni izvrševalci pokola in njihovi pomagači ne morejo drugega, kot da klecnejo pod težo neizpodbitnih dokazov. Pokol je tembolj okruten, ker je bil načrtovan ob upoštevanju kriterijev, ki te morajo zaradi svoje znanstvene organizacijske tehnike naravnost osupniti. Tudi in prav zaradi tega se moramo izogniti skušnjavi, da vse to obidemo, omalovažujemo, odpravimo.
Povsem vzporedno s tem, kar se upravičeno zahteva v zvezi z ugotovljenimi odgovornostmi za pokol tisočev Tržačanov — Italijanov in Slovencev — v kraških jamah, morata Trst in njegova
uprava odločno in jasno terjati, naj se izvede natančna preiskava, ki naj se tudi poglobi na najbolj prikladen način in v primernem času, tako da bomo lahko svojo kolektivno vest dokončno oprali vsakršne sokrivde z zločinci. Ne gre za željo po maščevanju, temveč za nekaj drugega: ker tako zahteva pravičnost. Ne bo namreč miru, če ga ne bomo gradili na pravičnosti; ne bo ljubezni, če je ne bomo vsak dan krepili z zavestjo, da smo pravični med pravičniki, da vsi z združenimi močmi gradimo pravično družbo.
Bistveno pa je — kot pravilno poudarja tržaški župan v svoji današnji izjavi za tisk — da bi zavest o daljši ali krajši prehojeni poti divjega nasilja spodbudila v krivcih iskreno kesanje. Takšne stra-
IIII*- B
Iz vsebine:
a.b.: Politika in glasba	(str.	3)
R. Dolhar: Premska razmišljanja
(str. 3)
/4. Kodelja:
»Črepinje«in črepinjice (str. 7-8)
H. Jovanovič: Kap. Lisjak Volpi raziskuje zgodovino ribištva
(str. 4)
M.T.: Svečanost ob 50-letnici požiga štirih vasi	(str.	5)
Roberto Damiani govori v tržaški Rižarni
(foto Kroma)
RADIO TRST A
Predstavniki Ssk nadaljujejo s sestanki z vodstvi strank v RS
■ ČETRTEK, 7. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Sprehodi po poteh slovenskega gledališča; 10.00 Poročila; 10.10 Kogojevi dnevi '93; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiho tiho, davno davno;
15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Po poteh naših izseljencev.
■ PETEK, 8. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Za črte, za bogove nad oblaki;
10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«;
12.00 Ženska v filmskem svetu; 12.40 Slovenski zbori; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Števerjan '94; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebastjana Bacha; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 9. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: »Za spretne roke« (Martina Oz-bič); 9.30 Operetne melodije; 10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Dogodivščine v Grand Canyonu; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Dimitrij Kralj: »Čriček« — izvirna radijska igra.
■ NEDELJA, 10. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 11.00 Čakole na pla-cu; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.45 Pa se sliš', slovenske ljudske pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz.
■ PONEDELJEK, 11. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 9.15 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak (Zlata Jurin); 10.00 Poročila; 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Dopisnice iz najbližnjega vzhoda; 12.40 Slovenski okteti; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Antonf-na Dvofška; 18.00 Spoznavajmo svojega otroka.
■ TOREK, 12. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Indija, srce sveta; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.40 Nekaj minut z...; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Anton Tomaž Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Veseloigra v 5 dejanjih.
■ SREDA, 13. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 S hrano do zdravja; 12.20 Uspešnice 1994; 12.40 Zborovska glasba;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Čakole na placu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorske mavrice; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Antonina Dvordka; 18.00 Literarne podobe: Pesniški utrinki Vinka Beličiča (Ester Sferco); Rodinov poljub (Tanja Rebula).
Slovenska skupnost nadaljuje s krogom sestankov z vodstvi vseh parlamentarnih strank v Republiki Sloveniji, da bi z njimi izmenjala informacijo in ocene o položaju Slovencev v Italiji, o odnosih med Italijo in Slovenijo ter o odnosih med zamejstvom in matico.
Tako so bili glavni tajnik Ssk Martin Brecelj, predsednik Marjan Ter-pin ter član tržaškega vodstva Andrej Berdon v ponedeljek, 4. t.m., gostje pri Združeni listi socialnih demokratov in Slovenski nacionalni desnici v Ljubljani.
Na sedežu Združene liste socialnih demokratov je predstavnike iz zamejstva sprejel predsednik stranke mag. Janez Kocijančič. V poglobljenem pogovoru so Brecelj, Terpin in Berdon seznanili sogovornike s svojimi gledanji na položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter na razvoj italijansko-slovenskih odnosov. Opozorili so tudi na številna še nerešena vprašanja slovenske manjšine ter neoiredentistične težnje nekaterih krogov italijanske politike. Kocijančič je zagotovil, da je podpora prizadevanjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji konstantna politike ZL SD in obenem dejal, da ima Slovenija pravico in dolžnost, da brani svoje manjšine. V pogovoru so predstavniki obeh strank tudi izjavili, da odločno odklanjajo vse poskuse, da bi vprašanje položaja Slovencev v Italiji postala predmet medstrankarskih sporov v Sloveniji.
V imenu SND pa so predstavnike Ssk sprejeli predsednik Sašo Lap, tajnik Mitja Robec ter poslanca Marjan Poljšak in Marjan Stanič.
Predstavniki Ssk so podrobneje spregovorili o sedanjem trenutku Slovencev v Italiji ter opozorili na vrsto nerešenih vprašanj, začenši z neizpolnjeno obvezo Italije, da slovensko manjšino zaščiti s posebnim zakonom. Govor je bil tudi o težavah, ki jih
4lll I D
o novi vladni koaliciji, ki naj bi — glej čudo! — temeljila na Severni ligi in Ljudski stranki (naslednici KD), imamo za svojo dolžnost, da na vnebovpijočo krivico, ki smo jo pravkar omenili, opozorimo našo in celotno demokratično javnost. Brez od manjšine neposredno izvoljenega predstavništva je deželni zbor Furlanije Julijske krajine — pa naj bo komu všeč ali ne — dejansko pohabljen. To smo že večkrat napisali v našem listu in bomo svoje mnenje ponavljali tudi v prihodnosti, vse dotlej, dokler ne bo volilna zakonodaja v naši deželi tako izpopolnjena, da bo sloven-
povzroča nova volilna zakonodaja ter o zahtevi po zajamčeni minimalni zastopanosti Slovencev v izvoljenih telesih, kakršno že poznajo Italijani v Sloveniji ter druge manjšine v Italiji in Evropi.
Voditelji SND so zagotovili slovenski narodnostni skupnosti v Italiji vso podporo še zlasti v sedanjem kritičnem trenutku. Izrazili so prepričanje, da bi tudi v ta namen morali marsikaj urediti že v samem matičnem prostoru, predvsem pa so se zavzeli za rednejšo izmenjavo informacij in ocen s Ssk, ki bi omogočila konkretno ukrepanje na zakonodajalnem in širšem političnem področju.
k * k
V občinski dvorani v Špetru so tudi letos nagradili mlade udeležence natečaja »Moja vas«. Sodelovalo je nad 160 otrok. Večina se je na natečaj prijavila s kako pravljico ali prostim spisom o vaši stvarnosti, najmlajši pa so tekmovali z risbami in ročnimi izdelki. Največ udeležencev je bilo iz špetrske občine, veliko pa jih je bilo tudi iz Tipane, Ahtna, Čedada, Srednega Grmeka, Podbonescca, Barda in Rezije.
k k k
Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije prireja seminar slovenskega jezika in kulture, na katerega so vabljeni tudi učitelji in profesorji slovenskih šol v Furlaniji-Julij-ski krajini. Seminar bo v Krškem od 21. do 27. avgusta. Rok za prijavo bo potekel 15. julija. Vse potrebne informacije in prijavnice za seminar lahko dobite na sedežu Sindikata slovenske šole.
* * *
V Vidmu se je prejšnji teden zaključil seminar na temo »Vidno mesto«, ki sta ga priredila ljubljanska in videmska univerza. Govor je bil o raznih arhitektonskih, urbanističnih in drugih vidikih obeh mest.
ska manjšina lahko izvolila svoje predstavništvo v deželni zakonodajni zbor.
Odsotnost slovenskega predstavništva je čutiti vsak dan in ob vsakem koraku; zdaj ne gre le za pravično ureditev načelnega vprašanja, ki zadeva samo bistvo demokracije, temveč tudi za varovanje stvarnih koristi, za katere smo prikrajšani in torej diskriminirani v primerjavi s pripadniki večinskega naroda.
Novo večino in novo deželno vlado bomo sodili predvsem po tem, kaj bo naredila ali kaj namerava narediti, da se ta krivica, prizadejana naši manjšini, odpravi.
Ne bo mini. -
4nii D	.j
hote, nad katerimi so se Pre^lV!L in sorodniki žrtev že popoln0 razjokali, ne nastajajo iz niča-namreč nasilna in osupljiva deg neracija nacionalističnih nasp stev in rasistične ideologij0/ P . kateri so se resnični demo!0 uspešno bojevali in ki jo mora ^ z enako odločnostjo zdaj pregn ti iz Evrope narodov.
Ta obletnica nam zapušč3 dediščino jasen in slovesen P° ^ naj ponovno osvojimo vredn vzajemnosti.	z
Radi bi zato verjeli, in s'ceJer dejanjem žive in doživete vere spodbujeni od vestnega SP° jg. nja vsake različnosti, da bo p° bi nacionalističnih egoizmov K čno nastopil veliki letni Čas v ^ jemnosti. Vse to naj se uskladi spoji z našo najboljšo in najs nejšo preteklostjo. V pricak0 nju, da bo jutrišnja Evropa °°P ( vila še zadnje meje in da b° vrnila njegovi zgodovinski in e opolitični vlogi mostu med 0 skimi omikami, izražamo upa > , in pričakovanje ter željo, na) vsi Tržačani, brez vsake izje L ponižno poklonijo spomin0 žrtev, kot se mi zdaj, tu, g. klanjamo spominu vseh žrtev p litičnega in ideološkega, rasnee in etničnega sovraštva.
Tako ravnamo, ne da bi p0^, bili, kajti pozabiti bi pomenil0 litev njihovega koprnečega sp mina. Tako ravnamo, ne da bi ¥ ^ zabili zaupati mladim globoko p^ litično in moralno poslanic0' nam jo daje spomin na velik sko daritev pred 50 leti. y
Naj bo današnja spomin® jj slovesnot odločen korak na P do cilja, ki je sloga. Za to prosi Gospoda, ki tolaži žalostne, 1®) rane in vliva zapuščenim, Pjgi njanim in žrtvam zlorab upa L da bosta zavladala pravičnos mir. Z njegovo pomočjo bom0 ( tej zemlji ob meji gradili za . in Evropo ter za svet prihodn trajnega miru.
Prevod: v
* * *	-gptt
Devinsko-nabrežinski občini1 ^ je prejšnji teden z večino glasov bril obračun za finančno leto ^ Obračun ima okrog 210 milij01t0 m prebitka. Predstavnik večine j? Brecelj je v obravnavi izrazil t voljstvo, da je občina prebrodi , žak finančni trenutek, in Pre^fjS¥ naj bi nekoliko omilili davčni pt1
k k k	^
Bivši tržaški tajnik socialist^ stranke Perelli se bo pred sodu' zagovarjal 14. julija, ko bo «,^(1 vanje procesa proti njemu in h,v gp goriškemu občinskemu odborni<f ^ Cappellu. Oba sta osumljena izf ( vanja v zvezi z gradnjo gi,e2,t Žavljah.
Po čem bomo
A
Ob nekem prazniku
Politika	i
v 20 Vetno' kakšno vlogo so igrale nar°dov in držav umetne r/ m to V vse^ čusih. Od podporah Pesm! *n g^sbe pri Spartan-re a 1 e Prej na Bližnjem vzhodu (kot J***"* P™ Bračičih) vse do Vunl časov. Kako je odmevala "Le vkup, le vkup uboga rov V na^k kmečkih upo-°d	sl°venska	budniška	pesem
SJ a‘nic dalje s himno Naprej za-Uqi Nave. In spet pesem je spremili nU^e ^iU(Istvo kot skoraj edini stoiPasnik v b°ju m narodni ob-^ljP°d fašistično strahovlado. In še Vntorj OSVOI)ocl‘lnem b°ju zoper oku-
jn anes smo priča novim razmeram ne n°ffmu Soljenju, ki pa se nikakor nes	luie °d prejšnjega. Tudi da-
Hčt/>eSem 'n glasba spremljata poli-dj e m državne praznike, manifesta-sl^.Prireditve. Republika Slovenija njj< ^daj 25. junij kot državni praz-$8s /° ^ Prav ta dan Pred Par leti raz-!a‘a sv°jo državno neodvisnost. V so onstran meje priredili več Pnvi 0Vesn°sti• v Ljubljani, v Vi-drugje, kjer so se zbrali tudi J. predstavniki slovenske drža-I$il V^Qde, da so tako dostojno obe-' slovenski državni praznik. sl 0 televiziji sem gledal prenos foosti v Vipavi, kjer je bil na pro-koncert simfoničnega orkestra % ens^e radiotelevizije iz Ljubljane ,V^ ° 2 dvema zboroma in solisti.
V°mn° prijeten operni program z bij?1!?* odlomki v glavnem iz priljubiti italijanskih oper. Poleg Ver-Pf^ Že Ponchiellija od neitalijanske %^ jie arija iz Bizetove Carmen in lČudo tudi slovenski skladatelj Parma s kratkim in melodi-v °rkestralnim intermezzom...
S) £ie rec,mo podoben program go-S ^r^meren in vabljiv za navaden *** spored, je to vse v redu. Ni Pa reči kaj podobnega za pro-Skor Paznika slovenske državnosti, tein V nepojmljivo je, da so priredi-**** proslaviti slavnostni slo-11 nj 1 Večer (in še na Primorskem), kte^nem z italijansko glasbo (proti itja. Seveda nimamo ničesar in ji pri-b0/ j? Vse umetniške prvine!). Glasili'1 ttlttrs*kje prikliče v spomin bolj \ŠzS^e b°je v Risorgimentu kot
rePuhr ^ v‘del, če bi npr. italijanska *zb0 ■ Praznovala svoj drugi junij 12 Poersterjevega Gorenjskega \ i d Matija Gubca Rista Savi-Aigj. °ravničarjevega Hlapca Jeme-^ 12 Vrabčevih Tolmincev... kj°d°vim pozna razne zanimi-b^^ve glasba-politika-ideologija. fotiij °?en je svojo znano tretjo sim-le°nu -Proica) najprej posvetil Napote. f/ v katerem je videl ideal svobo-n%xl.Se Je ta proglasil za cesarja, je 1 skladatelj to posvetilo baje
raztrgal. V novejšem času sta dva velika nemška glasbenika postala (hote ali nehote) orodje nacistične propagande: Rihard Wagner in Rihard Strauss, katerih glasba je bila npr. v Izraelu dolga leta na indeksu! Dimitrij Šoštakovič je v času druge svetovne vojne v Leningrajski simfoniji slavil takratne sovjetske vojaške napore in podvige, itd. Ne gre tu preveč posploševati in to tudi glede prej omenjenih italijanskih skladateljev. V vsem je neka mera — tako piše latinski pesnik.
a.b.
Priloga Rast izšla v obliki brošure
Rast je mladinska priloga Mladike, ki jo v Trstu izdaja Slovenska prosveta. Običajno obsega nekaj strani in je pripeta na sredini revije, tokrat pa je izšla na štiriindvajsetih straneh kot popolnoma samostojen list. Pravzaprav gre za pravo brošurico, v kateri najdemo številne informacije o Slovenskem kulturnem klubu, v katerem se ob sobotah združujejo mladi, o Mladinskem odboru Slovenske prosvete, o Dragi in Dragi mladih, knjižnici Dušana Černeta, Radijskem odru, torej o vseh raznolikih dejavnostih, ki potekajo na sedežu v Ulici Donizetti 3. Publikacija je tudi bogato opremljena s fotografskim gradivom. Nekaj zanimivih posnetkov je tudi iz pretekosti.
Več strani v tokratni Rasti je posvečenih zadnji odrski uspešnici — »Igra zamenjav« ali »Skupaj je lepše«, ki so jo pod mentorstvom Lučke Su-sič pripravili mladi člani Gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba. S to predstavo so bili mladi igralci že gostje številnih društev.
Rafko Dolhar
Premska razmišljanja
Pasji dnevi prihajajo, kultura odhaja na počitnice, problemi pa ostajajo.
Med zadnje pomembne dogodke kulturne sezone, ki se je iztekla, spadajo gotovo 8. Premska srečanja, ki jih sredi junija tradicionalno organizira Društvo primorskih književnikov. In ker je predsednica društva prof. Zora Tavčar, je tudi letošnje srečanje bilo zelo zanimivo in uspešno.
Kraj dogajanja je vsekakor zelo vabljiv. Na zahodnem robu brkinskega grebena stoji peščica majhnih hiš, ki bi jih človek ne opazil, če med njimi ne bi izstopal sloki zvonik prem-ske cerkve in na najvišjem griču čokato impozantno poslopje premske-ga gradu. Tudi podporni zid, nekoč z vprego prevozne poti, ki se vzpenja proti vhodu v grad je obnovljen in tudi zahodno ter del južnega pročelja gradu je nanovo prepleskano. To je že na prvi pogled spodbudno znamenje, da je ta grad nekomu pri srcu. Res bi bila velika škoda, če ne bi bilo tako, kajti veličastne stropne freske v dvorani prvega nadstropja, pričajo o njegovi nekdanji veličini. Popolnoma obnovljena je doslej majhna pritlična dvoranica, v kateri je urejena tudi arheološka razstava o gradu in njegovi zanimivi okolici. Za to gre gotovo zahvala predvsem krajevnim kulturnim delavcem ZKO v Ilirski Bistrici. Ti tudi skrbijo za prijetno počutje udeležencev vsakoletnega srečanja. Seveda je treba še omeniti, da je Prem domovina Dragotina Ketteja, kateremu so v prostorih danes opuščene osnovne šole uredili spominsko sobo, ki je vredna ogleda. V njej so udeležencem letošnjega srečanja bosanski otroci — begunci priredili kratek prisrčen pesniški nastop, v katerem se je poklon slovenskemu pesniku prepletal z otožnim spominom na nesrečno oddaljeno domovino.
.i
w»
Vhodni stolp v obzidju srednjeveškega gradu Prem, ki izvira še iz romanske dobe, verjetno iz poznega 12. stoletja. Gre za najstarejši ohranjeni notranjsko-primorski grad.
Pobudnik letošnjih osmih Prem-skih srečanj je Združenje književnikov primorske in ta pobuda ostaja do danes še njegova edina, čeprav pomembna pobuda. Ko smo se pred nekaj leti začeli zbirati za ustanovitev tega združenja, je bilo med nami veliko navdušenja, pobud in načrtov, a tudi že nekaj osporavanja. Nekaj besed o tem. Nasprotniki ustanovitve regionalno označenega društva so trdili, da že obstaja Društvo slovenskih pisateljev. Tedaj je prišlo tudi do nekaj pikrih besed in polemičnih zapisov. To nasprotovanje se je razčistilo ob ugotovitvi, da primorsko združenje ne nastaja proti, temveč ob osrednjem združenju slovenskih književnikov, ker je pač Ljubljana predaleč (morda pa tudi previsoko). Vsekakor se je potem izkazalo, da je tudi sestankovanje na Krasu, nekako na pol poti med Predilom in Dragonjo, precej naporna zadeva. Tako so pobude o samostojnem založništvu in samostojni literarni reviji usahnile. Mesečna literarna stran v »Primorskem«, ki se je nekajkrat pojavila, je bila v glavnem le sad dela in truda tedanjega predsednika združenja Borisa Pangerca. Literati so pač, kot vsi umetniki, veliki individualisti in pravijo, da se jih večina zanima le za objavo lastnega dela, za bolj organizirane skupinske pobude pa nimajo veliko smisla.
Premska srečanja pa so ostala in so potekala letos že osmič. Odlična organizatorka, predsednica združenja prof. Zora Tavčar, je poskrbela za visoko kakovost predavateljev, prireditev pa je potekala na očarljivem dvorišču Premskega gradu. V esejističnem delu je dr. Boris Paternu analiziral Kocbekovo pesniško delo, ob 90-letnici pesnikovega rojstva, Matej Bogataj pa literarno snovanje mlajše generacije. O problematiki in težavah prevajanja iz slovenščine v italijanščino so podale zanimive poglede in izkušnje Patrizia Vascotto, Jolka Milič ter profesorici Marija Cenda in Dio-mira Fabian. Na literarnem večeru so poleg mlajših literatov izstopali Saša Vuga in Matjaž Kmecelj.
Pod lopo prireditvenega prostora je bilo na voljo nekaj samozaloženih pesniških zbirk in nekaj številk literarnih periodičnih zvezkov. Sodobna računalniška tehnologija take pobude znatno olajša. Nič hudega, če želi mlad pesnik po samozaložniški poti priti do objave lastne zbirke, čeprav bi se mi zdelo bolj normalno, če bi za tako objavo stalo celotno združenje tega prostora, ki naj bi potem tudi poskrbelo za predstavitev te literature. Seveda se zavedam, da je taka dejavnost povezana z organizacijskimi in tudi siceršnjimi težavami, ki jih je mogoče premostiti le z realnim kolektivnim trudom, morda z rotacijo posameznih članov-avtorjev. Podobno razmišljanje velja tudi za periodiko. Naj omenim le dva naslova: Fontana in Stopinje.	(dalje	prihodnjič)
Pogovor s kapitanom Brunom Lisjakom Volpijem, ki raziskuje zgodovino ribištva pri nas
»Rad bi, da bi Slovenci razumeli, kakšno bogastvo je v resnici morje«
Pomorščak, kapitan Bruno Lisjak Volpi, se je pred dvema letoma začel ukvarjati z zgodovino ribištva v Tržaškem zalivu. Začel je pravzaprav z drugim namenom, ne zato, ker bi nameraval o tem napisati knjigo, kmalu pa je ugotovil, da je zbral toliko dragocenega in še nikjer objavljenega gradiva, da bi lahko iz tega nastala več kot ena knjiga.
V pogovoru v svoji hiši, iz katere se odpira lep pogled na morje, ki kap. Lisjaku Volpiju pomeni vse, saj že od nekdaj živi v stiku z njim — ko je zaključil pomorsko akademijo v Piranu je nekaj let plul, nato pa je bil tri desetletja zaposlen v tržaškem arzenalu — je natančneje povedal, zakaj je začel zbirati gradivo o ribištvu. Predvsem pa je večkrat poudaril, da se Slovenci premalo zavedamo, kako pomembno je morje. Še posebno v mladih je treba ponovno vzbuditi zanimanje zanj, je še dejal. S tem namenom je pred leti nastal tudi jadralni klub »Čupa« iz Sesljana. Eden od ustanovnih članov tega društva je tudi Bruno Lisjak Volpi.
Dejali ste, da se Slovenci premalo zavedamo, kako izredno pomembno je morje.
Res je. Vtis imam, da Slovenci pomena morja ne razumemo. Vsi drugi narodi težijo k morju, ker to pomeni bogastvo. S tem ne mislim samo na ekonomski vidik. Dokaz za to je tudi dejstvo, da imajo na primer Madžari ali Čehi svojo floto, pa čeprav nimajo »svojega« morja. Prav tako ima svoje ladjevje tudi bogata Švica. Naravnost smešno pa je, da se Slovenci ne ukvarjamo z vsemi tistimi dejavnostmi, ki jih ponuja morje, pa čeprav živimo ob njem.
Naši ribiči so lovili na tej obali tisoč let, vse od takrat, ko so prišli Slovani v te kraje. V zadnjem času pa se ta pomembna dediščina popolnoma izgublja. Vsi imamo torej veliko zgodovinsko odgovornost, da to ohranimo.
Kaj je torej mogoče storiti, da bi mlade spet »približali« morju?
Že pred leti sem se z drugimi osebami zavzel za to, da bi mlade ponovno navdušili za morje, in to vsaj športno, če že ni mogoče drugače. Bil sem med ustanovitelji jadralnega kluba »Čupa« in sem bil več let tudi v odboru. Namen ustanoviteljev je bil predvsem ta, da bi ohranili slovensko prisotnost v Sesljanu. Reči moram, da nam je to uspelo. Z doseženimi rezultati smo zadovoljni, saj celo italijanska federacija PIV (Federa-zione italiana vela) in športno združenje CONI jemljejo naš klub za zgled.
Ali je morje pomembno tudi za vzgojo otrok?
Važno je tako za otroke kot tudi za odrasle. Ko je človek sam v jadrnici na odprtem morju je popolnoma sam z naravo in mu nihče na svetu ne more pomagati. Če iznenada pride nevihta, se mora rešiti sam. Z naravo se mora boriti v izredno težkih razmerah, saj nima trdnih tal pod nogami. Človek se torej na morju nauči samostojnosti in odgovornosti nad lastnimi dejanji.
Kako je prišlo do tega, da ste začeli zbirati gradivo o slovenskem ribištvu v Tržaškem zalivu in kje vse ste dobili podatke?
Dela sem se lotil, ko sem se zavedel velike zgodovinske odgovornosti. Skrajni čas je namreč bil, da nekdo napiše in dokumentira življenje Slovencev na morju. Če tega ne bi nihče storil, bi bila zbrisana tisočletna zgodovina, kot da Slovencev na morju nikoli ne bilo.
Z raziskavo sem se začel ukvajati pred dvema letoma, ko smo se dogovorili, da izdamo brošuro o jadralnem klubu »Čupa«. Začel sem torej brskati po arhivih, najprej tu pri nas, na Tržaškem, nato sem šel tudi v Ljubljano v tamkajšnji etnološki muzej. Ko sem pregledoval njihove arhive, sem ugotovil, da hranijo ogromno gradiva o slovenskem ribištvu na naši obali. Teh dokumetnov ni doslej še nihče obdelal, ali bolje, malokdo je sploh vedel, da obstajajo. Sklenil sem torej, da bom to raziskavo opravil jaz.
Ljubljanski etnološki muzej mi je ponudil pomoč. Zavedel pa sem se, da bi strokovnjaki iz osrednje Slovenije imeli velike težave, če bi hoteli raziskovati »na terenu«. To pa zato, ker ne obvladajo pomorskih izrazov in ne poznajo sprecifičnosti morskega ribolova. jasno je, da ne vedo, kaj na primer pomeni malajda (velika mreža za lov sardel) ali pa tartana (velika
mreža v obliki vreče), škadenar (mreža za lov rombov) ali pasaljera (mreža za lov morskih listov). Toliko samo o različnih vrstah mrež, ribiških krajemih izrazov pa je na stotine. Raziskavo o tem je torej moral napraviti nekdo, ki vse to že pozna.
Stopili ste tudi do starejših ribičev. Koliko jih je še in ali so Vam bili pripravljeni nuditi pomoč?
Reči moram, da sem naletel res na veliko zanimanje in zadovoljstvo naših ribičev. Vsi so zelo radi sodelovali. Veliko odprtost pa sem našel tudi pri raznih ustanovah, v kulturnih in zgodovinskih krogih. Na naši obali od Barkovelj do Sesljana se z ribištvom ukvarjajo samo še tri osebe, od starejših ribičev pa je le še malo živečih pričevalcev, ki so se s tem poklicno ukvarjali.
Koliko dokumentov ste zbrali v teh dveh letih in kaj naj bi knjiga, ki jo pripravljate, obsegala?
Nabral sem ogromno gradiva, od raznih dokumentov do fotografij — med temi so tudi slike še živečih ribičev. Vsega je še preveč, da bi bilo mogoče vse objaviti v eni sami knjigi. V raziskavi sem upošteval dva vidika: zgodovinskega in etnološkega. Knjiga bo bogato opremljena z kopijami raznih dokumentov, želel pa bi, da bi izšla v dveh izdajah — slovenski in italijanski. To pa seveda predstavlja veliko finančno breme, zato trenutno še ni jasno, kako bo mogoče režiti ta problem.
Primorska srečanju na razpotju?
Primorska srečanja, reV'ja,Z^ družboslovje in kulturo, ki & jajo v Idriji, Kopru in Novi C° ci, so se znašla na razpotju. 1 piše v uvodnem članku k vejši številki revije (158. po V'rsv ki je nekoliko tanjša kot obi ) no. Avtor prispevka, sodnik ris Kovšca, predsednik sveta vije, razlaga, da je spričo nove konodaje v Sloveniji o javn .La šilih nujna sprememba sta Primorskih srečanj. S tena pa pojavlja hud problem, predvse^' ker revija po novem potrebuje dajatelja. Doslej so kot ustano^ teljice Primorskih srečanj nas ^ pale občini Nova Gorica in Kop ter Založba Lipa, izdajatelj pa bilo Društvo sociologov in P, tologov severnoprimorskih o ec Novi zakon, piše Kovšca, Pa P naša občutne spremembe, saj P zna le izdajatelja glasila ter 0 ° vornega urednika z urednistv Postavlja se torej vprašanje, . bo prevzel vlogo izdajatelja r je Primorska srečanja, kar pa odločilnega pomena za njen . daljnji obstoj . Za prilagoditev n zakonodaji imajo Primorska Čanja, ki so začela izhajati 1977, dve leti časa.	^
V najnovejši številki revije' je opremljena z ilustracijami gusta Černigoja, je objavljen P govor z Marijo Vogrič, avt° r romana »Vojna iz ljubezni«- y ^ rešenih vprašanjih življenja slovensko-hrvaški meji pa zgodovinar iz Kopra Leon Ma^_
V Primorskih srečanjih naj ^ mo še vrsto literarnih prispeV ter recenzije knjig, med tenu^_ di dveh publikacij, ki sta izŠl* cembra lani za 40. letnico Sl°v :0 skega centra za glasbeno vzg »Emil Komel« iz Gorice.
Pogovarjala se je Helena Jovanovič
N
»Čupa« je bilo plovilo, iztesano iz enega samega hloda. Slovenski rto su jo v tržaškem zalivu uporabljali več stoletij vse do leta 1946. Zadnje	/l<
bile v uporabi v nabrežinskem pristanu. Še ohranjeno plovilo te vrste ^ etnološki muzej v Ljubljani, drugo, last tržaške občine, pa je ležalo P°z.ft,li no med predmeti de Henricjuezove zapuščine in ga bodo sedaj restavt<
^ 0rganizaciji ŠKD Cerovlje-Mavhinje
Spominska slovesnost ob 50-letnici
devinsko-nabrežinski občini
Množica domačinov na proslavi ob 50-letnici požiga štirih vasi v devinsko-nabrežinski občini.
Požiga
]: ^8,v Mavhinjah je bil v nede-
odzvali^fe PSln 1iudi' ki so se
ea h y ^u Športno kulturne-se učn va- Cerovlje-Mavhinje in sti ' spominske slovesno-v dp	etnki požiga štirih vasi
pr Ylnsko-nabrežinski občini, se in M ^avhini' Vižovelj, Cerovelj sPom V3Sk Pokroviteljstvo te la	slovesnosti sta prevze-
la Clna P>evin‘i^abrežina in Vse-ljj„ združenje partizanov Ita-
sovpj:	v Petek' a- t m'
Pa vt ton" osnovne šole Josi-hini i^rna Aleksandrova v Mav-Plarf Podstavili knjigo »Uporni ob t enk</ ki jo je društvo izdalo brafel Pr’l°žnosti. Uredila sta jo je t,3, ranc 1° Tomaž Fabec. Prvi vinj r.1 aytor Prispevka k zgodo-eseia ^avhioj in Cerovelj, drugi pa lata ig1 ^avkinjskih društvih do o Ce ?45- Knjiga, pri kateri je del iria , . Veni zgodovini prispeval kuž n)ski župnik dr. Jože Mar-vSe,a' skupina mlajših ljudi iz Vanj ®t*rih vasi pa zbrala priče-giČn auSkoraj tridesetih ljudi o tra-S°to do8°dkih izpred 50 let, bi li?o V° Zaslužila razčlenjeno ana-p.. In predstavitev. Pomeni pa po-,1 izziv k natančnejši in bolj ^6 obljeni predstavitvi zgodovi-Imd^kr-ajev, zgodovine malih Irpej- so veliko doživeli in pre-
So ;^udi zgodovinska razstava, ki skib V Petek, l.t.m., odprli v šol-dokupr°st°rih, s svojim bogatim v°jašU entarrum' fotografskim in gik0 klna gradivom, izpričuje tra-Ijudi e^a stoletja za tukaj živeče
čei^deljska slovesnost se je za-i^avv ,sPominsko mašo, ki jo je v Mar, ’njski cerkvi daroval župnik di Vs VZa- Spomnili so se tako tu-Uni^ 6 žrtev iz župnije in ostalih g :„erijh vasi. Večerna prireditev ivai Realno povezala ne le prečil, j3|Cev štirih vasi, ki so jih uni-pgp. ,a^eni 16. avgusta 1944, am-°bčin ostale občane. Številno hinj ^tv°, ki se je zbralo v Mav-črij je potrdilo, da je ta tragiki 0H 8°dek še živ v spominu lju-blizu in daleč.
Uv°dnih pozdravih Darie $pre an' in Franca Fabca, ki sta govoril3 v imenu ŠK društva Cert avKinje, je krajši kon-Vedla godba na pihala »Na-‘>Ig0 Qa<<- Ravnatelj srednje šole *Wruden« iz Nabrežine, prof. §oVorKo Legiša, je kot slavnostni 5porn.rilk poudaril potrebo, da se u^amo teh dogodkov in lju-k°vešk V se'3* utrdili tiste obče-0qj^o e vrednote, zaradi katerih <VZ*a!i tudi v sedanjih časih °riti na izzive političnega
trenutka, izbirati ob najbolj perečih narodnih vprašanjih in se zavedati, da tudi v sedanjem času ljudje — in to ne daleč od nas — trpijo.
Pod vodstvom Hermana Antoniča je nato nastopil združeni ženski zbor, ki so ga sestavljale pevke Dekliškega zbora Devin in zbora »Igo Gruden«. Sledili so nagovori. Kot prvi je spregovoril državni sekretar za Slovence po svetu prof. Peter Vencelj, sledil je pozdrav devinsko-nabrežinskega župana prof. Giorgia Depangher-ja in podžupanje ter odbornice za kulturo prof. Vere Tute Ban, ter še predstavnikov VZPI-ANPI Alojza Markoviča in Agostina Zerillija. Vsi govorniki so se spomnili tragičnih dogodkov izpred 50 let in
Združenje Euroest v hudi finančni stiski
Združenje Euroest je pred dnevi sklicalo tiskovno konferenco, da bi predstavnike tiska seznanilo s težkim finančnim stanjem, zaradi kate-rega grozi, da bo organizacija ostala brez lastnega sedeža. Težave je orisala predsednica Euroesta, ki se je prej imenoval Združenje Italija-ZSSR, Megi Pepeu. Povedala je, da ima organizacija 40 milijonov lir dolga. Če bi morali svoj sedež v Ulici Genova 23 zapustiti, bi imel Euroest popolnoma onemogočeno delovanje. Selitev v kako manjše stanovanje ne pride v poštev, saj ne bi imeli kje prirejati tečaje ruskega in nekaterih drugih vzhodnoevropskih jezikov, poleg tega pa bi se postavilo vprašanje, kam z izredno bogato, okrog 5 tisoč knjig obsegajočo knjižnico.
tudi izrazili zadovoljstvo, da je do te spominske svečanosti prišlo, ker to dokazuje, da so tudi mlajše generacije pozorne na zgodovinski spomin in čutijo potrebo, da ta spomin poživijo in ga tako ohranijo mladim in najmlajšim, ki bi drugače ne poznali teh dogodkov in ljudi, ki so jim bili protagonisti.
Po nastopu združenega moškega zbora — pevce Iga Grudna in Fantov izpod Grmade je vodil Ivo Kralj — je bil na sporedu dramski prizor z naslovom »Uporni plameni«, ki ga je po predlogi Jožka Lukeža priredila režiserka predstave Maja Lapornik. Za člane ŠKD Cerovlje-Mavhinje je bil to velik podvig. Ljubiteljsko dramsko delovanje se je obnovilo po skoraj polstoletnem premoru in je sporočilo Upornih plamenov, da le nesebična ljubezen lahko premaga nasilje in smrt, vzbudilo pri gledalcih občuteno odobravanje. Slovesnost so zaključile tri pesmi v izvedbi združenega mešanega zbora, ki so ga sestavljali oba devinska in oba nabrežinska zbora pod vodstvom Ksenije Kos. Zelo primerno sporočilu spominske slovesnosti je na koncu zadonela Premrlova uglasbitev Zdravljice.
ŠKD Cerovlje-Mavhinje in vsem, ki so sodelovali pri organizaciji te spominske slovesnosti, gre čestitati za vse delo, ki so ga opravili, še posebej, ker so povezali mlajše ljudi, kar izpričuje, da je v teh kraških vaseh ponovno zaživelo tisto plodno in bogato kulturno delovanje, ki je bilo značilno za prejšnja desetletja in ki ga v zadnjih petih letih zelo angažirano uresničuje cerovsko in mav-hinjsko društvo.
M.T.
S seje deželnega tajništva Ssk
Zajamčeno minimalno predstavništvo glavni problem
Kot vse človeške pravice je treba tudi pravice narodnostnih manjšin spoštovati vselej in povsod, ne glede na to, kdo je trenutno na oblasti. Med pravicami manjšin je tudi pravica do politične zastopanosti, ki pa jo zlasti v primeru Slovencev v Italiji novi večinski volilni sistem hudo ogroža ali kar spodkopava. Prav zaradi tega moramo Slovenci v Italiji odločneje postaviti zahtevo po zajamčeni minimalni zastopanosti v izvoljenih telesih, od občinskih svetov do parlamenta, kakršno že uživajo Italijani v Sloveniji in druge manjšine v Italiji in Evropi. Vprašanje bo v bližnji prihodnosti spet postalo aktualno, saj bo deželna uprava prej ali slej imela na dnevnem redu preverjanje volilne zakonodaje za krajevne uprave, gotovo pa bodo spremenili tudi sam deželni volilni zakon in naposled še vsedržavnega.
Ta je bila ena izmed osrednjih ugotovitev, do katerih je prišlo deželno tajništvo Ssk na zadnji plenarni seji v Gorici ob koncu daljše razprave, posvečene analizi in oceni izidov nedavnih evropskih in goriških občinskih volitev. Z izidi obeh volilnih preizkušenj Slovenci ne moremo biti zadovoljni, saj so volilne naveze, v katerih smo sodelovali, požele slab ali pa skromen uspeh. Tako je npr. Ssk na goriških upravnih volitvah sicer povečala število svojih glasov, a bo kljub temu v novem goriškem občinskem svetu zastopana z manjšim številom svetovalcev kot v prejšnji mandatni dobi zaradi neuspeha volilne naveze, kateri je načeloval županski kandidat Bruno Crocetti. Na evropskih volitvah pa listi manjšin in avtonomističnih gibanj Federalizem ni uspelo potrditi svojega predstavnika v Strasbourgu predvsem zaradi slabe uveljavitve na Sardiniji in še prej zaradi odločitve Južnotirolske ljudske stranke (SVP), da nastopa samostojno oz. v povezavi z Italijansko ljudsko stranko (PPI). Očitno bo treba v pripravah na prihodnje preizkušnje skrbneje oblikovati volilne naveze.
Splošen zasuk na desno, ki so ga po marčnih parlamentarnih volitvah na vsedržavni ravni potrdile evropske, na krajevni pa goriške občinske volitve, predstavlja nevarnost za utrjevanje enakopravnega sožitja in dobrososedskih odnosov v našem obmejnem prostoru. V takšni luči gre presojati tudi krizo deželne vlade Furlanije Julijske krajine, ki ji je predsedoval predstavnik DSL Renzo Trava-nut. Deželno tajništvo Ssk je tudi začelo razpravo o osnovanju Narodnega sveta Slovencev v Italiji, se pravi o prenovljenem skupnem zastopstvu s široko demokratično legitimiteto. Razpravo bo nadaljevalo na prihodnji seji v petek, 8. t.m., na strankinem sedežu v Nabrežini.
»Primorski fantle« zmagovalci 24. festivala	v
»Primorski fantje« na obali v domačem Piranu
Zvoki harmonike in prijetne, spevne melodije so konec prejšnjega tedna v Steverjanu na Goriškem ustvarile pristno domače vzdušje. Zazvenele so znane narodnozabavne skladbe in pa izvirne pesmi, nekatere napisane nalašč za ta festival, ki ga vsako leto v hladu na kraju Pod Borovci prireja števerjansko kulturno prosvetno društvo »F.B. Sedej«.
Kvalitetna raven tekmovalcev je bila precej dobra. Prijavile so se glasbene skupine, ki so nastopanja že vajene. Škoda le, da se tudi letos ni prijavila nobena skupina iz zamejstva. Kljub prizadevanju organizatorjev so se namreč prijavili le ansambli iz Slovenije. Strokovna komisija je za zmagovalce proglasila »Primorske fante« iz Pirana, ki so se predstavili z duhovito skladbo »Amore, amo-
re«. Za najboljšo vokalno izvedbo je bila nagrajena skupina »Slapovi«, ki poje z ansamblom »Skubic«, za najboljši trio ansambel »Krim«, za najboljši kvintet »Lautarji« iz Cerknega, za najboljše besedilo pa Ivan Sivec (za pesem »Najlepši rožmarin«). Posebno nagrado je dobil še »Trio Svetlin«. Tudi občinstvo je izbralo »svoj« ansambel. Poslušalcem so bili najbolj všeč »Goriški fantje«.
Na prijetnem predjubilejnem festivalu domače glasbe — prihodnje leto bo namreč slovesna 25. obletnica — sta napovedovala Tajda Lekše in Janez Dolinar. Kot vsako leto so organizatorji za to prireditev izdali lično brošuro s fotografijami vseh nastopajočih. Pripravili pa so tudi razstavo slik in kaligrafij Dušana Nagliča iz Žalca.
Pomemben skupen dosežek slovenske in italijanske osnovne šole
Priprava	video	filma
Pod naslovom »Mi z vami — Voi con noi« pripravljata osnovna šola »Oton Župančič« v Gorici in osnovna šola »Largo Isonzo« v Tržiču celovečerni video film in didaktično brošuro, ki naj ponazorita številne zanimive skupne projekte obeh šol v času od leta 1989 do današnjih dni. Silvan Bevčar je v tem času posnel za okrog devet ur filmskega materiala in na tej podlagi je bila zasnovana umetniška pa tudi organizacijska izvedba tega zahtevnega načrta, ki naj javnosti pobliže predstavi dragocenost sodelovanja slovenske in italijanske osnovne šole kakor tudi pomembne vzgojne dosežke, ki so v vseh letih nastali. Ravnateljici Mirka Brajnik in Luigina Marsolin sta pritegnili k projektu Goriško pokrajino in Kmečko banko iz Gorice, ki sta uradna sponzorja video filma in vzporedne brošure.
Na podlagi posnetega materiala je zamisel za video film, ki traja uro in dvajset minut, prispeval Janez Povše, ki je tudi avtor spremnega besedila oziroma režiser video filma, Silvan Bevčar pa je poskrbel za montažo. Spremno besedilo bo izmenično v slovenskem in italijanskem jeziku, brala pa bosta Barbara Rustja in Martin Srebrnič. Za ustrezen prevod bo poskrbel Giovanni Toplikar, medtem ko bo video film tehnično izdelan v studiu Salvatore Agresti v Trstu.
Video filmu vzporeden in enakovreden dosežek je didaktična brošura, ki bo podrobneje strokovno opredelila skupne dejavnosti obeh šol, opisala vzgojne smernice in zaključke, do katerih je skupno delovanje pripeljalo. Video film in didaktična brošura bosta predvidoma pripravljena konec septembra.
Tudi »četrta oblast« v Berlusconijevih rokah
Kdor redno spremlja dogajanje v italijanski politični areni, in kdor je zaskrbljen zaradi ravnanja predstavnikov nove vlade, je bil prejšnji teden verjetno kar nekajkrat z zadržanim dihom priklenjen pred televizijski ekran ali pred radijski sprejemnik. Zaključek enega poglavja afere RAI je z vso ostrino in skorajda nasilnostjo zopet odkril določene poteze novih italijanskih »vladarjev«. Del javnosti je sicer obsodil tako početje, vendar je moral končno ponovno ugotoviti, da na žalost niti zgražanja najuglednejših političnih in kulturnih osebnosti nič ne zaležejo.
Višek afere je seveda predstavljal zaplet med palačo Chigi in Kvirinalom. In če je prej kdo še mislil, da je vlada ravnala prav, ko je prisilila k odstopu upravni svet italijanske radiotelevizije, se je najbrž vsaj malo zamislil ob vzvišenih kritičnih izjavah vladnega glasnika Giuliana Ferrare na račun Scalfarovih ugovorov o neustavnosti vladnega dekreta. Ne gelde na to, ali so bili Scalfarovi pomisleki upravičeni, bi bilo namreč od vladnega glasnika pravilno pričakovati določeno umirjenost, distanco, premišljenost in morda spoštljivost.
Ferrara pa je ubral taktiko, ki jo je do sedaj uporabilo že več predstavnikov vlade, vključno z Berlusconijem samim. Novi ministri in drugi predstavniki večine se namreč od časa do časa oglašajo z izjavami, ki tako rekoč šokirajo javno mnenje, naslednji dan so prisiljeni, da naredijo korak nazaj in omilijo svoja stališča, jih zdramatizirajo, v bistvu pa se potem izkaže, da so njihova dejanja pravzaprav v soglasju s prvotnimi izjavami. Spomnimo se na primer na Finijevo vztrajanje z izjavami o Mussoliniju in fašizmu (kljub Berlusconijevi razdraženosti), na Tremaglieve izjave o vzhodnih mejah, o katerih je rekel (kljub zagotovilom vlade, da so nedotakljive), da bi se jih morda čez kakih petdeset let lahko začelo spreminjati. Hujše pa je z izjavami, ki so imele tudi otipljive posledice: Berlusconijeve izjave o državni radioteleviziji in npr. Martinijeve izjave o odnosih s Slovenijo. Te namreč dokazujejo, da se predstavniki nove vlade ne ozirajo na nikogar in svojo politiko trdovratno peljejo do konca, pa čeprav jo v vmesni fazi omilijo z nasmeškom. Na javnost, na opozicijo in celo na mednarodno mnenje pa se kratkomalo požvižgajo.
Ob primeru RAI lahko na primer ugotovimo, da so se o vladnem dekretu negativno izrazili ne samo predstavniki vseh strank opozicije — kar bi lahko bilo do
določene mere tudi predvidijo
—, marveč tudi cela vrsta ug
nih komentatorjev najpomem
nejših italijanskih dnevnikov.
navedemo kot primer direkto
dnevnika La Repubblica, Euge
Scalfarija, ki je v svojem uvo .,
ku 1. julija, takole zapisal:	1 0
li smo tako primer, in to verle a„
ne bo zadnji, način »brutaln &
vladanja, ki ima izredno m.
spoštovanja do principov, izr .
no veliko pa do golega izvaj^
oblasti. (...) Neverjetno je dejs '
da se Berlusconiju ni zdelo P j
merno, da počaka z zadevo '
vsaj dokler ne uredi osebnega P"
ložaja v zvezi z lastnino Fimn '	da	ga
sta; neverjetno je dejstvo, c
njegovi zavezniki v vladi opozorili na to pravilo obnaša J' vse to zgovorno dokazuje, d J država izročena »osebni« obla '
katere aroganca je enakovre
dna
zan
k-iv. uivgm.tu jt	..j,
.ičevanju kateregakoli Pr\.a. Vsi vemo, kakšno moč 1 j ^
jo sredstva javnega obveŠČahr
*	/	W	J.g{'
predvsem televizija. Po Preseta)e Ijivo hitrem uspehu iz nič naSvfif Forza Italia nas nihče ne more
prepričati, da ne predstavlja
mediji resnično t.i. »četrte p ^ sti«. Do prejšnjega tednja je u veljalo, da ima Berlusconi v ro ^ le polovico te »četrte oblasti«/ .j nes razpolaga v celoti z njo- ^ nas namreč ne tolaži dejstvo, ne bo novega upravnega od'0 RAIa imenovala »prva«, t.j- ' šna oblast, ki je v rokah mim skega predsednika Berlusconi temveč »druga oblast«, t.j- Pa j,
ment, točneje predsednika 0
zbornic. Kajti čeprav t.i. P°* s^e. boščin nima večine v senatu, mo, da ni hotel prepustiti niti ^ ga predsedniškega mesta op .j ciji (čeprav smo bili v preteki^ navajeni na fair play take vrs } Izvajanje nadzora nad PoZ1^\e\\ strani opozicije je spričo vseh dejstev zelo otežkočeno. ^ Prav zaradi tega pa P°t0rf strah pred avtoritarnim zasu ^ v državi bolj konkreten. Že L,a‘
svojih politoloških razpravah tavlja, kako je najimenitnep^, najbolj genijalna poteza demo , tične metode vladanja v »izu Ji opozicije in mehanizma, za nekaterega je opoziciji v vsakem g nutku omogočeno, da p°®
AaV
pozicija. Te mehanizme pa . -ge
* rl ^ /4	/X	r> A v v« M A /*1 X- ^čl 3 L .
vlada resno zavira s tem, da - ^ razliko med zmernim in abs
Vba'
beni demokratični državi ne ;
nim večinskim principom- ' ^ namreč ena stran obdržati CS- ^
celot
oblasti v rokah, pač pa mora^j, pustiti dovolj prostora tudi ^ šinam. V nasprotnem prl jiC postanemo priče absolutnem 'e pa demokratičnemu večinsk j Breda
odločanju.
dokumentirana	in	n
knjige Minke Pahor »Primorski učitelji«
so gole številke in naj-(.1 .P* Podatki pretresljivo pri-];e -nle 0 velikih prelomih v živ-
piŠeCiri?7aimuZnika in naroda<<' j; /	11 Zlobec v spremni bese-
ian^aP-fani v slovenščini in itali-{jj pClail h knjigi Minke Lavren-učitpV 2 nasl°vom »Primorski tj0]e 11<(' v katerih iz neskončno leJ?e8a seznama imen, krajev in nie rekonstruiramo trplje-slm,n <?sel)ne tragedije številnih
tileES ^čiteliev' ki lih le Gen-Štjji solska reforma raztepla na Pušč et-u°ve' Veliko jih je bilo od-pte ei~n/ predčasno upokojenih, Itjijj e ^enih kam v notranjost RaJe/ aretiranih in konfiniranih.
‘ilnih -nja etaPte kalvirije Stepaj , u^iteljev s Primorske se je Ijivo ff^ 2 vso vnemo in potrpež-hor f \otila Minka Lavrenčič Pa-ljiCa' j^di sama po poklicu učite-deiii' le skupaj s svojimi kolegi stjf 3 Us°do v najhujših letih faši-na eSa terorja. Bila je odpušče-p^migrira!3 je v Jugoslavijo, Po v • . le tud* zaporno kazen, bre^ ^ v Trst pa je bila več let djgJP°selna, ker ji niso priznali tojei^ lanstva/ čeprav je bil mož j v Trstu.
za knjigo je nastala že gpp ^as°m. Leta 1973 se je Dra-an°rju, možu Minke Lavren-t°(jij1 je bil tudi sam učitelj, po-Ge a Zamisel, da bi ob 50-letnici žn4m . jeve reforme sestavili sega^. In podatke o stotinah pre-Ijivo^kolegov. Z vso potrpež-vaj J° in natančnostjo razisko-na |yj.Se je dela lotila njegova žeje p .^ka, po očetovi smrti pa ji %o OČil na pomoč sin Samo ?el0 r' ^’ri zbranih podatkov so na p^noliki. Delno so to oseb-'eevanja, zbrana z anketo in
dopisovanjem, časopisi in razne publikacije, arhivsko gradivo, neuradni ročni zapisniki itd. Omeniti je treba predvsem službene liste šolskega oddelka banovinske uprave v Ljubljani, dokumentacijo (osebne mape) šolskega nad-zomištva v Tolminu, fond prefekture v Pulju, vpisnice goriškega in ljubljanskega učiteljišča ter matične knjige župnij in občin, pa tudi podatke občin in ravnateljstev v Italiji, kamor so bili premeščeni primorski učitelji.
Že samo površna navedba virov dokazuje, kako veliko in zahtevno delo je opravila Minka Lavrenčič Pahor, ki je napisala pomembno zgodovinsko knjigo. Delo je izdal tržaški Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, v okviru katerega sodeluje avtorica že vrsto let. Knjiga je
opremljena tudi s fotografskim gradivom. Nekatere slike je Pahorjeva našla v arhivih Odseka za zgodovino, druge so delo Maria Magajne, nekatere pa so prispevali posamezniki. Lepo platnico knjige si je zamislil Peter Furlan.
»Slovenski primorski učitelji so bili prvi uporniki proti fašizmu v Evropi. Tihi, a vztrajni uporniki, ki se jih sploh ne spominjamo, ker njihova imena niso neposredno povezana z zapomljivimi dejanji. Knjiga o primorskih učiteljih ni bralno besedilo v klasičnem pomenu besede, tudi ni vznemirljiva kronika, nič ni dogajanj, samo pričevanje je, dokument o nekem času, o neki slovenski pokrajini in njenih ljudeh. Noben socialni sloj ni premogel toliko uporništva kot prav primorsko učiteljstvo. Bilo je seveda tudi prvo na
Maturanti tolminskega učiteljišča v letu 1924. To so bili edini študentje, ki so opravili ustno maturo v Vidmu s tolmačem. Pismeni del mature je bil v Tolminu.
udaru, in to brezobzirnem, toda prestalo ga je, kot bi dejal Kajuh, z uporno dvignjeno glavo... Po formalni plati je to gradivo zbrano in urejeno še najbližje nekakšnemu zgodovinskemu leksikonu, ki ga nikoli ne prebereš vsega, lahko pa sežeš po njem, kadar potrebuješ zanesljivo informacijo, kot dokaz za splošno trditev,« pravi še v spremni besedi Ciril Zlobec.
Knjigo Minke Lavrenčič Pahor »Primorski učitelji« so v Trstu predstavili pred nedavnim. O delu je spregovoril Boris Pangerc, ki je med drugim poudaril, da se to strumno postavlja ob bok celi vrsti dragocenih pričevanj velikih borcev za Primorce in za Primorsko, kot so bili npr. Dorče Sardoč, Alojz Zidar, Cita Bole, Ivan Regent, Lavo Čermelj, delom zgodovinarke Milice Kacin — VVohinc in drugih raziskovalcev. »Primorski učitelji so od danes naprej jasno in čitljivo zapisani v duhovno zakladnico slovenskega naroda. Knjiga pa je izšla tudi v političnem trenutku, ki se rokuje z oživljanjem fašizma v Italiji, hoče na vso silo odkrivati neke namišljene človečanske poteze na njegovem črnem obličju... Minka Pahor temu skrajno zaskrbljujočemu političnemu trenutku dostojanstveno odgovarja z dokumentirano in neoporečno vsebino; s podatki, ki jih je napisala zgodovina pred letom 1938, iz izkušnje, skozi katero je šla tudi sama in je torej njen glas do kraja avtentičen«.
»Primorski učitelji« je torej knjiga, ki je za pretekle in bodoče rodove spomenik slovenskim učiteljem ter njihovi ljubezni in predanosti, s katero so opravljali svoje poslanstvo v šoli in izven nje. Avtorica Minka Lavrenčič Pahor je s tem delom rešila pozabe nad 1000 oseb, katerim tudi mi danes veliko dolgujemo.
oz Kodelja
Črepinje« in črepinjice
SQtj1^rim°rski duhovnik in zlatomašnik Ljubo Marc mi je pred letošnjim Kre-Sklonil svojo knjigo Črepinje. S polno mero humorja, ki je avtorju la-Še 2'SVa si nazdravila in kot »cugsfirerju« v tej naši primorski Čerkvi voščil je pranadaljnji humor. Vesel sem bil, da so mu Biljenci lepo pritrkavali, saj volje V to »muziko« vedno imel najraje: »od tedaj, ko so tudi z njegovim pri-ju ,em pritrkovali v Cerknem, ko so ga 20. oktobra 1944 prosili ob zavzetij, ®rada m je partizanom odgovoril: »Seveda! Če smo za zavzetje Addis spr e Pntrkovali, bomo toliko bolj zdaj, ob zavzetju Beograda!« Tako ga je
% veselo pritrkovanje povsod, Kjer je »ziati šarmantni gospod du-hko °Plajal božje ljudstvo« in, kot vedno, tudi sedaj delil humor, ki ga prav Remija in so mu v rimskih časih rekli »allegro goriziano«.
& oc V Marčevi knjigi je svojstven in ko sva s kolegom govorila, kako bi Po^la, mi je kratko rekel: »To je tipičen slovenski klero Švejk!« — Visok j>a' kajti za Švejka pa le ne moremo imeti kogarkoli.
^ 8a 6(1 Več leti sem čisto slučajno dobil v roke obširen in zajeten tipkopis, \jn)e Prej »preletel« prof. Dragutin Butkovič, pa me je ta nekoliko hudo-s<! nis° Piknil: »Malo žehte Vam ne bo škodilo, če se sprehodite!« — Nabodel Prebral sem zajeten tipkopis. Spominjam se, da je bil opremljen s ko za naslovnico, ki je bila bolj posrečena od sedanje, pa je tudi imel
priloženih nekaj listov, na katerih so bili z zanimivo grafično oblikovno posebnostjo napisani svetopisemski citati, ki so spremljali v stari zavezi lončarje, piscu knjige pa dajali navdih za »črepinjenje«...
Slovenski duhovniki, ki so bili žrtve režima iz polpreteklega časa v bivši Jugoslaviji, so do sedaj napisali že nekaj spominov. Ti spomini pa so včasih tudi vprašljivo pisani. Namreč duhovnik, kot človek, ki je vse to doživljal na svoji koži, je s pisano besedo razgrnil dogodke pred bralce. Bralci pa, zlasti tisti, ki so poznali dogodke iz drugih zornih kotov, pa so po tem dogodke in tudi namen knjige komentirali zopet drugače. Mimogrede se pred nas razprostre dvojni prikaz zgodovine in ponovno zastavljamo vprašanje: »Kateri obraz je resničen?« Prav to nam Ljubo Marc prvič v slovenski povojni zgodovini opiše, ko se je vrnil iz zaporov domov: «... Po nekaj dneh pa je prišlo v krogu domačih skoraj do napetosti. Nisem in nisem jih mogel prepričati, da je bila vsa naša obtožnica iz trte zvita. 'Nekaj si že moral imeti... Nekaj si že moral napraviti...' so mislili. Ni jim moglo iti na glavo, da je bilo vse politično izmišljeno, umetno zgrajeno. Sicer pa me to ni presenečalo, saj sem jaz (avtor) v preiskovalnem zaporu doživel isto...« Ta Marčeva izpoved je realen prikaz, v kakšni zadregi se vedno znajde tisti, ki je nekaj doživel, in drugi, ki je ob njem isto razdobje doživljal. Pri Marcu gre v tem primeru za srečno posebnost. Na dokumentaren in šaljiv način opisuje dogodke in potek, ne da bi komurkoli tako ali drugače želel vsivljevati kakršenkoli prav... »Bilo je tako, kot je amen v očenašu, gospod paznik, Vi pa si mislite, kar hočete!«
Če je nekdo obsojen, je gotovo nekaj zakrivil. To staro resnico smo vedno tako ali drugače premlevali. Zopet pa je resnica, da tudi določeni procesi, čeprav so bili »tudi zmontirani«, niso brez kančka (vsaj kančka) neke osnove.
k.
Druga knjiga o gospoda
Konec lanskega leta je založba G V Ljubljana izdala prvo knjigo o »Gospodarskih pogodbah«, letos spomladi pa drugo knjigo»Gospodarskih pogodb«. Glede na pomembnost nove strokovne publikacije za podjetnike, managerje in druge fizične osebe, ki se večkrat letno srečujejo s sestavljanjem ali podpisovanjem gospodarskih pogodb, sem se odločil, da v krajši obliki povzamem bistvo in naslove posameznih pogodb, ki jih je pripravilo sedem avtorjev.
Vlado Balažič je pripravil poglavje o skladiščnih pogodbah in v njem prikazal obveznosti in odgovornosti skladiščnika s posebnim poudarkom na odgovornost za morebitno škodo na blagu. Tovrstna pravila morajo obvladati ne samo skladiščniki pri operativnem shranjevanju blaga in izročanju le-tega iz skladišča, temveč tudi podjetniki in drugi poslovneži.
Nina Betetto je napisala besedilo »Avtorska pogodba« s podrobnim orisom avtorskega dela, imetnika avtorske pravice in prenosom avtorskih premoženjskih pravic. Dotaknila se je tudi civilno-pravnega varstva avtorske pravice, kar bo služilo številnim avtorjem, inovatorjem in drugim pri sklepanju tovrstnih pogodb.
Tadeja Dobrovnik je obdelala naslednje štiri pogodbe: licenčno pogodbo; pogodbo o najetju gostinskih zmogljivosti; pogodbo o organiziranju potovanja; posredniško pogodbo o potovanju. Zlasti zadnje tri bodo izredno koristile gostinsko-turističnim podjetjem oziroma agencijam, saj mnoge od njih premalo poznajo bistvo omenjenih pogodb.
Največ, to je šest pogodb, pa je prikazal Miodrag Djordjevič in sicer: komisijska pogodba; špediterska pogodba; pogodba o trgovskem zastopanju; pogodba o posredovanju; konsignacijska pogodba; pogodba o servisiranju. Zlasti pri mlajših in neizkušenih podjetnikih bo to gradivo prispevalo h kvaliteti opravljanja njihovih storitev.
V vsakdanji praksi se srečujemo s pogodbami, kot so: zakup; leasing; posojilo; najemna pogodba. Tej tematiki se je posvetila Karmen Iglič-Stro-ligo in bo le-to koristilo ne samo podjetnikom ampak tudi številnim gospodinjstvom in fizičnim osebam pri vsakdanjem delu. Ravno tako je pomembna zavarovalna pogodba, ki jo je obdelala mag. Dunja Jadek-Pensa.
Slovenija teži k hitrejšemu vključevanju v mednarodne tokove znanosti, tehnike in blagovne menjave. Pri tem prihaja iz dneva v dan do večjih zahtev po kvaliteti blaga in storitev. Proizvajalci morajo obvladati tudi mednarodne norme, kot so na primer ISO standardi. V ta namen se je Bojan Podgoršek poglobil v pogodbo o kontroli blaga in storitev, kjer je podrobno prikazal obveznosti vršilca in naročnika kontrole. Možno je skleniti pogodbo o kontroli blaga in zastopanju, pri kateri je vršilec kontrole blaga dolžan s pregledom ugotoviti kakovost tega blaga in o tem izdati certifikat.
Prepričani smo, da bo založba Gospodarskega vestnika tudi v bodoče izdajala tako zanimivo in koristno literaturo.
Gabrijel Devetak
Pismo uredništvu
$ f
Planinska društva proti gradflj1 avtomobilskega dirkališča
Slovensko planinsko društvo Trst ugotavlja, da med planinci in ljubitelji narave povzročajo resno zaskrbljenost vedno pogostejša medijska poročila o nameravani gradnji avtomobilskega dirkališča pri Kozini. Za gradnjo je občina Sežana menda že dala svoj pristanek, kar potrjuje, da so v teku že stvarni posegi določenih finančnih domačih, predvsem pa tujih krogov.
Kot planinci, člani Slovenskega planinskega društva Trst, ki se smatramo za varuhe kraškega gorskega sveta in prostranih zelenih planjav, se zavedamo, da bi nameravana gradnja omenjene infrastrukture na tem edinstvenem kraškem območju predstavljala neprecenljivo ekološko in krajinsko škodo.
Avtodrom pod Slavnikom bi bil le v izključno korist investitorjev, podjetnikov in sponsorjev avtomobilske industrije iz tujine, kajti vprašanje je, koliko bi bili soudeleženi domači faktorji in kakšna bi bila občasna korist tamkajšnjega prebivalstva. Taki posegi v naravo pod Slavnikom ali kjerkoli drugod so povezani še z drugimi problemi: gradnjo dodatnih infrastruktur, garaž, prostorov za strokovno osebje in publiko, hotelskih objektov ipd. Posledica tega so odplake škodljivih snovi in greznice, ki lahko onesnažijo podtalne vodne vire ter izpušni plini, ki bi še bolj zastrupljali že itak s strupi nasičen zrak in gozdne površine.
Upoštevajoč, da se v drugih državah, v Italiji in Avstriji, stvarno ukvarjajo z mislijo ukinitve in zaprtja avtomobilskih dirkališč, ker so ekologi spoznali njihovo škodljivost, Slovensko planinsko društvo Trst nasprotuje zamisli gradnje avtodroma in je mnenja, da je treba zastaviti vse zdrave sile za ohranitev nedotaknjenega naravnega
okolja za človeka. Zato Slovensko $ ninsko društvo Trst odločno nasPr •«)
V hi iZfll
je kakršnemukoli posegu, K* 01
ta edinstveni košček kraškega sv^. vsemi nepredvidljivimi posledic Proti gradnji avtodroma so se paj s Slovenskim planinskim dru , Trst izrekli Smučarski klub Devin/
Planiiv
no planinsko društvo v Kopru, i sko društvo v Sežani, Planinarsko
štvo Glas Istre iz Pulja in Planina -društvo Platak z Reke.
Slovensko planinsko društvo r ^ navedene organizacije pričakrij6}®' e. bodo pristojne oblasti Republike nije na parlamentarni, vladni in 0 ^
ski ravni upoštevale razloge proteS^'
protivile tej nameri, zaustavile nap® ^ dano pobudo, preklicale morebiti ^ izdana gradbena dovoljenja in e vzele za ohranitev neokrnjene n . tega dela slovenske zemlje pod o kom.	ggle
Sledijo podpisi predstavnikov njenih planinskih društev.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST«
Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glav^11 in odgovorni urednik), Miro OpF ' Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egi 'I Vrša j.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst' tel. 040/772151.
Član
Združenje tiska v Italiji
sem starejšemu, razgledanemu vernemu Primorcu poklonil neko P° j je delo, pa me je po nekaj mesecih povabil na klepet. Kar ves popoldan •
govoril, kaj vse je v tisti knjigi napačno, saj jo je dobesedno prekrižal in P j sal. Ob koncu sem ostal nem in poparjen, ker možu enostavno nisem m^ ^ ugovarjati, saj sem tedaj živel več kilometrov stran od dogodkov, k* j $ omenjena knjiga opisovala... Polpretekle dogodke pa na žalost nekateri rabijo »da, si pred javnostjo operejo vest« je zaključil kmečki možak- ^ Pri Marčevi knjigi me veseli kopica datumov, ki dajo delu tehnosL ^ tudi opis dogodkov, pri katerih nikjer ne zapazimo niti kančka maš2e^.pj,
Tu se je pisec legitimiral in pred javnostjo iztopil tak, kot dejansko je- ^ čen lik primorskega duhovnika s svojo poštenostjo, šegavostjo, pa tudi *-1^
in golim realizmom! Vse to zadošča, da je delo primerno kot vir, iz kate se lahko črpajo zgodovinski dogodki.	gtfj-
Ne morem pa mimo nekaterih stvari, s katerimi se kot duhovnik ne njam. Verjetno sem med redkimi, ki so prebrali original. Pravzaprav s ,, skupaj složno obdelovala s pok. prof. Dragutinom Butkovičem. Vse je^ ^
lo in tako se je tudi mislilo, da bi knjiga, ko bo urejena za tisk, izšla kot knjiga pri Goriški Mohorjevi družbi. O tem sva sicer govorila in se tim ^
Mirenski grad pri Gorici
Mimo tega pa zopet ne smemo, pa s tem naj si nihče ne misli, da se mi toži po komunizmu. Ne, nekateri ljudje, ki določene spomine berejo in so bili tedaj zraven, jasno povedo marsikaj, kar piscu tistih spominov ni v čast! — Torej kje je tu zgodovinska resnica? Ko se bo kritično, neobremenjeno pisala zgodovina slovenskega ljudstva iz tega časa, kdo bo lahko kaj imel za objektivno resnico? Uradno komunistično ali zamolčano? Ali spomine, ki so pisani, kot so? Ljudje so pomrli, spomini so ostali napisani, ostali pa so v ljudeh dvomi, vsaj v tistih, ki so se srečevali ob dogodkih in polpreteklega časa. To sem napisal prav zato, ker sem tudi sam doživel »neprijeten hladen tuš«, ko
njala, ker je ljudsko pisana, pa tudi zanimiva za prostor, ki ga Goriška
horjeva pokriva. Menim, da delo to tudi zasluži. Razmere so nanesle d 0
če: sobrat Dragutin je umrl, »vskočili so drugi« in delo odnesli v dom
in ga tam tudi po »krajnsko preoblikovali«. Zanimivo, nikjer ni prof- "
ebral s
tin Butkovič niti omenjen! Ko sem knjigo nekajkrat prebral (in pret
dr<.
jo nekajkrat), sem marsikje zapazil, da so nekatere stvari oblikovane če, kot jih je oblikoval prof. Dragutin, pa je tudi marsikje marsikaj, kar	\
zlasti za nas Primorce zanimivo (in knjiga je prvenstveno namenjena
neustrezno prikazano... To so sicer črepinjice od črepinj.
stila'
škoda, ko je Goriška Mohorjeva, ki izdaja redno letno zbirko, puS ' Qt rok to delo, pa kot se sliši uvrstila v naslednjo redno zbirko neki p°natl5jj P tem sem se le zamislil: »Ponatis je ponatis, izvirnik pa je izvirnik!« so črepinjice naše zamejske realnosti, ki pa je že zgodovina!