Stev. 154, '*i—Maaia————— Izhaja vsak delavnik popoldne 'CENE PO POŠTI: V Ljubljani, sreda, 14. junija 1922. £ celo leto Din 90’— pol leta Din 45’— V upravi stane mesečno Din 7*— Leto 11. Uredništva In upr*wnistvo v Ks> prtarim uliti štev. & — retafcm uredništva Staw 30 — telefon aaa upravništv« štev. 328 sss CENE PO POŠTI: za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7*50 Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 5» p Se enkrat: Sidkinssii-esis resolucija. Ker sc vsi šovinistični listi zaradi, na-&®ga stališča v tej velevažni zdevi dalje ^burjajo, tolažeč se samo s tem, da smo s svojim mnenjem »osamljeni«, se hočemo na to zadevo še enkrat vrniti. Krščanski socialci smo postavili v svoj Politični program zahtevo, da se mora ob-temba najvišjih kult., narodnih in socialah dobrin človeštva poveriti mednarodne-***u foru. Odkar je namreč liberalizem razbral duhovno enoto krščanskega človeštva, kojega najvišje dobrine je dotedaj z dejansko močjo ščitila cerkev, so kulturne, narodne in socialne pravice človeštva na milost in nemilost izročene neomejeni su-vereniteti liberalne države. Ta pa ne čuti ®oralne obveznosti te pred in nad vsako ‘fcžavo obstojajoče pravice varovati ampak si prilašča pravico nad njimi svojevoljno odločati po svojih interesih. Tako se je Jvedel v poprej krščansko človeško družbo znava princip poganstva, ki je našel svo-j najvernejši izraz v minuli svetovni vojski. Po tej vojni je v boljšem delu človeštva oživela zavest, da se mora nujno ustvariti vse države obsegajoči in nad njimi Uoječi mednarodni forum, kateremu naj bi se kulturne, socialne in narodne zadeve Vsakega naroda in stanu ne izročile samo v varstvo, ampak naj bi polagoma sploh Spadale v njegovo izključno kompetenco, kakor mi to načeloma odnekdaj zahtevajo. Ta forum naj bi bila takozvana Zveza Narodov v Ženevi. V tem oziru obstojata že dva principielno važna sklepa: prvič Slede stalne delovne konference, ki je sklenila na primer osemurni delovnik za vse države, in drugič, obveznost vseh držav, ki so članice te Zveze da ne smejo napovedati nobene vojne, ne da bi se prej zapekle v svrho posredovanja k Zvezi. V •vrho propagiranja te ideje pa se je osnovala v vsej Evropi Liga narodov, ki °aj zlasti pospešuje pravično, kolikor mogoče sporazumno rešitev narodnostnega vprašanja. Zvezna organizacija je še jako nepopolna, Posamezne države se še vedno kr-^vito držijo principa svoje neomejene su-Verenitete, bodisi v verskem, šolskem, je-jfcjkovnem, bodisi v socialnih vprašanjih. *Udi se je vsled zmage izvestne skupine Mesil narodnostno vprašanje sploh s paškim mirom krivično rešilo, Dočim se je narodom priznala pravica samoodlo-*tve, so se drugi narodi, kakor na primer Primorski Jugoslovani ali češki Nemci, pri-J^opilj državam, h katerim sami niso želeji- Pa tudi plebisciti so se priredili na tak ]jačin, da ljudska volja ni prišla svobodno izraza. Države, ki so se na eni strani ^■vzemale za to, da se glede njihovih sonarodnjakov v drugih državah izvede prin-S*P samoopredelitve, niso hotele o tem ni-psar slišati, kadar je šlo za narode, ka-t*re so si po načelu pravice močnejšega Sklopile sebi. V tem oziru ni nobenega ^ločka med slovanskimi in neslovanskimi kavami. Vse liberalne buržuazne države drže načela dvojne morale v narodnostim oziru. •, Kljub temu pomeni Liga zveze narodov velik napredek na poti do uresničenja p^čanskega človečanskega načela v življu narodov. Težkoče, ki jih ima ta orga-^zacija premagati in hibe, ki so ji lastne, Se ne smejo povečavati, ampak vse države dolžne, da te ovire odstranijo. Kdor de-^ drugače, dokazuje, da mu ni odkrito na )2višeni nalogi lige, ampak da jo hoče le '*rabiti v svoje namene. Ta očitek pa v 5°lni meri zaslužijo delegati Jugoslavije, e§koslovaške, Romunije in Poljske, ki so na zadnji seji lige v Pragi izrekli proti ^ensonovi resoluciji, češ, da krši njihovo ?uvereniteto. Mi še enkrat povdarjamo, da le,Zaenkrat postranskega pomena, koga so ^jslili predlagatelji te resolucije v prvi vr-zaščititi; resolucija sama na sebi je bi-J* načelnega značaja in ni nikogar izvze-?a,-a. Predlagatelj je to izrecno sam pov-^**jal in njega namen je bil, da resolucija °1[de pred Zvezo narodov v Ženevi na ^Pravo. Šele pred tem veliko bolj obvez-il!ft forom bi se potem vodila debata, iz atere kj se razvidelo, ali so države volj-je varstvo narodnih manjšin brezpogojno j obvezno za vse države izvesti ali ne, šele potem bi bila dana opravičena pri-zavzeti temu primerno stališče. Vsa Kam le ito 24 gniilionm krasa? Za strahujoče ¥ Rtssiii. Belgrad, 14. junija. (Izv.) Poslanec Moskavljevič je vložil interpelacijo radi državne pomoči gladnim v Rusiji in vprašuje, kam je šlo 24 milijonov kron, ki so bili v ta namen dovoljeni. Vse evropske države so že dale pomoč ruskemu narodu, edino naša država se ne gane, dočim so razna društva že zbrala 12 milijonov kron. UMlfig razpretii e uoBIvvnem zakonu sss proračunu. tM! us si i S0i Belgrad, 14. junija. (Izv.) V ponedeljek prične razprava o volivnem zakonu. Seje parlamenta bodo predpoldne in popoldne. Poslanci, ki ne bodo prisostvovali sejam, ne dobe dnevnic. Belgrad, 14. junija. (Izv.) Včeraj so šefi posameznih klubov razpravljali o zahtevi vlade, da naj se budget izglasuje do 1. julija. Ker je neverjetno, da bi na to pristali, bo morala vlada najti kak izhod in bo najbrže zahtevala nove dvanajstine. r&di&sScf* Belgrad, 14. junija. (Izv.) Radikalnemu poslanskemu klubu je bila izročena resolucija okrožnega zborovanja radikalne stranke v Požarevcu. V resoluciji zahtevajo, da naj se čimpreje izglasujejo volivni zakon, zakon o proračunu in posojilu, na kar naj se prekine vsaka zveza z demokrati. desflso&raSS. Belgrad, 14. junija. (Izv.) Nedavno objavljeni članek posl. Angjeliča je dal slutiti, da vlada v demokratskem klubu precejšnja nevolja nad delovanjem vlade. Vendar se ni moglo misliti, da vlada tako ogorčenje, kakor je to pokazala včerajšnja seja demokratskega kluba. Večje število poslancev je v ostrih govorih napadalo ministre, češ, da ne delajo po programu stranke in da ne upoštevajo kluba in njegovih sklepov. Minister Marinkovič in Pribičevic sta se branila in zavračala napade, češ, da jih radikalni ministri ovirajo v izvrševanju njihovega programa. Marinkovič je izjavil, da stavlja svoje mesto na razpolago klubu, če ni zadovoljen z njegovim delovanjem. Pri tej izjavi so pričeli mnogi medklici proti Pribičeviču, zakaj on ne odstopi. Seja je bila nato brez rezultata končana. teža Dickinsonove resolucije leži namreč v tem, da daje vsakemu narodu pravico neposredno obračati se na Zvezo narodov, kar je naravnost ogromnega principielne-ga pomena. Po tej resoluciji se priznava tako koroškim Slovencem kakor primorskim Jugoslovanom pravica, obračati se neposredno do Zveze narodov, seveda pod pogojem, da ista pravica pripade tudi Nemcem na Češkem, Ukrajincem na Poljskem, Nemcem in Mažarom v Jugoslaviji in Romuniji, Makedoncem itd. Ne gre za to, ali bi Zveza v Ženevi to sprejela, ampak za to, da je sprejela tako dalekosežno načelo Liga, katera je prostovoljna organizacija udruženj po vseh državah, katere imajo za cilj pomirjenje narodov. Očitno je, da so delegati takozvane male antante bili proti tej resoluciji zato, ker rajše dopustijo, da spadajo narodnostne pravice njihovih narodnih manjšin v drugih državah pod suve-reniteto dotičnih držav, kakor da bi se odrekli svoje suverenitete nad narodi, ki bivajo v mejah držav male antante. Ravno to pa je tisto pogansko, liberalno, kapitalistično-buržuazno načelo, ki ga mi v soglasju s krščansko cerkvijo odločno zametamo, ne oziraje se na vse nacionalistične predsodke. Papeži so slovesno zavrgli princip, da se nima nihče vmešavati v to, kaj kakšna država počenja s svojimi državljani. Cerkev je z apostolsko avtoriteto pod Pijem IX. in Leonom XIII. opeto-vano naglašala, da je vsaka država odgovorna pred Bogom in pred celokupnim kr? ščanskim človeštvom, pred forumom celega omikanega sveta za to, kako varuje ali ne varuje naravne verske, narodne in socialne pravice svojih državljanov. Tukaj ne more biti govora o nobeni neomejeni su-vereniteti. Izgovor šovinistov, da morajo narodne manjšine popreje pokazati lojalnost napram državi, preden se jim priznajo njihove naravne pravice, je popolnoma puhel. Po krščanskem naziranju nima namreč biti samo državljan lojalen napram državi, ampak tudi država napram državljanu s tem, da mu brez vsakega pridržka daje, kar mu v verskem, narodnem in socialnem oziru gre. To načelo ne pozna nobene izjeme in obenega predpogoja, ker je temeljnega moralnega značaja. Saj Slovenci in Hrvati na svoji koži občutimo, kako se načelo lojalnosti napram državi izrablja. Kdor ni za režim, ta je zoper državo, naj bo potem Nemec ali Slovenec ali Hrvat, režim sam pa ne pozna nobene lojalnosti napram svojim državljanom, ako ne pripadajo »gospodujočemu« narodu, ki ima dejansko oblast v rokah. Naj bodo torej liberalno-nacionalistič-ni listi pomirjeni. Mi se nahajamo v soglasju s cerkvijo, njenimi nauki v tem oziru in njeno vrhovno oblastjo. Zato tudi od teh načel ne bomo nikomur na ljubo odstopili. Mi ne poznamo dvojne morale v javnem ži-vlieniu. tudi ne. če gre za navidezni inte- res naroda. Resnični interes naroda je njegovo soglasje z vsemi ostalimi narodi, interes vseh narodov pa njihovo soglasje z večnimi moralnimi zakoni in cilji. Vsak drugi interes naroda pa je lažen. To načelo je in bo vedno zastopal »Novi Čas«. (Naše stališče glede delegacije male antante pa odobrava tudi češka socialno misleča javnost. Praški »Čas« v uvodniku povdarja, da je nesoglasja na kongresu Lige bila kriva češka delegacija, koje predsednik prof. Mareš zastopa nacionalno-demokratsko stranko in sicer njeno šovinistično levo krilo. Marešu očita, da profani-ra cilje Lige in zahteva, da na čelo Lige stopi človek visokih kulturnih in socialnih nazorov. To nam je v veliko zadoščenje.) Heka ItalHansba? Po najnovejših telefonskih in brzojavnih poročilih z Reke vlada v mestu grozen teror fašistov nad reškim prebivalstvom, katerega podpirajo še karabinerji in italijanski oblastniki. Prebivalci so oddali na ameriški, angleški ter francoski konzulat obširne spomenice, v katerih jih prosijo za zaščito pred neprestanim nasiljem. Poleg tega se je posebna deputacija tobačnih delavk obrnila na francoskega konzula. Konzularni tajnik pa je deputaciji izjavil, da francoski konzulat ne more ukreniti v njihovo zaščito ničesar, ker prihajajo iz Belgrada slabe vesti o bodočnosti Reke. Po teh vesteh spada Reka v območje in zaščito Italije. In tako je Reka popolnoma prepuščena fašistovskemu terorju. Vsa zunanje-politična vprašanja v Jugoslaviji so odeta v neprodime oblake megle in teme. Kadarkoli pa odpre svoja usta zunanji minister dr. Ninčie, besediči besede, ki niso ne krop ne voda. Navaden zemljan ne more prodret skrivnostne mreže moderne tajne lažnjive diplomacije. Ali bo že prišel enkrat čas, ko bo ljudstvo lahko odgrnilo tajinstvene zastore »visoke« politike in pogledalo za kulise? Zakaj bojimo se, da bo radi velesrbstva v Jugoslaviji izročena Reka na milost in nemilost Italiji. FAŠISTOVSKI NEMIRI V ITALIJI. Rim, 13. jun. (Izv.) V Veroni so komunisti napadli sprevod fašistov, nakar so le-ti opustošili delavski dom in vdrli v mestno hišo. Sneli so rdečo zastavo in jo nadomestili z italijansko trobojnico. Ponoči pa so komunisti zopet sneli trobojnico in jo sežgali. V Nuovo Ligure so se spopadli komunisti in fašisti. V boju je bil en delavec ubit, UENTNOVA BOLEZEN. Pariz, 13. junija. (Izv.) Kakor se go-govori v diplomatskih krogih, je Ljenino-vo stanje še vedno zelo resno. V nekaterih krogih smatrajo Cičerina za njegovega naslednika. Narodna sknpžCina. Belgrad, 13. junija. (Izv.) Na današnji seji so bile na vrsti interpelacije. Prvi je hotel odgovoriti minister za šume in rude Žika Rafajlovič na interpelacijo radikalnega poslanca Dragovičiča. Ker pa tega ni bilo navzočega, so radikalci zahtevali, da minister svoj odgovor preloži. — Minister Rafajlovič je vstrajal na tem, da poda izjavo in zavrne interpelantova obrekovanja. V zbornici je nastal vihar: demokratje so ministru pritrjevali, radikalci pa protestirali. Končno je predsednk Ribar končal stvar s tem, da je izjavil, da bo minister podal svojo izjavo pred prehodom na dnevni red. Na vprašanje posl. Lazareviča, dali misli vlada res v Mariboru ustanoviti rudarsko akademijo, je minister Rafajlovič odgovoril, da pride pri morebitni ustanovitvi še ene rudarske akademije v prvi vrsti v poštev Bosna, kjer je rudarstvo najbolj razvito. Na vrsto je prišla med drugim interpelacija posl. Pušenjaka (Jugoslov. klub) zaradi nepravilnega postopanja okrajnega glavarstva v Logatcu nasproti neki zadrugi. Trgovinski minister dr. Markovič je v svojem odgovoru izjavil, da ne more dati točnega odgovora, kjer kljub vsem pozivom ni mogel dobiti iz oddelka za trgovino in industrijo v Ljubljani nobenega poročila. Proti odborovemu uradniku na tem oddelku se bo postopalo. Ministrski predsednik Pašič je odgovoril na interpelacijo o zapostavljanju mnen gih uradnikov izpod prejšnjega režima. Rekel je, da o tem nič ne ve, da bo pa zahteval od ministrov, da v svojih področjih uvedejo preiskavo. Današnji predborza* Zagreb, 24. junija. (Izv.) Pesta 30.50, Berlin 95, Italija 14.90, London 13.28, Ne\vyork 288, Pariz 26.50, Praga 568, Dunaj 150, Ztirich 55. Ziirich, 24. junija. (Izv.) Berlin 1.65, Holandsko 204.25, Newyork 525.95, Pariz 46, London 23.42, Italija 26.05, Praga 10.05, Varšava 0.13, Zagreb 1.83, Sofija 3.60, Dunaj 0.0275, n. a. K 0.0275, Budimpešta 0.53. Dunaj, 24. junija. (Izv.) Praga 335, Zagreb 59, Berlin 57.50, Pesta 17, Italija 830, Bukarešt 105, London 755, Newyork 16700. PREPIR RADI ODLIKOVANJ. Belgrad, 14. junija. (Izv.) Povodom odlikovanja bolgarskega poslanika Todo-rova je nastalo med vladnimi poslanci veliko razburjenje in zahtevajo, da se izda ukaz, s katerim naj bi se to odlikovanje oničilo. Tej smešni zahtevi nasprotujejo trezni poslanci, ker bi s tem osramotili samega sebe. Doznava se tudi, da ni bilo odlikovano avstrijsko poslaništvo, temveč avstrijska delegacija, ki je došla na poroko. politični dogodki. -f Odbor hrvatskih emigrantov. Kakor smo že javili, je izdal pred kratkim v Gradcu član odbora hrvatskih emigrantov Marko Gagliardi brošuro, v kateri razkriva, da so dobivali Klobučovič, Kežman, dr. Frank in drugi hrvatski emigranti od italijanskega polkovnika Finzija, ki je vodil propagando proti Jugoslaviji, milijonske zneske. Vršila se je v Rimu konferenca tega odbora, katere se je udeležil tudi dr. Ivan Šušteršič. Finzi se je sedaj oglasil v tržaškem listu >Era Nuova«, v kateri priznava, da pozna večino oseb, navedenih v Gagliardijevi brošuri, deloval pa je z njimi tedaj, ko Jugoslavija od Italije še ni bila priznana in bi bil mogel eventuelni sporazum s Hrvatsko privesti Italiji gotove koristi. Z rapallsko pogodbo je seveda njegovo delo samo po sebi prenehalo. Iz tega sledi, da gre Gagliardijevi brošuri še vsaj relativna vera in da je bila službena Italija svojčas (kakor seveda tudi še danes) mnogo interesirana na tem, da bi vsi jugoslovanski narodi ne tvorili ene države. Zato Italija neprestano podpihuje tudi sovraštvo med Srbi in Bolgari, zavedajoč se, da bi priklopitev Bolgarije k Jugoslaviji pomenila federativno Jugoslavijo, zadovoljr nost in slogo vseh 4 jugoslovanskih narodov, teh dejstev pa se imperialisti vedno najbolj boje. Pa razvoj pojde edino to pot! {Jtran 2. jrattjari922>. 15& oobctoicS '+ Po naprednjaško. Kakor znano, so bili stari srbski naprednjaki (sedaj del srbskih demokratov) najzvestejši služabniki Obrenovičev. Zato ni čudno, da si naprednjaško >Videlo,< tudi o priliki kraljeve poroke ni moglo kaj, da ne bi naglasilo, da so Karagjorgjeviči prišli na prestol proti volji naroda ter da so se morali zato vedno opirati na kamarilo. Kljub temu pa »Videlo« kraljevo ženitev pozdravlja, češ da bo sorodstvo z angleško dinastijo kraljev položaj znatno ojačilo. Ta položaj naj kralj izkoristi, se otrese vpliva političnih strank in vzame iniciativo v lastne roke. »Videlo« se torej zavzema za najbrezobzimejši absolutizem, v katerem bi seveda naprednjaki igrali zopet vlogo vladarjevih telesnih stražarjev. + D' Annunzio noče biti komunist. D’ Annunzio je brzojavno dementiral vest pariških listov, da je poslal komunist. Pravi, da je to popolnoma neresnično. ^Dnevni dogodki — Slovenščina pri cerkvenih obredih. Že pokcfni sv. oče Benedikt XV. je dovolil slovenščino pri cerkvenih obredih. Na podlagi tega dovoljenja je prevzvišeni ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič že potrdil slovenski prevod vseh molitev pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, ki se i>odo jutri prvič vršili v slovenskem jeziku. Temu prevodu bodo polagoma sledili prevodi drugih cerkvenih obredov. — Državna dvorazredna trgovska Sola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1922—23 se vrši od 29. junija do 4. julija t- L vsakokrat od 8. do 10. ure na Zrinjskega trgu 1, I. Brez sprejemnega izpita je možen vstop v I. letnik onim učencem in učenkam, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali IV. (nastavni) oziroma III. razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole. Nanovo vstopajoči učenci in učenke morajo razen zadnjega šolskega izpričevala oddati ravnateljstvu šole tudi krstni (rojstni) list. Vnanji učenci (učenke) naj pošljejo omenjeni listini po pošti do 4. julija. Morebitni sprejemni izpiti se bodo vršili z ostalimi izpiti vred dne 11. septembra od osmih dalje. Vsled pomanjkanja učnih prostorov je pripravljalni razred začasno ukinjen. — Prosimo vse one osebe in podjetja, la smo jim te dni poslali prošnje za podporo, da jih blagovolijo v kar največji meri vpoštevati, ker je stanje društva obupno. Večje zneske bomo hvaležno objavili v časopisju. — Odbor za akad. dan PDJA. — Poročna darila. Angleška kraljeva dvojica je podarila kralju Aleksandru in kraljici Mariji srebrno pisalno orodje, vojvoda Yorški pa kralju Aleksandru zlato cigaretno dozo in kraljici srebrn pladenj. — Izguba dragocenih prstanov. Med fcinkoštnimi prazniki t. 1. se je nahajala Olga Demel, zasebnica iz Zagreba, Ber-slavičeva ulica 2/II. na Bledu in izgubila v, restavraciji tamkajšnjega grada dva zenska prstana z briljanti, vredna 60.000 .—80.000 K. Najditelju, oziroma izsledite-tjem je oškodovanka obljubila 20 odstotno nagrado. — Izgon iz države. Kellerman Josip, rojen 1879 v Budimpešti in tja pristojen, tapetnik, je bil dne 5. t. m. od policijskega komisarijata v Mariboru za vedno izgnaa iz Jugoslavije. — Pobegla umobolnika. Iz deželne blaznice na Studencu je dne 2. t. m. pobegnil Zdešar Peter, pristojen na Brezovico pri Ljubljani, dne 7. t. m. pa je pobegnila iz umobolnice sv. Jožefa v Ljubljani Dular Neža, stara 30 let, pristojna v Šentpeter pri Novem mestu. Imenovana je nevarna, prvi pa udan tatvini in pijači. £jnblianstd dogodki Spored procesije presvetega Rešnjega Telesa. V STOLNICI. Ob 8. uri slovesna pontifikalna maša. Ob pol devetih se prične ob vedrem vremenu pomikati procesija, ki gre: Pred Škofijo — skozi Stritarjevo ulico — pred frančiškansko cerkev — I. blagoslov. — Skozi Wolfovo ulico, mimo Zvezde — Gosposko ulico pred križevniško cerkev, II. blagoslov. — Skozi Križevniško ulico, čez Šentjakobski most, pred šentjakobsko znimenje, III. blagoslov. — Po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo. IV. blagoslov. Razvrstitev. I. Šole: 1. Peta mestna deška ljudska šola. 2. Tretja mestna deška ljudska šola. 3. Prva mestna deška ljudski šola. 4. Prva deška meščanska šola. 5. Trgovska šola. 6. Pripravnica z deško vadnico. 7. Realka. 8. Državna realna gimnazija v Beethovnovi ulici. 9. Državni realna gimnazija na Poljanah. 10. Prva državna gimnazija. II. Društva. 1. Krščansko socialna zveza z zastavo. 2. Krščansko žensko društvo. 3. Katoliško mladeniško društvo, 4. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. 5. Akademični društvi »Danicam in >Zarja«. Starešinstvo. III. Zenske Marijine družbe: 1. Dekliška Marijina družba iz Lichtenthurna. 2. Dekliška Marijina družba iz Križank. 3. Stolne kongregacije z zastavo. 4. Kongregacija Marije Pomočnice. 5. Uršnlinska notranja kongregacija. 6. Kongregacije gospodičen in gospa pri oo, jezuitih. IV. Bandero Naše Ljube Gospe. — Ženske svetilke. V. Bandero presv. Rešnjega Telesa. Moški svetilci. Moške Marijine družbe. Stolna Vincencijeva konferenca. VI. Dečki in deklice. VII. Prvi oddelek vojaštva z godbo. VIII. Mestni magistrat. Trgovska zbornica. Uraduištvo. Univerza. IX. Oo. frančiškani. Duhovščina. Presvetli z Najsvetejšim. X. Pokrajinski namestnik z vlado in častniki. XI. Drugi oddelek vojaštva. Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, naj pokažejo svoje spoštovanje do presv. R. T. s tem, da okrase in razsvetle okna na ulico. Občinstvo se naproša, da s prehodi čez ulico ne trga procesije. Krščanski takt zahteva, da verniki pokleknejo, ko gre mimo Najsvetejše. PRI SV. PETRU. Ob 5. uri slovesna sveia maša, po kateri se razvije takoj procesija po Sv. Petra cesti v Škofjo ulico čez most na Poljansko cesto, kjer je pri Jo-sephinumu prvi blagoslov. Na Krekovem trgu pred Perdanom je drugi blagoslov. Od tu se pomika procesija čez jubilejni most po Resljevi cesti v Komenskega ulico pred hiralnico, kjer je tretji blagoslov. Od tam gre v Ilirsko ulico, zavije v Škofjo ulico, v Prisojno ulico, kjer je četrti blagoslov na križišču 4 cest ob Marinkovi hiši. — Vrsta: 1. Podružnice z banderi. 2. Župnijsko bandero. 3. Šolski otroci iz Hrušice, Most in od Sv. Petra. 4. Otroci iz Marijanišča in Lichtenturna. 5. Gojenci vzgo-jevališča. 6. Prosvetno društvo z zastavo. 7. Moška Marijina družba z zastavo. 8. Marijina družba za žene. 9. Marijina družba za dekleta z zastavo. 10. Belooblečeni otroci. 11. Narodne noše. 12. Orli z zastavo. 13. Godba. 14. Pevci. 15. Najsvetejše. 16. Odličnjaki, občinski zastopi. 17. Vincencijeve konference. 18. Bratovščina sv. R. Telesa. 19. Drugo občinstvo. — Ko se vrne sv. Rešnje Telo v’cerkev, je takoj tiha sv. maša pri strauskenf oltarju. Po končanem darovanju sv. maša z blagoslovom. Ob pol 11. uri zadnja sv. maša. — Po Sv. Petra cesti procesija ne more iti, ker jo popravljajo in je vsa razkopana. \ Jugoslovanska strokovna zveza se po zastopstvu udeleži procesije sv. R. T. Zbirališče za stolnico ob semenišču. Šentpetersko prosvetno društvo se udeleži procesije pri sv. Petru na praznik sv. Resnega Telesa z društveno zastavo. Zbrališče na Sv. Petra cesti ob vrtu gospe Jegličeve ob pol 6. uri. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se na praznik presv. Rešnjega Telesa udeleže procesije v stolnici skupno pod svojo društveno zastavo. Društvo se zbere ob 8. uri v dvorani Rokodelskega doma in gre do glavnega vhoda šenklavške cerkve, kjer se uvrsti v procesijo. t Katoliško mladeniško društvo se udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Člani se zbero na praznik ob 8. uri na vrtu Rokodelskega doma, odkoder gredo skupno k procesiji. Ij Zahvala. Za krasno uspeli akad. dan PDJA, ki je prinesel lep znesek 44.867 K, se tem potom »Kolu jugoslov. sester« v Ljubljani za njegovo požrtvovalno sodelovanje najtopleje zahvaljujejmo. Predvsem pa moramo za njih trud na tem mestu izreči svojo iskreno zahvalo ge. Lindnerjevi, ge. prof. Šantljevi in ge. Medičevi. Istotako se najsrčnejše zahvaljujemo onim mnogo .^eviinim gospodičnam, ki ne prihajajo sa. mo na naše zabave, temveč so nam priskočile tudi pri resnem delu na pomoč. V ostalem omenjamo v tej zvezi, da se vrši nabiralna akcija v Mariboru, Celju in Novem mestu v nedeljo, 18. t. m. — Odbor za akademski dan PDJA. lj Pogrešani ženski. Kavčič Jožefa, roj. 7. jan. 1901, pristojna v Orehovec pri Ljutomeru, ki je bila kot gojenka pri Ivi Grm na Miklošičevi cesti 28, je šla 4. t. m. v cerkev in se ni več vrnila. — Šušteršič Josipina, hči Josipa Šušteršiča iz Rožne ulice 27, je 8. t. m. ob petih zjutraj šla od doma, češ, da gre s svojo součenko z Ga-ljevice pod Golovec se učit, a se ni več vrnila. Iz nekega pisma, ki ga je poslala svoji učiteljici, ni izključeno, da ni izvršila samomora. lj Dva slaboumna pobegnila. Plestenjak Anton, 52 letni poSiajač iz Vrhnike pri Ljub- Ali ste že naročiti dnevnik Novi čas? Ali ste že pridobili vsaj po enega Pri trgoucu pezi na znamko in na ms-njans besede m Ijani, ki je bil že pogostoma v ume :-Studenec; radi alkoholizma irr kot sim® lant, je 25. maja t. 1. iz hiralnice pobegnit Istotako je ušel 2G. maja Ruparšič Andrej, 26 letni delavec, rodom iz Loškega Potoka pri Kočevju. lj Tatvine. Dne 5. t. m. je bilo ukra*fe* no Josipu Ocvirku iz mesarske stojnica * Šolskem drevoredu moško kolo znamke Es-kavredno 4000 K. — Dne 5. t. m. ie bilo ukradeno dijaku Stanislavu Jerebu i hodnika hiše št. 7, I. v Gledališki ulici ko lo znamke Kosmos-Steyer«, vredno 3500 kron. lj Koncert v hotelu »Tivoli«. V četrt* dne 15. junija t. 1. od 16. do 20. ure. 1$® godba dravske divizije. Vstopnina proste Sc priporoča Vekoslav Dolničar. S Divjak obsojen na tri leta težke ječe. Včeraj popoldne se je končala razprl va proti morileu Divjaku. Porotniki so soglasno potrdili nanje stavljena vprašanj* glede na uboj Kušarja in z ozirom na težko Kuclerjevo poškodbo, zanikali pa Dfr' jakovo popolno pijanost kakor tudi vpra* sanje, ali je ravnal Divjak v silobranu. podlagi tega je sodišče obsodilo Divjaka na 3 leta težke ječe. ; — — d Skupni družabni večer slov. kato^ akad. staresinstva in visokošolcev katoi' akad. društev »Danice« in »Zarje«; se vrši danes, v sredo, dne 14. t. m. ob 8. uri zve* čer v dvorani »Akademskega doma«. Vabljeni so vsi člani in članice starešinstva i* društev »Danice« in »Zarje«. — Odbor, Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. - {Kočijo <* polkrito, orooa Gospodarski! m :: Zveza v Ljubljani. m >%s sm £9 O se prikazal, so imeli Elhelo splošno za služkinjo. Sprevod se jc pomikal mimo osrednjega parka proti Columbovemu trgu. Odtod nazaj na Madisonov irg. Tu so punicc podpalili in jih sežgali med fanatičnim krikom. k To je bil konec demonstracije. Predorci so se raz* pršili. Porazgubili so se po zaklonih na Lasiskeni Ri-verju in za eno uro jih je veliki New York posrebal. Izdalo sc je geslo za sestanek ob deseti uri pred predorno postajo Hoboken. Tu pa so zadeli predorci na veliko presenečenje: postaja je bila zastavljena po širokih stražniških prsih.' Ker so se pa šele malo po malo zgrinjali in je njih podjetnost bila zlomljena po dolgem čakanju, kričanju, in alkoholu, niso imeli več napadalne sile. Lepaki so proglasili, da neoženjeni detavci v Macovem mestu nimajo ničesar iskati. Lc oženjcnci sc bodo nazaj prc-* peljali. Krdelo agentov je vršilo strogo kontrolo, in v prc* sledkih po pol ure so oddrdrali vlaki nazai v Macovo mesto. Zarana ob šestih so odpremiti Dosledni®' (Dalj g,)