Št. 67. ^ V Gorici, v sobnto dm* 23. avgnstH 1902. Letnik IV. l/.h:ij;i vs.ik tor«'k in Holioto v I.mIiiii (i|) I I . Illl piTilpollllic /.;i iiicslo it öl, ;{. 111-i |),»|nililiM' /..i ili'/.i-lii. A ko p;ul('iiulii (Iik'VJi piaznik i/.ide (I. /.V(!Čcr. Stan»' I"1 pošli prejrinaii ;iii v (iorid mi «loin pošilj.in ri'lolrliKi K K., polli'tno I K. in tVlrl.lH.ini •> K. I'rodnja sc v iini'ii'i v loli;ikani:ili Sclivv.'U/. v Sulskili ulir.ili in .!•'!¦ h'i'sit/. v Niinskih uljrali po K vin. i'/Auiriiiii#» i/t\o in upr» vni&tvu »>• nahajata v «.Vannlni Ms kar hi», ulira Wtturini h. St. (J liopisc j<- nasloviti na uredniitvo, '»ylase in husoi'miio pa ua. upravniStvu «(ioris.-f». OjflaM s»« račumjo po pctit- vrstah in siccr ako sc tiskajo 1-krat pu 12 vin , li-kral pu 10 vin , 8-krat p<> 8 vin. Ako sr vi-^kral tiukajo. račti- nijo »»• po pogmibi. Izdajatclj in odgovorni urednik Josip Marušič. Ti-ku „Narodna tiskarna" lodgnv. J. Marusič). Rusija in „evropski koncert". j Ua jc Husiji mnogo iih lem Ic/jm-c, j da sc na Balkanu ix' ra/.vi)i jo sh-ari, ki bi bile nevarnc cvropskcmu miru in jed- nako obstankn ftusij", to je njena modia diplomaeija žc nmngokrat doka/.nla. Njena pozornosl pa j<- inn-njcna tudi na to, da sc in» zatre slovanski rud, kakor tu zele oni ])olitiki, ki bi radi svojo pose.st obo- . ga'ili s posest,«» Slovanov, li poslednji pa da bi jim bili vse svoje življeiije za tovorno živai ali pa da bi sploh uginili s povrsja te zendje. Nckaj laeega h\ se I > i I < najprcj zgodilo z b a I k a n s k i m i S I o v a n i, kajti oni so že trepetali kot klavua žrtva pod ojstriin hand/.arom lur.škini in la „turški handžar" je >>il izvestni protislo- vanski diplomanji hlvrope najprimernc|se orožje, da se 1 njiin iztrebi raz lepih tal Balkana slovanski rod in se naredi pros tor — evropskim „turcinom" brez lurbana in l'eca. A Hu-ija je to spuznala in zaradi tega je s svojo zmago pn I'levni naredila zadnjo potezo eez zviti -- be- rolinski račun. Kaj bi torej bilo, ako bi Kusija ne bila pravocasno posegia vines ni težko misliü. No, od ten dob s.e jc ninogokral poskušalo zanetiti nov požar na Balkanu, kateri naj bi unicil s a mo- st ojnost slovanskih balkanskih držav, kajti da je ta neodvisno&t balkanskiii Slovanov hud trn v peti berulinskim p o 1 i t i k o in, se saino ob sebi uineje. Zaradi tega so ti politiki nahujskali bra- tomorno vojno med Srbijo in Bolgarijo. katere posledfije vladar, hud p a n g e r- m a n, knez Batten berg je osebno vodil krvavo klanje brata Bolgara proti bratu Srbu; a so pozneje v jedno- mer skušali zanetiti plamen sov- raštva med slovanskimi narudi saminii ali jib tudi spraviti v konllikt s Turčijo, iz katerega kontJikta naj bi se scveda potein razvil njim dobrodožli „krvavi pies". Da je bila kn>čan ko-turžka vojna istotak poskus izvestne diplomacije, je itak znano, ali tudi tu je modra ruska politika ugnala v kozji rog hujskačn in naredi'u mir s tern, da je imenovala za Krelo upravitelja v osebi grškega princa J u r i j a. To so torej čini ruske politike, ka- teri bi politikom v Berolinu, a tudi na Dunaju in v Londonu lahko otlprli oči v spoznanju, da se na Balkanu vendarle vsc t;iko vr.ši, kakor Husija liocc. Ali ,,cvropski konccrt", v kaleri'in igra prvo vijolino ntMii.ški ccsar, tc^a hoc« spoz- nali, inarvct'1, Irohi hvojo daljt; na Bal- ' kaun. Mnugo ic jc /t* [lorabilo črnila piffle l.-iki'/.VMUf^a ..maccdonskega vpra- šanjM". kateri) „vprašanje" se jc istotako spravilo iih dncvni red pod islirn vnan)iin ; i.j'livom Da hi uti'^rulc raznier«; v Mh- ct'doniji (lOstati ncvarnc za mir na Bal- kanu in luili i\i Kvropo. jc ja^nn, kajli ba.š ta Macedonia koi nckako ^biralisčc i raznili tujih intcrcsov, \r ..-od srnodnika'" hi hi lahko postal usodepoln za Kvropo. '¦¦ Ugibn sc in in oho, kaku bi se ..reSilo'' j to vpraš!iii|" in slovcci ..cvropski kon- > cert' ima I'nliiii nasvi'tov. Tako so jo tudi /.d:ij |Kigruritali dunajski iliplomatje i in nasvt'tnvali, naj bi se scšla ^iiipdna- rodna konlVrcnca". katcrc dm! 'n'a bi bila zaht''vali <'d Turči]»1. da uvt-.l.' potrebn« j ^prcniciiilic v Stari ^rbiji in Maccduniji. d;i bi sc iiapravil red in niir. All Hqsija, ki inm ?.e svoje dnbre skusnjc /. znano „berolinsko pogodbo4'. vi', kaj hi ponifiiila taka ,,mejnar(idna konlcrcnca", v kalcri bi irnela zopct Ic prvo besedd ncmAki cesar in njegov kan- cclar, zaiadi lega je tudi /c od^ovor|la na ta ,.dunaj-ki nasovef. ; Ruski list „N'ovoe Vrenija" pise: j ,.Husija vc, da ..cvropski koncert" i kadur koli se je vrne^aval v zadeve na Balkxmi ni nikoli Josegel naineravanega uspeha Kusija vc, kako se jej je vesti j nasproti Turciji in je v tein pogledu že ( poskrbljcno; mia mora govoriti in delati I v lastnem intere.-u. ne pa v imenu ka- j kega evropskega koncerta. Rusija hoce skrbeti za krščansko prebivaistvo Mace- donije in Stare Srbije, a zato da ne bode prosila dovoljenja Kvrope. kajti vse take nit'dnarodne konl'i'reiH'c niso znale druzega ncgo svelovati Turčiji. da uvede rclonnc. katerih pa Turčija ni nikdar I uvajala. Zaradi tega bode Kusija saina določila program tem rcl'orniam. kakor se bode to njej zdelo pametno in pre- previdno, ne oziraje se na to, knj poreee k temu „evropski koncert-1. Tak je odgovor Husije. Ona je že davno izpoznala. da je „evropski kon- cert" na Balkanu več pokvaril nego ko- ristil, kor se je iz njega ven le zanašalo nesporazumje rnej taino^nje prebivaistvo. Z»radi tega hrirc delati n c o d v i s n o v blagor sluvari.skili in kr~canskib naro- dov tarn doli. . D o p i s i. I/ Soxtdcnj, dnc 21. avgusta 1902. Caka! sem in vendar docakal, nam- ri'c. da (Jobim odgovor na dopis v rGo- rici" štev (>H. I'a nc da bi odgovonla nai nacelmk in župan na povse stvarcn | dopis, ampak uredništvo ..Soče" brani svoja klijenta. Pa kako jib brani V Bolje bi na/edilo, da t>i o vsi stvari molč-alo. ker *a odgovor ni prav nič popravil dnpisa. Najprvo irnenuje „Soča" na.šo ob- ("ino I e p o. kar v resnici tudi je. a ona ima povse drug iianien, narnreč ta, da bi .-c s tem prikupila nasfinu ljudstvu. Suj se puznnmo ! ! I'olf'n stika po dnpjsriiku iri pravi, da jc bil (Jojis >kovan v znani kovač- nici. Tukaj moram poklicati ,.Soči** v s|»(tmin. kaj jc. pisala svoj čas o dopis- nikih, nainreč. da se ne sme gie- rt a t j k «I o pise, ampak kaj j e p i- s a n o ' Sii'Pr jaz se nc bojim podpisati ; s?c in se tudi zdaj podphujern kot ' pravi o ii b o r n i k in u d g o s p o- d » r s k e g a s v e t a in seni odgo- vor p n z a v «5 c. kar j e bilo p i- j I s a n o v ,. G o r i e i '. Na prvo poovico dopiaa ni „Soča" , prav nio odgovarjaia. kar je znamenje. da je bila sama gola resnica, kar je „Gorica" pisala. še le proti sredi hoče udariti z loparjem po meni, češ, da sem ! oeital županu in načelniku, da sta na- ! I'arbala g. komisarja. da se prepreči žre- banje. ..Soca" je tukaj vedoma in ho- j tonia zamolcala besedico „baje", ki je v tem stavku volikega pomena. Jaz nam- ! reč nisein bil gotov, ali sta načelnik in župan naiarbala g. komisarja ali ne, zato sem zapisal besedico „baje", da se og- nem vsakemu spodtikanju. Torej ako nista bila naš načelnik in župan na gla- i varstvu, kakor „SoOa" pravi, jemljem to z zadovoljstvom na znanje, ker no- čem delati nikomur krivice. Vprasani pa: Na Cegavo pritožbo pa so prišli o r o ž n i k i v S o v o d n j e V Na to vpra- šanje naeelnik, tirjam odgovor! J ,.Soea" hoče prati potem našega I župana, oeš, da ni župan kriv, ako se v 1 "¦¦'^¦"¦¦^"¦¦'^""¦•^¦^«»^¦^^^¦^^^"«¦^¦^¦^¦^^^^i^^^^i^i^^B^M^^BMÄ^^^^B^MÄi^^ občini ne izpolnujf policijski red. Večj^ budalosli kot je ta, sc ne more zapisati! Ali nima župan pravice kaznovati krii- telje policijskega reda? Ako bi njegova beseda nič ne pomagaia, labko iiče na- daljne pomoči ! I'.x nai župan ne more kaznovati drugih, ker . .. no, že ve za- kaj . . . Še le sedaj na dopis v ^Gorici" se zapira njegova gostilna o pravem času! Dalje pravi „Soca-, da župan ne more delati čudežev. To rad vcrujem, a mirponoči bi lahko naredil. Gosp. župan, pojte p(.»gledat v bli/.njo občino Št. Andrei in tarn se prepričate, all se more v tem pogledu delati „čude- žev !" Seved^, v Št. Andrežu je za žu- pana drugi mož! ..Soča" pravi todi. da je hadoben tisti, ki jc pisal v torkovi „Gorici". da so sovodenjski fantje napadli mirno skozi obč-ino idoče romarje. Zato ker je pisal r e s n i c o, je hudoben in lažnjiv. če- ravno je cela občina prepri- čana in tudi na3 župan sa m, daje do pi Ciceros, kar je pi- sala ,.Gorica". ..Soča" pravi. da je župan koj hitro ugodil romarjem in poslal obč. obhodnika ž njimi Saj to je bila tudi njegova dolžnost! Ali nje- gova dolžnost je tudi, skrbeii da se kaj tacega spioh ne zeodi! Lep žu- pan tak. pod čegar zupanovanjem se napadajo mirno skozi vas gredoči in ni- komur nič 2alega storeči Ijudje s kame- njem, a sic ie potem, ko je nevarnogt za življ enj e že tu. ,.hitro ugodi prošnji" in ,,da poklicati obhodnika". Še le potem, ko bi bi'o že nekaj p o b i t i h in r a- n j e n i h, naj vrši svojo žnpansko dolž- nost in tak župan je ,.Soči" všeč, kajti ona ga še zagovarja in ž njim vred tudi one ponočnjake. — Sicer je pa jako težko slabo stvar zagovarjati in se zate- gadel ne cudim „Soči" da spravlja take budalosti v svet. Nadalje piše „Soča", da župan ne bo hodil po strehah in dvoriščih gledat, alt je še kdo po noči znnaj. To tudi ne zahtevain od njega, a kar bi zahteval je to, da bi lahko po svojem prizadevanju vplival na to, da se ustanovi za občino sovodenjsko nočna občinska stra- ža, ker, če je že v kaki obcini potrebna, je gotovo v naši. ,.Soca"' pravi tudi, da ljudstvo bo drugače govorilo pri volitvah. Tudi jaz LISTKK. Slovaški učitelj. Češki: Gabrijela Preissova. (KOIK.'C.) „Izvolite se vsesti", rece učitelj mirno, pa preleti plašno flogmatično in rejeno osebo nadzornika na komisarjevo, podobno hrtu. „Ta ukaz" dostavi zateglo kakor bi še le iskal prirnernega izraza „je pri nas težka stvar ... zastonj ... Le poglejte, lepo vas prosim, tain pri oknu tega vrabca, ki zre sem ta ne bo nikdar lastovica". „Prosiva, da opustitc vse opazke ne spadajoče k naši stvari!" se nakrži komisar. „Nisva prišla sem poJemizovat z vami — to se nama zares ne ljubi; saj je že dovolj znano, da ponekedanjih važih vednostih, žličarstvu in vsej eudni minulosti se bavite tudi s pastirslvorn in da imate knjižnico na kurniku... Ali ni res tako, gospod župan?t( „Kaj vi ste jima to povedal?" obrne se učitelj k njemu nevoljen, kakor bi smrt segala po njem. „Uh, ne; To sta Xe vedela vele- ! možna gospoda, ko sta prišla k nam", , oglasi se ponižno župan. „Le žena je pri- trdila temu a jaz — kaj sera mogel reči — rekel nisem niti da, niti ne..." Učitelju se stresejo ustnice, vendar odgovori trdo nalašč povdarjajoč: „Menim, da je bolje biti tudi le pastir, nego bi izdal svoje lastno ime, pa bi se pisal n. pr. Hulary ..." „To je drzen odgovor" vzklikne nadzornik; komisar pa je le poškilil s presunljivimi črniini učmi in usta z na- vošeeninii redkimi brkami so se mu obrnile v zanicljiv posmeh. „Morda temu, kogar se tiče!" raz- grel se je Hular, in jel je govoriti ne- navadno ostro. I „Ko sta prišla sem v to blngoslov- Ijeno sobo, se tem otrokom v pohujšanje I — niti odkrila nista, pa mislita zažugati I mi, da me izženejo od tuV Oh, ne motita , se, še je pravica na svetu, vsaj pri de- želnem vladarju. Ti krpinski otroci niso vaši, da bi se smeli polotiti njih duže. Za našo prvo uborno solo se nikdar nihee ni zmenil, kar Ijudje pametijo in zHto sem jo napravil jaz — za svoj denar !" ..Ali pa najbrže za kak panslovanski" j govoril je dalje inšpektor; komisar pa se je le molče rogal. Šele zdaj je pošepetal nadzorniku nekaj v uho, in oba sta odšla naglo — za njima pn ves ponižen župan. „Ničesar mi ni tako žal", reče Hu- lar polglasno, ko so se bila zaprla vrata za njimi, „nego to, da so Ijudje izpove- dali čez me, meni na kvar — kako bi bili niogli sicer od daleč izvedeti". Silna trpkost ga je palila v prsih in ta bolest ga je spominjala nedavnega pogovora z nekdanjo Motiljevo Betko — I tedaj že postarano ženo cievljarjevo v drugi pogorski vasi. Ro jo je vprašal pri- ! jateljski, kako se jej godi, rekla mu je: ! ,,Kaj vaša sreča vas je davno tako pov- ! zdignila nad naše življenje, da vam je še težko nas poznati!" V tem je bilo o«Jjom.-ilcn le 2 kilograma doliriieu'a blaga? Šo lopša je pa la, da so jo skušila pnlorjali na- roenina za celo l<'t<> kr;itk<> j»»-c»<| nazna- nilom, (hi bo izhajala ,,Soča" |(> ijvakrat na ted en. (tela In zadeva smrdi, jako smvdi, zato io prcpuščamo «Jruj^im kom- petontnim laktorjem. hi smrdi ..Soe.a" pri glavi, dokaznjojo tudi njcne bosedo: Za obliko in vscbino odklanjamo vsako odgovornosl. To so pravi ¦/. dru^inii hesedami: Za denar priporocamo vse. „Non olel", si misli Gahrščok — in res prinaša „Soča" ludi nglase in icklame laAkih. nemških in /idovskih trgovcov in obri. nikov. Tako skrbi ,.S'»0n" za razvoj slo- vonske Ir^.jvino in ubrlnije, lako „so jo Gabrščok posvelil idcji, idoji, ki jo vzvi- šena nad ürno internacijonalo !" Mošnjn lirnmhrjrvrg'n Drejca. Navadon, normalen i-lovok no govoci rad o svoji inošnji, no razkazuje svojih do nai'jov v javnom lislu. iJrugaee dela naš Drejoo.! On nosi svnju mo.šnjo lakorokoč na jeziku. Ni toroj cudo, da pozuani'i njegovo mošnjo od zunaj in od znotraj. Ko se je bil navelieal na Livku pouüevati pagbiveo alxoodo, so jo pre- solil I. 1889. v Gorico. -¦- Meseca julija 1880. mu je odstopil dr. Grogurčič. vse svoj" pravico izdaiatelja in la-lnika „Sočo"' in še 1400 gld. nepoterjanih za- stankov. Njegova prva skrb jo bila, da je potos'jal darovane zastanko. Že v prvi stevilki „iSoeo" (2. avg.) jo strašil nemarne narocnike s sodnijo, kar se jo zapore- doma še večkrat ponavljalo. Oasnikarska obrt so tnu jo lopo ra/vijala; od avgusla 1889. do avgusta 1893. se mu jo premoženje pomnožiloza ll.üüd gld. L 1893. jo ustanovil tiskarno ter zabil le v c-rko, stroje in opravo vse, kar je iruol, to jo: nad 16.000 gld. VTso lu mini razklada na drobno v ,,Soči" I 1899. Koliko denarja jo izdal v dobro- delne namene, izvomo Ludi iz „Soče' I. 1899. Darovai jo ,.Goriškemu Sokolu" pet. let povprek nad 100 gld.; plačal je kot ustanovnik „Gor. (Jilalnicr 200 gld; d'a- roval je „Naši straži" 100 in „Šolskemu domu" 200 gld.*) Naš Drejec je tudi daroval ob no- vein lfttu vselej veeje zneske in „no ben slovenski Irgovec in obrtnik se ni bolje izkazoval ob novoletnih zakljuekih nogo on"'. Tako je rornalo v dosetih lotih iz njegove mošnje le ob novem lelu vsaj 1000 gld.! Leta 1900. nam jo razodel v „Soči", da iina v zadrugi 9 aktivnib deležev do 2000 gld. na le odplaOanih policah in [)0 deležov v posojilnici. Daljo je povodal v „Soči" da je imel do 30. dec. 1. 1S9S po malih zne skih mod Ijudstvom 6.000 gld. in da so mu bili naroeniki „Soče" le za 1. 1899. dolžni do 2.000 gld. Teh 8.000 šlejemo med aktiva nasega Drejea, kajti bržkone jih je zo poterjal ali pa jih poterja v kratkem; on goiovo ne bo z advokatom in sodnijo vedno le — grozil. Vse do zdaj navedene svote zna- šajo čez 26.000 gld. Ako prištejemo tem tisocakom se stroške, kalero je imel s svojo tiskarno, daljo izdatko za živilo in oblačilo in za druge „lušte in spase'- — no potem lahko trdimo, da je videla mošnja našega Drejca v 10 letih vsaj 50.000 gld. Lepa svota, kaj ne? Vsakdo bi mislil, da je pridobil ta denar s svojo tiskarno in svnjimi knji- ževnimi podjetji. A to ni tako! Drejec je imel pri vseni, kar je začel, le smolo; deliciti so ga spremljali pri vsoh podjetjih. So pred dobrim mesecom je tožil, da je zgubil pri „Soči" od 1. 1897. do letos lepo število tisočakov. V raznih Uevilkah „Sočo" čitamo, da je končala „Adr. Post1' z desicitom, da je iinela „Slovanska knjiž- nica" s konconi I. 1899 deticit že okoli 2000 gld., da je zgubil 1. 1895 pri „Pri- morcu" 250 gld., da jo znašai še 1. 1899 deficit „Knjižnice za niladino" okoli 900 gld., itd. Ako jo vse to res — in mi ve- rujemo Drejcu, ker ga dobro poznamo, potem nastane pač opravičeno vprasanje: Odkod je priälo guri navedenih 50.000 gld.? Po naivem mnenju sta mogoca le dva slučaja. Ali ima Kramarjev Urejec „cekinoviča', ki mu cekine z rokava kar stresa, aii pa je s hudičem v zvezi. — *) Ko bi kilo Drejcu rekcl, da jo scinU'i'ljc T svujciii li,siii objuvil kak svoj dar, in1 da bi ga plačal iiygo li1 kot vabo in j(( tudi uokutcriin drugim rekel: «Objavimn da sum d*li toliko in toliko, saj pliičali no bouio ni«5, to storimo Ic /alo, ilu privabinio na la uačiu drugs k dar.ivoiu». B)JUsLil bi Kraiuarjcv Dri'joc nauj Iri sto laužonl lunipov in podlil) du^. iiu p;i ne ruöem druzega jiL'go «la je Oabrščok res o b j a v i 1 da jo daroval cöolskemu Doiuu« 200 gld. a p 1 a č a I jih je v rssnici le situiih 10Ü. — Op. stavöcva. Drugi slučaj jo vorjotnojsi, kfljti vsom jo znano, da jo naš podvzolni Drejoc vsvoji liska'-ni ti«kal ludi „kalamon"! Ali ni lo- rrj vorjolno. dn liodi „saco" kopalV Doklado na pivo. -- iJosedaj srnojo olicino odnniriü na vsak hoktolitor piva do H40 K občinskih doklad. Sodaj sc pa govori da narrierava liriančno rrii- nistopslvo v dogovorn z notranjim ndrcdili da bodo smele občino nakladati (»bcinsko doklado na pivo Io do znoska K 2 20 v od vsakoga beklol. Taka odr(!(lba pa bode ako so vros- niči, voliko škodovala n*iši vinorodni do- žoli. Mosto da bi svaw lahko ¦, usodopolne nasledke zazdravjo meščanov. Mrzlek. — Pri zasledovanju „Mrz- li'ka" so dozdaj prikopali 72 metrov. nr da bi prišli do zaželjonega cilja. Kopali boilo do 100 metrov. Ako ne zaslede do toga časa vode, potem se opusli vso dolo. Za uboge goriskega niohta jo daroval c kr. namestnistveni svotovaloc in vod'telj tuk. c. kr. okr. glavarstva 50 Kron. V zavodu za glulioiicine bilo je sbranjenih v prošlem solskom lotu 80 gojencev in sicer 42 možkih in 88 žen- skih. Vecina teh bila je iz Istre. islauoNitev sole za jodnoletno prostovoljcc. — V Gorici se namerava us"tanoviti sola zajednoletne prostovoljco. Zdaj i^čojo že potrobne prostoro. Vipavskii žele/nica. — Slovesna olvorilov vipavske žoleznice je določona na dan 15. septembra. Nesreoa. — Pri Prvacini posipljojo žoloznico z gramozom ki ga vozijo s po- sobniini vlaki. Delavci. ki razsipljejo gra- moz z vozov, so nahajajo vedno na vozeh. Vlak so pomiee od toöke do tocke kjer ie potreba gramoza. Ko so je na knki točki izsulo toliko gramoza kolikor ga je bilo treba, odrinil je vhik do druge take točke. Tako je bilo tudi v Prvačini, ko je neki Andrej Petrovčič iz Volčjedrage izsipal graioz z voza. Ali glej! Ne da bi bilo dano posebno znamenje, odrine vlak dalje in pri tein je sunek, katerega je provzročilo premikanje vlaka, Petrov- čiča, ki ni bil na to pripravljen, pahnilo z voza. Petrovcič si je pri tem padcu zlomil levo nogo in so hudo ranil na glavi. Prepeljati so ga morali v bolnišnico v Gorico. Na Yolt'jidrngi je prisel pod voz 8-letni otrok, ki je precej hudo poško- dovan. Iz Solkana nam poročajo: V pon- deljek 18. t. m. je šla neka ženska iz Solkana proti Grgarju. Za njo se je vleklo šest solkanskih pobalinov. Pod Prevalom so jo dohiteli in jo začoli nadlegovati. Potem so šli za njo v Lazarjevogostilno. Ko so se pa tain dobro napili, vzeli so jej dežnik in več drugih rečij. Tain so jo spot hudo nadlegovali in ker se ni hotela udati, so jo celo telesno poškodo- vali. Orožniki in redarji so stvar pre- iskali in naznanili sodniji ki bode te ma- lopridneže gotovo po zasluženju kaz- novala. Ogenj v Suvudiijali. — Od tarn nam pišejo: V sredo po noči, okoli 11. ure nas je vzbudil plat zvona iz spanja. Hitro smo vstali in videli, da gori v do- lenjih Sovodnjah hlev posestnika Antona Toinsica. lllev je bl natlacen sena, okoli bi). contov, v spodnjih prostorih pa je bilo kmecko orodje in okoli 40. kvintalov kroinpirja. Orodje so rešili, drugo pa je vse zgorelo. Gorelo je do !',._, pop. Zn- hvaliti so je ljud^tvu, da je omejilo ogenj. ker je bila velika nevarnost, da se vname že soscdnje poslopjo. Kdo je zažgal, so ne vo. Škode je okoli 1500 K. Blago je bilo zavarov mo pri banki „Ungaro- Krancose", poslopjo \\n pri ,.A^sicurazioni Gonorali" v Trstu. 1/ llrd nam pišojo: Višnjo\ik pri- «öakuj**, da rnu posljo c. kr. okraini solski svot vzornoga uöitolja, ki bodo znal po- praviti. kar jo bilo pukvarjeno. Goiovo no poriianjkuje mod nasirn učiloljstvom v Gonškeru okraju v/.f»niib možakov. ki znajo miadino navdu^cvati z a lopo k r š č a n M k o v o d e n j o i n za n a r o d n i -— s I o v e n s k i ponos. Splob llricc bi morala šolska oblas* osroeiti z dobrim uOitolJHtvorn : kor na Hrda pri'zijo sluvmski -¦¦¦ sovražniki. Iz Kostanjoviro na Krasu nam pi- šejo : bin; 16. av^'usia I. I si priroilili naši kamnoseki b'po slovos:i«i obC-in>tvo. \rse je bilo v praznirni obloki. SlavrK)st j»' pov- zdigovalo gnnonjo topieov in pnlrko- vanjo zvonov tako, da so jo vsakemu žo od daloO vosolje bralo na lieu. Prav hva- lo?.iii smo vsom onim. ki so so zavzeli za stvar. Naj bi sm naša rnl;tdin;i (:odalje b<>lj navduševala za pravi naprclok in izobrazbo. Saj je v občini potreba raz,- umnoga riara^čaja. ki bi kodaj vodil ob- čino po [)oU zdravoga napredka. Prav hvaložni smo tudi naSim vrlim povcern. ki so s svojim lopim pi'tjern povzdignih to svocanosl Lo tako naproj ! Iz K ana la nam p orO'ajo: Pripravo za proslavo l-JO-lctnicc naro.lno čitiinice v Kanalu so priiino vr^e. S'avnost se bo vrsila jako sijajno, in bo gotovo dalee presegala okvir navadmh veselic po de- želi. Razne točke vsporeda boJo polnilo ves slavnostni dan. Predp.)lu'lnom sc odiC-i OitalrrOna častita trobojniea z rtiznirni trak ude- ležoncem nudilo mnogo zabavo Vs.-ga. seveda, za sedaj še ne rn )rem'> in tudi ne sniHino lavnosti povedati. Udeležbo jo naznanilo voč vnanjih drustev. Druga Mar dna dru^tva proximo, da so pozivu nai'odn(j Oitalnico v Kanalu čirn hilro niogočo odzovejo. VojaSko vi'torausko druSt\o v Kanalu jo prirodilo v neJeljo 17 t m. tombolo s plesno zabavo. Vkljub dežev- ni-'inu vremenu se je oi»Oje prav dobro obneslo. Odbor veter. družtva se zabva- Ijuje torn potoin vsem p. n. udom in ue- udom ki so na kateri koli način pripo- mogli da se jo ta vosolica tako povoljno obiiesla. Braluo pt'Nsko društvo v (ia- borji prirodi duo 31. avg. na prostoru g. A. Nusdort'or plesno veselio. 1/ ifradožkogri ko pa 11 Sea so se v sredo zvečor vrnili otroci ki so se tarn kopali poldrugi mosec. Kopeh so splo^no ugotlno vplivale na zdravje teh otrok in se je marsikateri izmed njih popolnoma zdrav vrnil iz njih. O/.nanilo. — Kazpisujejo so s tem 4. deželni stipendiji po 100 kron za di- jako z GoriSkega, kateri so dovršili srednje in st.»pili v visoke sole. Pri podelitvi so bo gledalo na to. da dobita to štipendije dva dijaka slo- vonsko in dva italijanske narodnosti. Co bi manjkalo dijakov izmed ^ne recenih narodnosti, sme se nakazati štipendij di- jakom druge narodnosti. Stipendiji se bodo izplaöevali v žtirih četrtletnih odplaeilih na prošnjo deložonca, ki mora izkazati, da je vpisan v vsoučiliščno matrikulo in pozneje, da obiskujo učilišče. DotiOno prošnje se imajo podati dežolnomu odboru v Gorici pismeno do 15. 10. 1902 in naj se jim priložijo spri- čovala zrelosti. vboštva in vpisa v eno izmed visokih šol. Razpis štipeiidijcv. — Kazpisujojo se trijo deželni stipendiji po 00«) Kron ki jib je ustanovil deželni zbor se sklepom 10. septembra 1888 v spomin stirideset- lotnice vladarstva Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jožefa I. Deležiti se morejo te ustanove di- jaki, sinovi ooeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej groliji, slušatelji prava, medicine, eventuelno modroslovja, poli- tehniko ali višje poljedelsko sole — na katerem avstrijskem vseučilišču — skozi vsa leta vseučiliščnih študij, držeC; se ob- slojočih postavnih prodpisov. Prosilci naj podajo svojo vloge pod- pisanemu deželnemu odboru do 15. okt. 19i)2 in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotiönih družin, o tem, da so vpisani na kakern izmed navörtonih uöili5ö in o d) sedanjem napredovanju. V Rojauu so žapljani priredili od- hnjajočemu kapolann č. g. Škabarja slo- vesno odhodnico. Na tej odhodnici se jo pokazalo si I no ogorčenje Kojančanov, kor jim jo kapltulairii vikarij odvzol sluven- skoga kapolana in ga nadomestil z Ita- j lijanom. Propričani smo, da bode z do- ' hodorn novoga sknfa, ki ima resno vo^o ! napraviu red v skofiji, konoc vedne zdražbe in vznon rjiinja Slovence?. | Tr/.a*»ke ra/incrt*. — Ni ga skoro dnova, da h\ so no bavil kak list s tr- žaskimi razrnerami in pa z odstoporn so- d»nj»'ga nMrifstn.ka »rola Göessa To dni priobčujo dunaj-ki list ^Reichswehr"1 neki (Jopis iz Tr-ta v kalerem pripisnje -labi urganiza' iji tržaski* po!:cijo glavno knvdo na sodanjih žaiosimh razmorah v Trstu in v Primorju. Doiični dopisnik ob«oja najojstrOjO1 znani „Vertusthungssistem", katori igra pri trž. policiji glavno vIoro in pravi da no bode razrnor prodruKaöda nobona spro.iM-ini.a pri vnd-Uvu ^aiiiest- nistva. ako ntt tr/ašlca policija popolnoma ne prouMtroji. Povodeuj. — h Morana na Tirol- skorn poročajo z due 20. t. m. da jo vsled niočnoga naüva prt^tnpila s'rugo voda potnka M ii-, nanesla p¦> polju in nkolici mnoj,'o blata in grušča tor izpodjedla U'molj hotelu ..Maismiihlo" tako da so je hotel zru^il Pod razvalinami so ostale mrtve soproga nokcga dr. Schoopfa iz Lipsije in n-^ka vrtnarica. Sin dr Schoepfa in veO drugih cseb pa jo bilo inocno ranjonih. Kranjsko novice. — Pri streljanju «* Btarim saniokro«som «e. ie ponfsr-pčil poso'atniknv «in Val Frhn iz Polian Sa- mokros so \p razlet^l in mu zadal rano na čolu. — Franc Tončič iz idrii«koga okraja jo umoril svojo žono. Zabodel jo je z dlot">rn v onem trenutku. k"> jp pri njoj zasačil zappljivca — Na Bled jo prisH tre">vineki minister p!. Call. — V Št Potru na Notranjskom so jo delavec Fr KranjPc1 pri parn<°m «trnju tako opokel, (\:i jo vs'od opoklm urnrl. — V eradu Černemelj, okraj Karanik. «o je ustrelil 38 l^tni Krnest Pelikan, «in graj^kega go- spodarja. - Na Kr^ni^kom «niijejo zvezo m.Vkarn. - VJ.ivorniku so okradli po^to. Odnoüli so denarja in znamk v vrednosti 397 K. IS v. — V tnvarni za železno orodje v Belipeči so j.1 razietel velikanski brus za s^kire v dve polovici Jodna pn- lovica je padlfl na delavca in ga skoro vse^a zmeckala — Ostanke rimske- gn vodo»'o la so zaslodili v bi^ki. — V Podnartu ie padel z žoloznižkega stroja kurjač Jož^f Tuma, ter se na nogi precej poškodoval. Štajerske novice. — Mil. knezo- §kof lavantinski se je vrnil iz kopalisča Hofgastein v Maribor nazaj. — Na sad- jarski in vinarski šoli v Mariboru je bilo 31 Slovencov in 6 Nemcev. Zola pa je popolnoma nem?ka. — Pri Sv. Juriju ob ^čavnici se je obesila gostilnirarka Te- rezija Vavpotic. - Požar je popolnoma vniOil hiso in gospodarska poslopja po- sestnika Mat. ikortinek pri Konjicah. — Utonil je * Dravi blizu Krčovine pri Ptnju U letni udovec Janoz Petelinšek. — V Aužah pri Rajhenhurgu je gad pieil neko dokle. ki jo na to v treh urah umrlo. — Pri va«i Sv. Križ na Gorenjem Šta- jerskem jo zadola srčna kap delavca Jož. Dvornikoviča. Padel jo poleg kolosa mrtev na tla. — V Gabrju pri Olju jo padel z biciklja g. Jožcf Svetl tako nesrečno, da je umrl. Tudi njegov oče je umrl vsled padca z biciklja. Koroike novice. — Zilj^ka po- družnica Slov. planinskega drustva je kupila pianino pod Sv. Višarjami. — Pre- vrnila sta se pri Beljaku gostilniOarka Jaklič in inženir Brandt. Oba, kakor tudi kočijaž so nevarno ranjoni. — V gozdu kneza Rosenberga v Velconegu so našli obesenega neznanega moža. — Nadvoj- voda Franc Ferdinand je a tremi r>sti na svojem lovu v Lolingu ustrelil nad 100 jelenov. — V zvoniku obosil jc je v Šont-Rupertu ob Beljaku nek mož. Uil je žganjar. — Na Gosposvetskem polju nadaljujejo tudi letos izkopine iz rimskih časov. — V celovški bolnici je umrl Olivier baron Laudon, potomoc slRvnega vojskovodje barona Laudon. — 31 lotni pater Oton Bossier iz Št. Pavla je utonil. Padel je v mraku na poti domov v vodo, Od^kodnina obciuam za poslo- vauje v prtMie^enein ilelokro^u. — „Grazer Tagblatt" poroča da jo izvedel iz zanesljivega vira, da predloži vlada najbrže že v prihodnjpin uržavnozborskem zasedanju zakonski načrt zadevajoč od- škodnino obeinam za poslovanje v pre- nešenem delokrogu. ObesliT so dne 20. t. m. v Kraljevem Gradcu na Češkem nekega J a r o š a, ker je meseca septembra lanskega leta umoril neko 15 letno dekle Marijo Suhanek, potem razsekal ojeno ttuplo in je se^gaU mislim, da bo drugače govorilo kakor pri zadnjih volitvah, ker je zaeelo odpi- rati oči. Ljudstvo bo gledalo na to, da izbere take može, k i bodo v pra- vem pomenu besede inožje, in ki bodo skrbeli za naä občni blagor. i n ne bo gledalo v teni pogledu ne na liberal ce in ne na kleri- kalce! Ste nas razumeli? Gospod urednik ! Zadnji dopis v „Gorici* je napravil v Sovodnjah prav dober utis. „Gorica" je romala od hiše do hiše in se je tudi v goslilnah na glas čitala. Ljudstvo je na sploh odobravalo vse, kar je biio uisano in reklo: se malo je ! Ali zaloga jo še velika in ako bomo pri volji, vse damo na svetlo ! Odbo rni k. Politični pregled. Notranja politika. Zdaj se čujejo glasovi da državni zbor ne bode sklican dne 29. septembra kakor so listi pred kratkim poroeali, riiarvee še le okoli 10. oktobra. Temu zakasnjenju so baje kriva pogajanja av- strijske vlade z ogersko glede nagodbe. Tudi pogajanja mej vlado od jedne strani in mej Čelii in Nemei od druge se bodo baje vršile Se le zadnjo tretjiuo nieseea sef »mbra. Vlada predloži državneniu zboru koj ko se snide, državni proracun za leto 1903 in se ga upa spraviti pod slreho že do Božiča. Avstro-ogerska nagodbena pogajanja. Ogerski ministerski predsednik pi. Szell s tinančnim in trg. ogerskim mi- nistrom dospel je v četrtek na Dunaj, da nadaljuje kakor je bilo dogovorjeno v Išlu, pogajanja z avstrijsko vlado glede onib to(5k nagodbe, o katenh se nista mogla dozdaj še zjediniti Szell in dr. Koerber, v prvi vrsti pa glede avtonom- nega car. tarifa. Demonstraclje v Iglavi. V nedeljo so priredila češka so- kolska društ?a iz mesta in okolice v Iglavi neko slovesnost. Mestna oblast/im je to slavnost popolnoma prepovedala. Vsled rekurza na namestnistvo pa jinn je bila ista vsaj delorna dovoljena. Ko so prihajala razna sokolska drnštva z dežele v mesto, zbirali so se Nemci iz mesta in so jih psovali ter izzivaii na nečuven način tako, Ha je prišlo med NenrKÜ in Čehi do spopada. Posebno se je zbrala nemška razdivjana druhal okolo poslopja „Češke Besode1' ter jela tarn tuiiti in žvižgati kakor da bi bila zblaz- nela. Pri odhodu iz mesta pa so Nemci zastavili češkim gostom pot ter jib niso pustili ne naprej ne nazaj. Prislo je tu zopet do spopadov in nekaj Čehov je bilo ranjenih. Ker ni policija mogla ali tudi ne hotel a napraviti reda, prišla je jedna kompanija vojakov da je Cehe branila pred napadi divje nemške druhali ter jim omogočila izhod iz mesta. Nemški listi, med njimi tudi „Neue Freie Presse*', opravičujejo postopanje nemških divjakov s tern, da pravijo, da so prišli Čehi iz- zivati nemsko prebivalstvo Iglave. Znano je, da živi v Iglavi razmeroma veliko vee Gehov nego Nemeev v Ljubljani. Kai bi to prosvetljeno nemško časopisje reklo, ko bi Ijubljanski Slovenci tako postopali z Nemci, ko prirejajo v Liubljani svoje slavnosti, v Ljubljani, ki je glavno mesto dežele, v kateri živi 96% Slo- vencev, a le 5% Nemcev, dočim leži mesto Iglava na Moravskem, v deželi, v kateri prebiva velika vecina Čehov, Napad na karkovskega guvernerja kneza Obolenskega. Napadalee na kneza Obolenskega povedal je policiji da se imenuje Sergij Sebeljev. S tem pa a> ni reeeno, da bi se isti v resnici tako imenoval in je mo- goce da je polieijo le nalagal. Kar je pri vsej tej stvari značilno. je to, da je ruska policija aretirala tudi nekega žida, dijaka V e n c I a. Sebeljev prišel je namroe iz Moskve v Ka»*kov tri dni pred napadom. Te tri dni pa ie Sebeljev mnogo občeval z gori omenjenim židovskim dijakom. Znano je namreč, da je guverner Obo- lenski svojecasno jako strogo izvršoval naredbe ruske vhide naperjene proti židom. Ruski listi menijo torej, da imajo židje ttidi pri sedanjem revoluoijonarnem gibanju na Ruskem svoje prste vnies in da se je hotelo izvrs'ti nad knezom Oho- lenskem maščevanje zaradi njegoveK* nastopanja proti židrm, zato so pa začeli zopet pisati ojstro proti židoin. Je že tako: pri vsakem gibanju naperjenom proti javnemu redu, mora stati v ozadju — žid! Protinemška struja v Ruslji. Rusko ea^opisje je zaeelo zadnji čas ojstro pisati proti Nemcem in opo- zarjati rusko vlado na to, da zaene je- denkrat bolj natanjko giedati na prste Nemeem živečim v Kusiji. Posebno po- zivlja rusko easopisje rusko vlado n»j nikakor ne oddaje važnih služb javne ruske uprave Nemcem. Francija. Zapiranje kongregacijskih sol v Franciji traja dalje. Vlada se poslužuje najstrožjih sredstev da zatre upor ljud- stva proti zapimnju redovniških šoljka- tere sc narodu k sreu prirastle. V mnogih krajih nastopa vojaštvo, ker je ljuiistvo silno razjarjeno. V Polar etu so ženske napadle vladnega komisarja in ga pre- teple. Senator Delobeau je protestiral proti noti ministerskega predsednika Combesa, češ da rednvniške sole huj- skajo proti republiki. Prefekt v Vanne-u je zahteval od generala Fratra joden oddolek konjenice v Ploermel, da brani vladne komisarje pred nevoljo ljudstva Nalog za to je dobil nadpolkovnik Saint- Remy. Ta pa je izrekel. da se ne more pokoriti povelju, ker mu brani verski cut da bi sodeloval pri zapiranju kon- gregacij^kih zavodov. Vojaski poveljnik v Vannesu je na to dal zapreti nadpol- kovnika Saint-Remy-ja, kateri zapor je vojni minister Andree spremenil v zapor v trdnjavi, potem pa bo postavljen pred vojno sodišče. Tako se razvijajo razmere v Franciji cedalje nevarneje in se ne ve do kakega zaključka še to pripelje. Domače in razne novice. Noveinii uadpastlrju, prevzviš. knezu in nadškofu je poklonila deputa- cija vse duhovščine goriške nadškoiije dan pred Volikim Šmarnom v znak uda- nosti krasno dragoceno belo mitro, kojo je rabil novi nad^kof koj pri svoji prvi slovesni pontifikalni maši dne 15. avg. Mitro je zdelalo vrlo domače „društvo za cerkveno opravo*' (predsednica bar. Spaun). Birnia in knuoiiic'iia vizitacija bode v komenskem dekanatu v nasled- njem redu: 6. sept, prihod presvetlega knezo-nadškofa v Komen; 7. sept, birma v Komnu; 8. prodpoldne birma na Voj- ščici, popoldne na Gorjanskem; 9. v Ve- likem dolu; tO. predpoldne v Škrbini, popoldne v Lipi; It. predpoldne v Kob- Ijeglavi, popoldne v Gabrovici; 12. bode kanoniena vizitaoija komenskih podruž- nic; 13. bimm v Štanjelu; 14. predpoldne birnia v Ötijaku, popoldne vizitacija po- družiiičnih cerkva; If) predpoldne birma v Branici, popoldne v Gabrijah; 16. pred- poldne birma v Šmarjah, popoldne obisk podruzn'One eorkvo v Branici; 21 dop. birma v Rihembergu, pop. obisk podružnic; 22. nadaljevanje obiska ; 23. dop. birma v Dornbergu. Za „SolsKi Dour* je došlo uprav nidtvu: Ivan Murovce dekan v Cerkneni kot dobljeno slavo f) K; zamorec pri /,u- panu g. Batističu v Vrlojbi pnžrl K 210 llvala! ('. kr. okrajni Sol. svet /a j;<>- risko okolico jo imenoval v svoji soji dni1 22. t. m. detin nailucitoljem v Hn- tujah ucilelja Franca Morljak v I'la veh, detin. učileljem v Avčab potov. učitelja Riharda Gorjup v Srednjem- Kambreskem. diMi.i. uciteljico v Ajdov- ščini tamošnjo prov. učitoljico Franjo Krajnik ter premostil naduOitelja Av- gusta Poberaj \l Kala v Kojsko, prov. učitelja Rudolla Kumar iz Grgarja v St. Martin, učitelja Franca K r i /, m a u iz Rihemberga na mesto nadučitelja v Šempasu, učilelja Vinka Gregorič iz Hupe v Dol. Vrtoviii. potov. učitolja Maksa Kuntin v St. Mavru-Podsabo- tinom v Ločnik ^slov. sola), od lcoder je premeščen učitelj Josip B a I i č na Vrh pri Rubijah; potoval. učitelja Antona Music v Gor. Tribusi - Krtovšček v Plave. Nadalje je imenoval prov. naduči- teljem v Kalu učitelja Josipa Erzetič tamkaj, potov. učiteljem za Vrata-Gor. Lokovec R'ifaola Fajgelj, za Srednje- Kambresko I. Drofenik, za Podlako- Dol. Lokovoc Josipa Brie, učiteljem pri Voglarjih Henriku K I a v o r o. v Rihem- bergu Franca Zorn, v Podu'ori tilal. sola) Josipa Geschia, za prov. ucite- Ijico v Kalu Solljo V i lh a r, v Ozeljanu Ljudmilo Eržen, v Ročinjn Marijo Ko- v a č i č, v Grgarju MaMldo Lecker in za suplentinjo v Renčah Josipino Sedoj. Učiteljica Jadviga Strel je premeščena iz Grgarja na jednorazrednico v Lokv«h, od koder gre učilelj Karol Filipič v Višnjevik. „Slovenski ahitmrijeiitf'' so nas pozvali v ,.Soci'' z dne 2. avg. naj v prihodnji ,.Gorici'' dokažemo, ozirorna prekličemo, kar smo pisali v 56. in a9 štev. „Gorice". Izjavili so: „Ako tlankar v prihodnji stßvilki ,.Gorice"' to,ea no do- kaže, oziroma no prekliče, p r i s i i j e n i s m o občinstvu dokazati, i» (1 k I «' n k a I o v soboto k l(»ri kaleoin v K i h (Mil bo rgu z a vsel e j"'. V štev. 8k od 2(>. jnl. t. I. pa pise o toll volitvah tako-le: „Cujemo, da so občinske volitvo v riheinbrr.ško brejski občini vslod rokui^a od strani klerikalcev dvignjene. Je-li vest povsem istinila ali no, se ne vemo. Ako je istinita, potem Itodo iineli v tej občini novo volitve, k a t or i 11 i z i d p a b o j e il n a k p r- vomu!" In na konou te»ja cl'-nka do- stavlja že ,.Soca": „Pri prihod njih vo- litvah se spot vidimo, in t a k r a t se spet pokažo. Unkn iiiisli ljudstvo!" No! in vidoli so zares ta tedon dne 19. in 20. pri volitvah v Rihoinbergu in pokazn lo so je ludi, kako d a v resnici ljudstvo tnisli; poka/alo se jo namroč, da misli nase ljudstvo r a v n o n :i s p r o t n o o d toga kakor bi holela „Soca"' in poka/,ilo so je, da „Soča*' vedno laze in da dosledno ostaja pri farbanju. Pri volitvah v trotjoin razrodu dno 19. in 20. t. m. zrnagala je nam roc z v e I i k o v e č i n o g I a s o v n a š a stranka, — stranka namreč mi o d s o 1.» ojnojja miru in re d a. Vcoraj in danos pa so se vräile volitve v drugem in prvem razredu in tudi tu ni n^imaiijšo^a dvoina, da je naša stranka t. j. stranka med.sebojnega •viiru in r e d a, vsaj tako nam od tain poročajo, zmagala na celi črti. Tako se spot povrnota. mir in red v to obeino -katero so si izbrali „n a- predni'1 razsajači za svoj elavni tabor, kjer jih je pa ljudstvo kmalu spoznalo ter jim obrnilo hrbet, kar nas prav od srea voseli in mu zaradi tega tudi najpresrčneje Oastitaino. Sinerje najbrže stem izidom tudi jako vstreženo rihemberskim „nuprednim" ko- lovodjorn, kajti bili so namreč v hudi zadre^i za — župana in je pretila ne- varnost da se zaradi županske^a stolo.a rued seboj hudo ne spopadejo. Izid volitev pa jo to novarnost od- stranil in „naprednr kolovodjo rihein- berški si ostanojo vsled t(^a lahko še za naprej dobri prijatolji. Radovedni smo pa, na koga bode izlivala sedaj „Soča" svojo jezo tor koga da bode ometavala s svojim sinrdljivim blatom. Na „nunce" gotovo no; kajli to jo in ostan(3 resnica, da .,nunci" nirnajo nikako zasluge na U)m izidu ter da ni ta izid nie druzega nogo lastn a volja r i h e m b e r š k e g a ljudstva. „Soča" snirdi pri ^lavi. — Riba smrdi pri glavi. pri glavi smrdi tudi „Soca". Na čelu je tiskala do lani lepo geslo: Boj< in narod „Narod" jo zdaj vrgla med staro šaro, „Boga" se je tudi že srečno iznebila tor si izbrala novo geslo, geslo nepozabnega dr. Lavriča: Vse za omiko, svobodo in napredek. —• Ubogi dr. Lavrič! Ti nisi gotovo slütil, da bo kedaj slovenski list tako zlorabljal tvoje geslo! S surovo, osludno pisavo sirijo po Goriškem podivjanost, surovost, domora- lizacijo; z osebnimi napadi in s prete- njem skušajo terorinovati colo deželo; političnini nanprotnikom grozč s pasjim bičern tor izražajo žoljo jermene rezati iz kože tistih, ki ne trobijo v njih rog: in laki Ijudjo se še drznejo slopiti ljud- stvo z goslorn: Vse za omiko in svobodo! „Vse za napredek"' se dalje glasi njih geslo; a narnesto narodnega napredka vidimo le podiranje in razdor tarn, kjer hi moral narod s skupnim delovanjem napredovati. Toliko o goslu naših slepilcov. Na čelu ima „Sočau tudi oznanilo: „Soča" izhaja Irikrat na teden ; nekoliko vrstic nižje pa čitamo: Od 23. julija 1902. do preklica izhaja „Soča"1 ob sre- dah in sohotah. Ta je res lepa! Naročniki, ki so plačali narocnino za trikratno „So<"'O'' na teden, jo dobe le dvakrat na teden. Kako naj imenujemo Zahvala. Ciloboko potrti vsled bolestne izgube nasega iskrono Ijuh- ljenega, nepozabnega Hina, brata, slrica. uji'ii oziroma šiirjaka I gospoda Jrončiška QruntaF-Ja c. kr. enoletnega prostovoljca-korporala v 27. pešp. in abiturijenta. i/rckaino teni polom v^eni, sorodiiikoin. pnjateljem in ziiaiitrm za sivno soOuLjt1 oh bohvni in sinrli. dalje za taki) stovilno. raslito >|)i't'iu>lvo ilniiiega ranjkega k zadnjeniu poeilku in za putlarjtMH' krasin* vtMicv najiskmiojšo zahvalu. Yzlasti pa ^ino dolžni zalivaliti so cvstili duhovšnni. ob- činskoinn starašinstvu, p. t. gospoili došli iz Ajdovščino. Clorico, SožaiM1 in oil dnmih daljnih ki'ajov. dijakom, sosolivm pokojiu^a in doinačim povcoin pod voil>tvutn l>'. jnrisla I'lvnuia za potjo obob i^inljivili /alostink. Smarje pri Ajdoi'icini, 19. avgusta 1902. /iilujoči ostali. Pomocnika in ucenca j se sprejme takoj pri Johefit Vrtovec, j krojaču €> Vel. Žabljah. Plačilo po dogovoru. Dva učenca sprejme slovenska družina na sta- il u v a n j e in h r a n o, Kje ? pove upiavništvo »Gorice«. dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica G-osposka ulica St. 7, prva in edina slovenska trgovina zu modno blago. ¦ Najboljše, največje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v | vsaketn slogu, nogavic, rokavic, životni- j kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. Priporočevalno najbolje kupova- IiSsie za g. Sivilje in krojače. Naroeila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvrSujejo .^ točno. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vtpavskih, furlanskih, briakih, dal- L matinskiti in ' isterskih v i nogradow. Dostavlja na doni in razpošilja po žclez- nici na vst' kraje avstro-egerske monarhije T sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poäilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrsiba poitena. v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprojema hranilne vlogef katcre o- brpstuje po 4l/s polumesečno; nevzdignene obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje poso- jilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6°/0 in na vknjižbo po 5V2- Sprejema člane z glavnimi de- le ž i po 200 Kin z opravilnimi dt> l«'ži po 2 K. Otvarja članom tekoöe račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nala- ganje in vračanje so na razpolago po- ložnici« c. kr. poStne hranilnice, tako da j<> mogofic poBlati dcnar brez poätnih itroäkov. Uradne ure so vsak delavnlk od8 —12. ure zjutraj In ob pondeljklh In cetrtklh tudl popoludne od 2—4 v ullci Vetturlnl 9. j Išče I kovaškega pomagača. I Kdo? Voxe upravništvo Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zalo&a vsakovrstnega trdega in mehkegu koroškega in kranjskega lesa ter pohištva, rakev. ^trug), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti. kakor tudi krat- kočasnih iger slovenskih „Muri- janie" t. j. ličnih in trpežnih miz iz trdega lesu, ki imajo znotraj tro- ali štiridelno keg- ljišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejši sestavi. za krčmarje, zasebnike ltd. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejso postrežbo in jako nizke cene. ^^^^b. .^^^^ ^^^m^. am. ^mm^*. ^aa^^ .^¦¦^¦k I Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzeina vsa zidarska dola po naj- nižji ceni. — Narocona dela se lično i izvrsujejo. SIoxmM protVsorji iiM'dicinc in /dravniki | priporoC-ajo j i, lekarnarja ^ Gabrijehx Piccoli ja jj v Iijjubljaui, I avornesa lalana Nj. svet papeža kot sredstvo. ki krepöa želodec, vzbuja tek, pospesuje prebav- ljanje in odprtje telesa, poscbno zdravilna za one, ki l,rpe na za- staranem zaprtju. Tinkturo za želoihH- ra/.pošilja lcka/.iiar I'll'.COIJ v l-jubljani v škalljicah /.12stc- kleiiieami za K '1W>, /. 2i stcklt'iiicaiui za K i'8D. z 86 sU'kliuiicanii za K 7'-, z 70 steklenicami za 131--. Poštni pakot pod 5 kg. Se prodaja v lekarnah v Gorici, Tolminu. Frstu, Istri in Dalmaciji po 30 vin. stekienlca. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovSčini in slavnemn obt'instvn v mostu in na deželj svojo trgovino jodilnega blaga n. pr, knvo : , Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porlo- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angolo, Korsii istorsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju i Slaiikor nizne vrstc. Moko št. 0, 1, 2, :i j 1. 5. V(h": vrst riža. Mil.jsveče prve in | drugo vrslo, namreč po '/a kila in od I j fiinta. Tcslcnino iz tvornicu» Žniiloršič & V'alciHMt- v II. Histrici. Zvcplenke družbc sv. Cirila in Mrloda. Moka iz Majdičcvga inlina v lvranju ;n z Joclwnann-ovcga v Ajdovščini. VTsc blago prve vr^tc. Po pošti sc razpošilja v zabojčkih j iKijman.ie po f) K;,'. na vse kra.je. I'o /inorni 4Mkni jc na protluj lep, visoč svetilnik (kloca) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Več se izve pri našem npravništvu. Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga" («oricii, (^osposka ulim St. 7 Priporuča ««' v to stroko »padajocc kakovosti blas:« /a bližajočo He letuo d<»bo, knkor: volue, perkal, natin, batist, zephir svile, nvih* za prati, Voille i\v Lanie, Tenuis, Oksford, pique luknjasti. Mo/ka sukna po vsaki ceni v veliki i/beri. Nadalje ima bi)sati) /.alogo prepro«, pre^rinjal, zaves, bla^a za inobil.je, platna, Chiffona, rusk»'!?ii platua, Kiifippove^a platna, hlačevine, voluenih odej, kovtrov, srajc, bombažovln, žepnih rut itd. Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15% pod oeno, dokler je Se zaloge. Pod perilo spada sledeče: bele srajee z barvanlmi oprsniki, ovratniki, zapestniee, nogavice, srajeo za hribolazce itd. = Vse po najnižjih in stalnih cenah!== Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti, SJf TISKA: brošure x x. ' ,;. * * * * diplome trgovske racune cenike y x. * x. y vabila na karton .. ' v. in na papir sprejemnice * x. ¦ * * za djuštva pisma in zavitke a flrmo * ^. * x. * za vsakoršno * * * * * * * porabo plakate* * # * » v raznib. barvah * + * in velikosti i. t. d. i . „JVsarodna Jiskaraa" I * * * * v Gorici, ulica Vetturini St. 9 * * * * h je preskrbljena z povsem novimi črkami, \ okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkiireiice © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjige: Ilijado, T»i igre, za slovensko mladino in Zgodovino $$s$®$$$ tolminske sole s$ib®$$$$ TISKA: -*k * * * * pobotniee računske sklepe ,. lične tiskovine za industrijo >; x. x. * v. * trgovino in obrt ***** * * * * posetnice razne velikosti * * * * * in oblike z zavitki * * * * + * t * zaroönice in poroönice + * t * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtnice v * raznih oblikah i. t. d. i TISKA: ~»fi », GO RICO' ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, lor stane na leto 8 K, pol leta 4 K ¦ četrt leta 2 K $0§T TISKA: BHL H81* ki izhaja vsak cetrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K Št. 67.'^ V Oori«i, v sol.ofo due.23. avpusia 1902. Letnik IV. l/.liaja vs.ik tori'k in sobolo v li'ilnu (ill II. mi |tri'ilpoMnc /,;i meslo it o[, ;\. iiri |t i|>i>l;ul<'iial;i r;i/nik i/.iilc ilan pn-jtb (!. zvcčer. Stano |»o poäli prcjniian ;iii v (iorici n:i iJoin pošiljan relolctno H K., pollHno i K. in t5rlrtlcl.no 2 K. • I'rodnja s»1 v (Jorici v loliakarnali Schwär/, v Šolskih tilicali in .1 «¦ I- l ersitz v Nunskili nlirali po 8 vin. (Vefarno izdanjc.) I nwlnislvo in upraviiištvo si* naliujata v «\ a r u d n i t j s k a r n i», 11 lira VHtiiriiii h. $t. 9. Dopise je naaloviti na urediiiälvo, 'ifrlasi* in naročnino pa iia upravniJtvo cCjoricf». OjrlaM s<- računijo po pctit- vrstah in sicer ako sp tiskajo 1-krat po 12 vin.. 2-krat po 10 vin.. 3-krat po H vin. Ako s<- vf-ckral tiskajo, raču- nijo a*' po pogodbi. Izdajalelj in odgovorni uiednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusič). Rusija in „evropski koncert". Da jo "Husiji ninogo na t<'m ležeče, da so na Balkarui no n.zvijcjo sh-ari, ki l)i bilo nevarne cvropskciiiii miru in jed- nako ob.stanku ftusij'1, to jo njena rnodra diplomaciJM žo mnogokrat dokazala. Njena pozoniust pa j( ob: njena lucli na to, da so no zatre slovanski rod, kakor to žele oni politiki, ki hi radi svojo po.sost obo- ga'ili s posesljo Sloyanov, Ii poslednji pa da bi jitn bili vso svojo življenje za tovorno žival ali pa da bi splob izginili s površja to zernlje. Nekaj tacega bi se bilo najproj zgodiio z balkatiskimi Slovan i, kajti oni so že trepetali kol klavna žrtva pod ojstrim handžarom tur.škiin in ta „turški handžar" je hi I izvestni prolislo- van^ki diplorna^iji Evrope najprimernej.se orožje, da se ž njim iztrebi raz lopih tal lialkana slovanski rod in se naredi prostor — evropskim „tureinoin111 brez lurbaua in feca. A Rusija je to.spoznala in zaradi tega je s svojo zmago pri Plevni narediia zadnjo potezo eez zviti — be- rolinski račun. Kaj bi toroj bilo, ako bi Rusija ne bila pravočasno posegla vrnes, ni težko inisliti. No, od toh dob be je mnogokrat poskušalo zanetili nov požar na Balkanu, kateri naj bi uničil s a m o- stojnost slovanskih balkanskih držav, kajti da je ta neodvisnost balkanskih Slovanov hud trn v peti berolinskim p o 1 i t i k o ki. se samo ob sebi umeje. Zaradi tega so ti politiki nahujskali bra- tomorno vojno med Srbijo in Bolgarijo, katere poslednje vladar, hud panger- m a n, knez Battenberg je osebno vodil krvavo klanje brala Bolgara proti bratu Srbu; a so pozneje v jedno- rner skušali zanetiti plamen sov- raštva med slovanskimi narodi samimi ali jih tudi spraviti v konllikt s Turčijo, iz katerega konflikta naj bi se seveda potem razvil njim dobrodošli „krvavi pies". Da je bila krečan ko-turška voina istolak poskus izvestne diplotnacije, je itak znano, ali tudi tu je rnodra ruska politika ugnala v kozji rog hujskače in narediia inir s tern, da jo imenovala za Kreto upravitelja v osebi grškega princa J u r i j a. To so torej čini ruske politike, ka- teri bi politikom v Berolinu, a tudi na Dunaju in v Londonu lahko odprli oči v spoznanju, da se na Balkanu vendarle vse tnko vr.ši, kakor Rusija hoče. Ali „evropski konc^rt", v katerorn igra prvo ' vijolino nemSki cesar, tega nočo spoz- ; nati, marvesi trobi svojo daljo na Bal- kanu. Mnogo 5--0 je žo porabilo cm iia I glede l.'ikozvanoga ,.rnacedonskega vpra- sanja*', katero „vprasanje" se je istotako : spravilo na dnevni red pod istim vnanjim uplivorn. L)a bi utognile razmere v Ma- ccdoniji postali nevarno za mir na Bal- ! kanu in tudi za Evropo, jo jasno, kajti ! has ta Macedonia kot nekako zbirališčo raznih tujih intorosov, je „^od smodnika" : hi bi lahko postal usodepoln za Evropo. ! Ugiba sc to in ono, kako bi se „rešilo" to vpraäanjo in slovoči „evropski kon- cerl;' ima polno nasvetov. Tako so jo tudi zdaj pogruntali dunajski diplornatje in nasvetovali, naj bi se sošla „medna- rodna konferonca", katore naloga bi bila zaht-vati od Turcijo, da iivede potrebne spreinembe v Stari Srbiji in Macedoniji, da bi se napravil red in mir. Ali Rusija, ki ima že svoje dobre skušnje z znano „berolinsko pogodbo", vo, kaj bi pomenila taka „mejrarodna konferenca"', v kateri bi imela zopet le prvo besodo nemški cesar in njogov kan- celar, zaiadi tega je tudi žo odgovorjla na ta „dunaj-ki nasovet'. Ruski list „Novoe Vremja" piše: „Rusija ve, da „evropsll, da so sovodenjski fantje napadli mirno skozi občino idoče romarje. Zato ker je pisal resnico, je hudoben in lažnjiv, če- ravno je cela občina prepri- čana in tudi naš župan sam, daje do pičice ros, kar je pi- sala ,.Gorica%1. ..Soča^ pravi, da je župan koj hitro ugodil romarjem in poslal obč. obhodnika ž njimi. Saj to je biia tudi njegova dolžnost! Ali nje- gova dolžnost je tudi, skrbeti da se kaj tacoga sploh ne zßodi! Lep žu- pan tak, pod čegar žnpanovanjom se napadajo mirno skozi vas gredoči in ni- komur nič žalega storeči ljudje s kame- njem, a 5e le potem, ko je nevarnost za življ enje že tu, ,.hitro ugodi prošnji" in „da poklicati obhodnika''. Še le potem, ko bi bi'o že nekaj pobitih in ra- njenih, naj vrši svojo župansko dolž- nost in tak župan je „Sočiu všec", kajti ona ga še zagovarja in ž njim vred tudi one ponočnjake. — Sicer jo pa jako težko slabo stvar zagovarjati in se zate- gadel ne čudim „Soči'' da spravlja take budalosti v svet. Nadalje piše ,.Soca'', da župan ne bo hodil po strehah in dvoriščih gledat, ali je še kdo po noči zunaj. To tudi ne zahtevam od njega, a kar bi zahteval je to, da bi lahko po svojem prizadevanju vplival na to, da se ustanovi za občino sovodenjsko nočna občinska stra- ža, ker, če je že v kaki občini potrebna, je gotovo v naši. „SoČa" pravi tudi, da ljudstvo bo drugače govorilo pri rolitvah. Tudi jaz L1STKK. Slovaški učitelj. Češki: Gabrijela Preissova. (Koiitjc.) „Izvolite se vsesti", reče učitelj mirno, pa preleti plašno tlogmatično in rejeno osebo nadzornika na komisarjevo, podobno hrtu. „Ta ukaz" dostayi zateglo kakor bi še le iskal primernega izraza „je pri nas težka stvar ... zastonj ... Le poglujte, lopo vas prosim, tam pri oknu tega vrabci, ki zre sem — ta ne bo nikdar lastovica". „Prosiva, da opuslito vse opazke ne spadajoče k naäi stvari!" se nakrši komisar. „Nisva pri.šla sem polemizovat z varni — to se naraa zares ne ljubi; saj je že dovolj znano, da ponekedanjih važih vednostih, žličarstvu in vsej čudni minulosti se bavite tudi s pastirstvom in da imate knjižnico na kurniku... Ali ni res tako, gospod župan?" „Kaj vi ste jima to povedal?" obrne se učiLelj k njemu nevoljen, kakor bi „Oh, ne; To sta že vedela vele- možna gospoda, ko sla prišla k nara", oglasi se ponižno župan. „Le žona je pri- tidila temu a jaz — kaj sem mogel reči — rekel nisem niti da, ni ti ne..." Učitelju se stresejo ustnice, vendar odgovori trdo nalaač povdarjajoč: „Menim, da jo bolje biti tudi le pastir, nego bi izdal svoje lastno ime, pa bi se pisal n. pr. Hulary..." „To je drzen odgovor" vzklikne nadzornik; komisar pa je le poškilil s presunljivimi črnimi očmi in usta z na- vošcenimi rodkimi brkami so se mu obrnilo v zanicMjiv posmeh. „Morda temu, kogar so tiče!" raz- grel se je Hular, in jel je govoriti ne- navadno ostro. „Ko sta prišla sem v to blngoslov- Ijeno sobo, so torn otrokom v pohujšanje — niti odkrila nista, pa mislita zažugati mi, da me izženojo od tu? Oh, ne motita se, še je pravica na svetu, vsaj pri de- želnem vladarju. Ti krpinski otroci niso vaši, da bi se smeli polotiti njih duže. nihče ni zmenil, kar ljudje pametijo in , z«to sem jo napravil jaz — za svoj denar!" ..Ali pa najbrže xa kak panslovanski" govoril je dalje inšpektor; komisar pa se je le molče rogal. Šele zdaj je poäepetal nadzorniku nekaj v uho, in oba sta odsla naglo — za njima pi» ves ponižen župan. ,.Ničesar mi ni tako žal", reče Hu- lar pulglasno, ko so se bila zaprla vrata za njimi, „nego to, da so ljudje izpove- dali čez me, meni na kvar — kako bi I bili niogli sicer od daleč izvedeti". Silna trpkost ga je palila v prsih in ta bolest ga je spominjala nedavnega ' pogovora z nekdanjo Motiljevo Botko — tedaj že postarano ženo čevljarjevo v drugi pogorski vasi. Ko jo je vprašal pri- | jateljski, kako se jej godi, rekla mu je: ' „Kaj vaša sreča vas je davno tako pov- zdignila nad naše življenje, da vam je žo težko nas poznati!" V tern je bilo očitanje, da se je odmaknil njih navad- nemu življenju, ki ne pozna višjih ozirov „Ne bojim se jih! Dobro nam je povedal 1. 49. naš vodnik na Mijavi: „To je največja napaka pri Slovakih, da se udajajo! „Ali pravega ste zadeli — jaz se pa ne udatn !'' IV. V jeseni 1. 1888. je sedel nokega veöera na krpinski strani — tam, od- koder je bilo najbolj videti ?olo, slabo- ten starec, očividno ves bolan razen svoje volike duze. Krepka, mestno oblečena zakonca prideta do njega. Mož reče pctihoma: „To je uborni, bla/ni Hular, ki je bil tu učitelj za časa mojega šolanja. Mučil je gospodo v Bistroji z neposluänostjo in drznimi odgovori; nazadnje so ga spra- vili na dve leti v zapor. Ko se je vrnil od tam, mu še ni bilo dosti, hodil je okrog tožit. In ko vse to ni nič poma- galo — morda je bil že tedaj zmešan — šuntal je ljudi v Krpini, naj se spun- tajo, da jih on popelje nad bistrojško gospodo; da mu morajo vrniti nje- govo šolo, in izpoditi iz Krpine no- mislim, da bo drugače govorilo kakor pri zadnjih volitvah, ker jo začelo odpi- rati oči. Ljudstvo bo gledalo na to, da izbere take može, ki bodo v p r a- vem pomonu beaede moijiy in ki bodo skrbeli za naš občni blagor. i n n e bo gledalo v tern pogledu ne na liberaleein ne na kleri- kalce! Ste nas razumeli? Go^pod urednik! Zadnji dopis v „Gorici* je napravil v Sovodnjah prav dober utis. „Goriea*' je romala od hise do hiše in se je tudi v gostilnah na glas čitala. Ljndstvo je na sploh odobravalo ?se, kar je bilo pisano in reklo : si» malo je ! Ali zaloga je še volika in ako bomo pri volji, vse damo na svetlo ! Odbo rni k. Politiöni pregled. Notranja politika. Zdaj se čujejo glasovi da državni zbor ne bode sklican dne 29. septembra kakor so listi prod kratkim poroCali, marvec še le okoli 10. oktobra. Temu zakasnjenju so baje kriva pogajanja av- strijske vlade z ogersko glede nagodbe. Tudi pogajanja inej vlado od jedne strani in mey Čehi in Nemci od druge se bodo baje vršile šo le zadnjo tretjiao meseca septembra. Vlada preJloži državnemu zboru koj ko se snide, državni proračun za leto 1903 in se ga upa spraviti pod slreho že do Božiea. Avstro-ogerska nagodbena pogajanja. Ogerski ministerski predsednik pi. Sä oil s tinančnim n trg. ogerskim mi- nistrom dospel je v četrtek na Dunaj, da nadaljuje kakor je bilo dogovorjeno v Išlu, pogajanja z avstrijsko vlado glede onih took nagodbe, o katerih se nista inogia dozdaj še zjediniti Szell in dr. Koerber, v prvi yrsti pa glede avtonom- nega car. tarifa. Demonstracije v Iglavl. V nedeljo so priredila češka so- kolska društva iz mesta in okolice v Iglavi neko slovesnost. Mestiia oblast jim je to slavnost popolnoma prepovedala. Vsled rekurza na namestništvo pa jim je bila ista vsaj deloma dovoljena. Ko so prihajala razna sokolska društva z dežole v mesto, zbirali so se Nemci iz mesta in so jih psovali ter izzivali na nečuven način tako, <1a je prišlo med Nerrvci in Čehi do spopada. Posebno se je zbrala nemSka razdivjana druhal okolo poslopja „Češke Besode*1 ter jela tam tuliti in žvižgati kakor da bi bila zblaz- nela. Pri odhodu iz mesta pa so Nemci zastavili češkirn gostom pot ter jih niso pustili ne naprej ne nazaj. Prislo je tu zopet do spopadov in nekaj Čehov je bilo ranjenih. Ker ni policija mogla ali tudi ne hotela napraviti reda, prišla je jedna kompanija vojakov da je Čehe branila pred napadi divje nemške druhali ter jim ornogočila izhod iz mesta. Nemski listi, med njimi tudi „Neue Freie Presse", opravičujejo postopanje nemških divjakov s tein, da pravijo, da so prišli Čehi iz- zivati nemsko prebivalstvo Iglave. Znano je, da živi v Iglavi razmeroma veliko več Čehov nego Nemcev v Ljubljani. Kai bi to prosvetljeno nemško časopisje reklo, ko bi jjubljanski Slovenci tako postopali z Nemci, ko prirejajo v L i u b 1 j a n i svoje slavnosti, v Ljubljani, ki je glavno meslo dežele, v kateri živi 95% Slo- vencev, a le 5% Nemcev, točim leži mesto Iglava na Moravskem, v deželi, v kateri probiva velika veeina C.ehov, Napad na karkovskega guvernerja kneza Obotenskega. Napadalee na kneza Obolonskoga povedal je policiji da se imonuje Sergij Sebeljev. S teni pa šc ni receno, du bi se isti v resnici tako imenoval in je ino- goče da je policjo le nalagal. Kar jo pri vsej tej stvari značilno. je to, da je ruska policija aretirala tudi nekoga žida, dijaka V e n e 1 a. Sebeljev prisel je namree iz Moskve v Ka^kov tri dni pred napadom. Te tri dni pa ie Sebeljev mnogo ohtVval z gori omenjenim židovskim dijakom. Znano je namreč', da je guvernor Obo- lenski svojeOasno jako strogo izvršoval naredbe rnske vlade naperjene proti židom. Ruski listi menijo torej, da imajo židje ludi pri sedanjom revoluoijonarnem gibanju na Ruskem svoje prste vinos in ila se je hotelo izvršiti nad knezom Obo- lenskem mašeevanje zaradi njegovega nastopanja proti židnm, zato so pa začeli zopet pisati ojstro proti židom. Je že tako: pri vsakem gibanju naperjenem proti javnomu redu, niora stati v ozadju — Žid! Protlnemška struja v Rusiji. Rusko časopisje jo zaeelo zadnji cas ojstro pisati proti Nemcem in opo- zarjati rusk1"» vlado na tn, da zaene je- denkrat bolj natanjko ^ledati na prstr Nemcem živočitn v Rusiji.* Posebno po- zivlja rusko easopisje rtisko vlado naj nikakor ne oddaje važnih služb javne ruske uprave Nemcem. Francija. Zapiranje kongregacijskih sol v Franciji trnja dalje. Vlada se poslužuje najstrožjih sredstev da zatre npor ljud- stva proti zapimnju redovniških äol'ka- tere so narodu k srcu prirastle. V mnogih krajih nastopa voj.-ištvo, ker je ljudstvo silno razjarjeno. V Polaretn so ženske napadle vladkiega komisarja in ga pre- tople. Senator Delobeau je protcstiral proti noti ministerskega predsednika Com besä, češ da redovniške sole huj- skajo proti republiki. Prefekt v Vanne^u je zahteval od generala Fratra joden oddelek konjenice v Ploermel, da brani vladne komisarje pred nevoljo ljndstva. Nalog za to je dobil nadpolkovnik Sai nt- Remy. Ta pa je izrekel. da se ne more pokoriti povelju, ker mu brani verski čut da bi sodeloval pri zapiranjn kon- gregaeij-kih zavodov. Vojaški poveljnik v Vannesu je na to dal zapreti nadpoj- kovnika Saint-Remy-ja, kateri zapor je vojni minister Andre"e spremenil v zapor v trdnjavi. potem pa bo postavljen pred vojno sodišče. Tako se razvijajo razmere v Franciji čedalje nevarneje in se ne ve do kakega zaključka äe to pripelje. Domače in razne novice. Novcimi nadpastirju, prevzviš. knezu in nadakofu je poklonila deputa- cija vse duhovščine goriške nadškofijo dan pred Velikim Šmarnom v znak uda- nosti krasno dragoceno belo mitro, kojo je rabil novi nadskof koj pri svoji prvi slovesni pontifikalni maši dne 15. avg. Mitro je zdelalo vrlo domače „druätvo za cerkveno opravo" (predsednica bar. Spaun). Blrnia in kanoiiiona vizitacija bode v komenskem dekanatu v nasled- njem redu: 6. sept, prihod presvetlega knezo-nadškofa v Komen; 7. sept, birma v Komnu; 8. pr^dpoldne birma na Voj- ščici, popoldne na Gorjanskem; 9. v Ve- likem dolu; 10. predpoldne v Škrbini, popoldne v Lipi; 11. predpoldno v Kob- Ijoglavi, popoldne v Gabroviei; 12. bode kanonična vizitacija komonskih podruž- nic; 13. birm» v Sstanjolu; 14. predpoldne binna v Štijaku, popoldno. vizitacija po- družničnih ccrkva; tf) prodpoldne birma v Branici, popoldne v Gabrijah; 16. pred- poldne birma v Šmarjah, popoldne ohisk podružnično cerkvo v Branici; 21. dop. birma v Rihenibergu, pop.cbisk podružnic; 22. naduljovanje obiska; 23. clop, birma v D'irnbergu. Za „^olski Dom" je došlo uprav- nistvu: Ivan Murov<>c dekan v Clorknem kot dobljono stavo 5 K; zamorec pri žu- panu g. Hatislieu v Vrtojbi požrl K 2-10 Ilvala! i\ kr. okrajni Sol. svot za %o- rijko okolieo jo imonoval v svoji seji dne 22. 1. m. delin. naduC'.ileljom v B:i- tujah uC'itelja Franca Mori j a k v Pla- veh, delin. učiteljem v Av^ah potov. učitelja Ribarda Gorjup v Srodnjem- Kambreskem, delin. učitoljico v Ajdov- ščini tamošnjo prov. m'-itoljico Kranjo Krajnik ter premostil naducitelja Av- gusta Poberaj iz Kala v Kojsko, prov. učitoija Kudolfa Kumar iz Grgarja v Št. Martin, učitelja Franca K r i ž in a n \l Kihemberga na meslo nadučitelja v Šempasu, učitelja Vinka Gregorič iz Hupe v Dol. Vrloviii. potov. učitelja Maksa Kunlin v St. Mavru-Podsabo- tinom v Ločnik ^slov. sola), od koder je premeščen učitelj Josip Balič na Vrh pri Rubijah; potoval. učitelja Antona Music v Gor. Tribuši -Krtovšček v Plave. Nadalje je imenoval prov. naduči- toljem v Kalu učitelja Josipa Krzetič tamkaj, potov. učiteljem za Vrata-Gor. Lokovec R-ifaela Faj»elj, za Srednje- Kambreško I. D r o f e n i k, za Podlako- Dol. Lokovoc Josipa Brie, učileljem pri Voglnrjih Henrika Klavoro, v Rihem- bergu Franca Zorn, v Pod^ori (ilal. sola) Josipa Geschia, za prov. učite- Ijico v Kalu Sofijo Vilhar, v Ozeljanu Ljudmilo Eržen, v Ročinju Marijo Ko- v a č i č, v Grgarju MaHldo Lecker in za suplentinjo v Renčah Josipino Sedej. Učiteljica Jadviga Strel je prenieščena iz Grgarja na jednornzrednico v Lokvah, od koder gro učitelj Karol Filipič v Višnjevik. „Slovenski abiturijenti" so nas pozvali v j.Soci"' z dne 2. avg. naj v prihodnji „Gorici" dokazerno, oziroma prekličemo, kar smo pisali v 56. in 59 štev. „Gorice". Izjavili so: „Ako člankar v prihodnji stevilki „Gorice" toga ne do- kaže, oziroma no ppokliče, p r i s i 1 j e n i smo občinstvu dokazati, da staomenjena članka podlo ob- rekovanje in grda laž"'. Še le v drugi številki, t. j. 9. avgusta smo jim povedali vzrok, zakaj nočemo ničesar ne dokazovati ne preklicovati. Ob enem smo jim namiunili, naj izpolnijo svojo obljubo ter dokažojo, da sta omenjena članka „podlo abrekovanje in grda laž;'. So le v zadnji „Soči"' po 11 dneh so se zopet oglasili, a obljubljenega dokaza ni nikjer, marvec , „slovenski abiturienti1' zopet nas pozivljajo, naj mi svoje trditve dokažemo, ker si- cer „morajo smatrati za dognano, da je vse, kar je priobčila „Gorica" o dijakih, podia laž in obrekovanje1'. Heč postaja dolgočasna in smošna, smešna ternbolj, ker ti „abiturijrnti'' v svojem zadnjem dopisu sami priznavajo, da so obiskovali dijaki „naprednjaške plese, veselice in kroke". zaprl za nekoliko let; ko so pa spoznali, da se mu meža, so ga posiaü v norišnico. Zdaj so ga izpastili in ga puščajo pri miru, ker nikomur ne škoduje; živi se le z godbo na goslih in vsakdo mu da kak krajcar". V hvaležni spomin, da mu je bil Hular dober učitelj, btopi mladi mož k njemu ter mu pomoli dvajsetico. Hular jo željno pograbi in trdo stisne v roci rekoč: „Bog vam povrni — saj bo ti zares za dobro stvar. Videti je bil za trenotek prijazen in potolažen. „Ali se ine pa še spominjate?" se je razgovarjal dalje z njim darovalec. Jaz sem Matej Pavlik; hodil sem v šolo k vam". „Matej — Matej — ah, ti si bil dobre glave, in napravljal si mi skrbi, da se utegneä lahko naučiti nji!.- jezike. To je bilo slabo znamenje . . '' Matej ga je razu ¦ \ in se nasme- jal misli ubožčevi. „Ka ,b, starček, reči bi moral, da je bila moja «jreča. Naučil «em se dobro madjarščine in zato dobil tam na gosposkem dvoru sem". Hular zastoka ter se obrne od njega, nagne se k tlom ter si zakrije oči z dlanmi. To je pomenilo, da se noče dalje razgovarjati in bistri Matej je to opazil ter se odstranil od njega. Za nekaj časa se dvigne Hular in se äe ozre okrog sebe. Na strani tam je pasla bolj odrastl« deklica gosi pa čuvala ob enem dve mali deteti, eno je imelo okoli štirih let, drugo je bilo še manjše, da je se bolj lazilo nego hodilo. Hular je poželel take družbe in spomnivši se, da se otroci najrajši dru- žijo 7. njim, če jim gode, vzarne tam le žeče gosli in začne igrati... Glej! Oni dve mali prideti blizo do njega, on se jima dobrosrčno nasmejo, in kmalu so bili skupaj. Tu reče llular zaupno in pri- jazno: „Prejel sem dvajsetico..." Otroka sta gledala kakor bi ne umela ; tedaj segne za nedra in potegne izza neder 3iaro pisano mošnjico, in tu je imel v nekoliko cunjavih in papirnih zavitkih lep kupček po večjem bakrenega denarja. hranil! Postavim vam novo solo — ali bodo to gledali oni...!" Na to se ogleda previdno okrog sebe in nagne še bolj glavo k otrokoma: „Ali nikar ne povejte tega visokim gospodom — jaz jim nič ne zaupam!" — V tem se je nagnil k otrokoma kakor bi ju hotel objeti; ali ta se prestrašita in utečela od njega k pa- stirici — manjše je jelo celo kričati. Starček si pokrije za časek z oberna rokama globoko razorana, pomodrela lica, skloni se in zajavka: „Tako hudo mi je — do joka". Ali britke užaljene oči so ostale suhe. Drugega dne ga ni bilo več med živirni. Ugasnilo mu je življenjo naglorna in tiho na kamenu v okrogu onih lip, ki jih je bil sam zasadil in kojih močne vnje so ga obsipale z odpadajooimi listi. Tako je bilo vendar podobno, kakor bi bil umirajoč sklenil v laslnetn kolu — pri svojih .. .*) *) Še le pr«irim rnoscciiin so poro^ali čiisiiiki, da so spodili v gi'incrskiMn okraju kan- torja Kordoša in kapeiunu Krafta, ker sta uöi'a s'nvaäkft npsmi in noaüialji slovii>5kH kn I iir»;! K To nik^kor junasko rotiriranjo in pa koinični slrah, s kutorim skrivajo svoja iuuMia, polrjujoln nas sum da so ti „abiturijonti" res tudi lahko Kavčič, Ga- bršček ali sploh kaj tacega. Pra'i slovenski abiturijenti bi no skrivali svojih imen, ker dohro vedri, da so nam popolnoma znana; liskali smo jih v „Gorici" koj po i/.vrseni maturi. Tudi imajo pravi slov. ;ibilurijonti toliko poguma in značaja, da bi br.inili svojn Oast v javnosti tudi s podpisom. Toda tega jim ni treba, ker oni vedo, tla na^o očitanje ni zadevalu celote nasih dijakov, marvec one zapoljance, ki svoje talente »akopujejo tor Hogu čas. slaris mm pa tiikon'ko(': donar kradejo. Ohcinslu' volitvc v KiluMiihor^n. -— ,.Soca" jo pisala v svoji šlevilki oil dne 10. junija t. I. tako-le: ..3. \. in 7. t. in. so so vr.šile v ohcini Hihemhen,'- Brje obciinkei volilvo, katere so končalo lalio. kakor smo pričakovali. Izvoljoni so vvsehtreh razrodili narod no-nap rod n i m o ž j e. T a k o j o o d k I o n k a I o v so bo to klori'raleom v Hiliembergu za v sel ej1'. V šlev. 81. od 2(i. jul. t. I. pa piSe o teh volitvah tako-le: „Cujeino, da so oličinske volilvo v rihemhersko-brejski občini vsled rekurza od strani klerikalcov dvignjene. Je-li vost povsem istinita ali ne, se ne vomo. Ako je istinita, potorn hodo imeli v tej občini nove volitvo, k a t o r i h i z i d p a h o j e d n a k p r- vemn!1' In na koiu'ii tega Članka do- stavlja Se ,.Soča": „Pri prihodnjih vo- lilvah se spot vidirno, in takrat se spet pokaže, k»ko misli ljudstvo !u No! in videli solares la ted en dne 19. in 20. pri volitvah v Rihenihergu in pokazalo st^ je tudi, kako da v resnici ljudstvo misli; poka/.alo se je namroč, da misli naše ljudstvo ravno nasprotno od tega kakor bi hotela „Soča" in pokazalo se je, da „SočV vedno laže in da dosledno ostaja pri farbanju. Pri volitvah v tretjem razredu dne 19. in 20. t. in. zmagala je nainreč z veliko večiuo glasov naša stranka, — stranka namreč medseboj noj^a miru in reda. Včeraj in danes pa so se vržilo volitve v drugem in prvem razredu in tudi tu ni naimanjšega dvoma, da je naša stranka t. j. si rank a medsebojnega miru in reda, vsaj lako nam od tam poročajo, zmagala na celi črti. Tako se spet povrneta mir in red v to uhčino katero so si izbrali „n a- predni" razsajači za svoj clavni tabor, kjer jih je pa ljudstvo kmalu spoznalo ter jim obrnilo hrbet, kar nas prav od srea veseli in niu zaradi tega tudi najpresrčneje častitamo. Sieer je najbrže s tem izidom tudi jako vstreženo rihemberškim „naprednim" ko- lovodjem, kajti bili so namreč v hudi zadregi za — župana in je pretila ne- varnost da se zaradi županskega stolo.a med seboj hudo no spopadejo. Izid volitov pa je to nevarnost od- stranil in „naprednr' kolovodje rihem- berški si ostanejo vsled tega 'ahko šf za naprej dobri prijatelji. Radovedni smo pa, na koga bode izlivala sedaj „Sooa;< svojo jezo tor koga da bode ornetavala s svoj im smrdljivim blatom. Na „nunce" gotovo ne; kajti to je in ostane resnica, da .,nunci" nimajo nikake zaslugo na tem izidu ter da ni ta izid nič druzega nego lastn a volja r i h e m b e r š k e g a I j u d s t v a. Ravnukar uain b r z o j a v i z Rihemberga n a z n a n j a, da s? o naši sijajno z m a g a ! i tudi v p r- v e m in drugem razredu! Živeli! „Soča" sinrdi pri glavl. ¦— Riba smrdi pri glavi. pri glavi smrdi tudi „Soča". Na colu je liskala do lani lopo geslo: Bog in narod „Narod" je zdaj vrgla med staro šaro, „Boga" se je tudi že srečno iznebila lor si izbrala novo Keslo, geslo nepozabnega dr. Lavriča: Vse za omiko, svobodo in napredek. — übogi dr. Lavriö! Ti nisi gotovo slutil, da bo kedaj slovenski list tako zlorabljal tvoje geslo! S surovo, ostudnu pisavo širijo po Goriškem podivjanost, surovoat, dernora- lizstcijo; z osobnimi napadi in s prete- njem skušajo. terorizovati celo deželo; političnim nasprotnikom groze s pasjim bičem ter izražajo žcljo jermene rezati iz kože tistih, ki ne trobijo v njih rog: in taki ljudje se še drznejo sl^piti IjuM- stvo z geslom: Vse za omiko in svobodo! „Vse za napredek" se dalje glasi njih geslo; a namesto narodnega nap red ka vidimo le podiranje in razdor lam, kjer bi moral narod s skupnim dehjvanjem napredovati. Toliko o geslu naših slepilcev. Na čolu ima „Soča" tudi oznanilo: „Soča" izhaja trikrat na teden; nekoliko vrstic nižje pa čituino: OJ 23. julija Tii jo res lepa! Naročniki, ki so plačali naroünino za Irikrutno „S i'o" na led »mi, jo dobe le dvakra! na teden. Iwiko naj imenujemo tako postopanje? K:i,j l>i *<' zgodilo tr- govcu, ki l)i spr'.jol drnar. recimo za :> kilograme blaga, a l>i odpo^bil odjemalcu i le 2 kilognima doličnega blaga ? Še lepsa je pa la, da se je skusila polcrjali- na- ročnina za celo lelo knlko pn>d nazna- nilorn, di bo izhujala „Soea-1 le dvakraL na teden. (Ida ta zadeva. srnrdi, jako sinrdi, zafo jo prepnščjnno druirim koin- petentnim laktorji'm. l)ii sinrdi ,,Soča" pri glavi, dokuzujeju tudi njone besede,: /a obliko in vsebino odklanjamo vsako odgovornosl. To se pravi z druginii hosedanii: Z'.i denar priporočamo vse. ,.Nintorl.j< v svjjem lis'u objiivil kak svoj «lar, no da bi u;; plii'';al nego h^ kol vabo in ji> tuHi nokalmiu tlngini rokel: «Objavun'i da smo ilnli toliko ;:i loliko, saj plačali no botno nič, to storimo le /alo, d;i |irivabiiiio na l.a način drug«! k dnr.vuin», spiisli 1 bi Kianiarjcv Drejec nanj Iri bLu taužonl luni^ov in podlili' duš. Jaz pa ne roiüein druzog; no};', Hajo Gabrž«5ek res o b j a v i 1 da jo darova. «fülbkumu Dumu» 2UÜ gld. a plaöal jih jo v «a Fo naseni mnenjii sta mogoru b^ dva sliu'aj:». Ah irna Kramarjev Drejec ..L'ckitiovirH ', | li pa je s hudit'om v zvezi. l)rugi slnOaj je verj'eluej.si, kajti vsem je znano. da jo na.š podv/.elni Urejeevsvoji liskarni liskal tudi .,kalMmon"! Ali ni to- rej vcrjelnu. da hodi „sacc' kopat? DoKlade na \n\o. — Dosed»j srnejo obe.ine odmerili na vsak li(«kts»liter piva do 3 40 K obcinskib dokial Sodaj se pa govori da nani'Tava finaneno mi - nisterstvo v rlogovoru z nolraniifri '»dr^dili da bodo smole občine nakla«Jali obcinske doklade riii pivo le do zneska K 2 20 v oil vsakega hektol. Taka odredba pa bode ako se vres- niei, veliko škodovala nnsi vinorodni d<;- želi. Mesto da bi se doklada na pivo se zvi^ala, a znižala dnklada na vino, ki je glavni piiihdek v na^i deželi, dela se inispfolno l(M" se nas sili da v svojo laslno škodo, ako ne že v svoj lastni gos p o (J a PS k i pogin podpiranio to- vjirniške pridelke. Kajti kolikor nixe so doklade na pivo, loliko cMieje se toči irlo in je vslcd i'Hn loliko vei'ja konkurenca, kalcro d'-la ;jivo naseinu domaeemu pridelku, viuu. Üolznost je tor usodepoliu» nusledke zazdravje mešeauov. Mrzlek. — Pri zasledovanju ,.Mrz- leka" so dozdaj prikopali 72 metrov, ne da bi prišli do zaželjenega cilja. Kopali bodo do 100 metrov. Ako ne zaslede do lega časa vode, potem se opusti vse delo. Za uboge gori^keg-n niesta je daroval c. kr. mrnestnišlveni svetovalec in vodtelj tuk. c. kr. okr. glavarstva 50 Kron. V /uvodu za gluhoneine bilo je shranjenih v problem snlskem letu 80 gojencev in sicer 42 možkih in 38 žen- skih. VeČina teh bila je iz Istre. Ustauovitev iole za jednoletne prostovoljce. — V Gorici se narnerava ustanoviti sola za jednoletne prostovoljce. Zdaj iščejo že poLrebne prostore. Viyavska žclezuica. — Slovesna otvoritev vipavske ždeznico je določena na dan 15. septembra. \esrtM*a. — Pri Prvacini posipljejo zelezn'co z gramozom ki ga vozijo s po- sebnimi vlaki. Delavci, ki razsipljejo gia- nioz z vozov, se nahajnjo vedno na vozeh. Vlak se poiniče od toeke do točke kjer ie polreba gramoza. Ko se je na kuki toeki izsulo toliko gramoza kolikor ga je bilo treba, odrinil je vlak do druge take toeke. Tako je bilo tudi v Prvačini, ko je neki Aiulrej Petroveič iz Volčjedrage izsipal grainoz z voza. Ali glej! Ne da bi bilo dano posebno znamenje, odrine vlak dalje in pri tem je sunek, katerega je provzročilo premikanje vlaka, Petrov- čiča, ki ni bil na to pripravljen, pahnilo z voza. Petrovčie si je pri tem padcu zlornil levo nogo in se hudo ranil na glavi. Prepeljati so ga morali v bolnižnico v Gorieo. Na Volčjldra*,"! je prišel pod voz 8-letni otrok, ki je precej hudo poško- dovan. 1/ Solkana nam poročajo: V pon- deljek 18. t. m. je šla neka ženska iz Solkana proti Grgarju. Za njo se je vleklo äest solkanskih pobalinov. Pod Prevalom so jo dohiteli in jo zaeeli nadlegovati. Potem so šli za njo v Lazarjevo gostilno. Ko so se pa tarn dobro napili, vzeli so jej dežnik in vee drugih rečij. Tarn so jo spet biido nadlegovali in ker se ni hotela udati, so jo eelo telesno poškodo- vali. Orožuiki in redarji* so stvar pre- iskali in naznanili sodniji ki bode to ma- lopridneže gotovo po zasluženju kaz- novala. Ogi'iij v Sovodnjah. — Od tarn nam pižejo: V sredo po noči, okoli 11. ure nas jo vzbudil plat zvona iz spanja. Hitro smo vstali in videli, du gori v tlo- lenjih Sovodnjah hlev posostnika Antona Tomsiea. Hlev je bil natlaeen sena, okoli 55. centov, v spodnjih prostorih pa je bilo kmečko orodje in okoli 40. kvintalov krompirja. Orodje so rešili, drugo pa je hvaliti s<; j bo vsprejemanjo doslih dru- štev in goslov. Opoludne banket. Vse popoludne in večer se bo ude- ležencem nudilo mnogo zabave. Vsega, seveda, za sedaj se ne moremo in tudi ne smemo javnosti povedati. Udeležbo je naznanilo več vnanjih društev. Druga nar'dna društva prosimo, da se pozivu narodne eitaluice v Knnalu čiin hitro mogoče odzovejo. . Vojaško veteransko druStvo v Kanalu je priredilo v nedeljo 17. t m. tombolo s plesno zabavo. Vkljub dežev- iiemu vrenienu se je oboje prav dobro obneslo. Odbor veter. društva se zabva- Ijuje tem potom vsem p. n. udom in ne- udom ki so na kateri koli način pripo- mogli da se je ta veseiica tako povoljno obnesla. Braluo pevsko drustvo v (ia- bcrji priredi dne 31. avg. na prostoru g. A. Nusdorl'er plesno veselico. Iz gradožkegtt kopallšča so se v sredo zvečer vrnili otroci ki so se tarn kopali poldrugi mesec. Kopeli so splošno ugodno vplivale na zdravje teh otrok in se je marsikateri izmed njih Dopolnoma zdrav vrnil iz njih. Oznanilo. — Razpisujejo se s tem 4. deželni štipendiji po 400 kron za di- jake z GorLskega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke sole. Pri podelitvi se bo gledalo na to, da dobita te štipendije dva dijaka slo- venske in dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, sme se nakazati štipendij di- jakom druge narodnosti. Štipendiji se bodo izplačevali v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučilišeno matrikulo in pozneje, da obiskuje učilišče. Dotične prošnje se imajo podati deželneinu odboru v Gorici pismeno do 15. 10. 1902 in'naj se jini priložijo spri- čevala zrelosti, vboštva in vpisa v eno izmed visokib šol. Ha/pis Stipendijev. — Razpisujejo se trije deželni štipendiji po 600 Kron ki jih je ustanovil deželni zbor se sklepom 10. septembra 1888 v spomin žtirideset- letnice vladarstva Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jožefa I. Üeleziti se morejo te ustanove di- jaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej groliji, slušatelji prava, modicine, eventuelno modroslovja, poli- tehnike ali višje poljedelske sole — na katerem avstrijskem vseučilišču — skozi vsa lela vseuftiliačnih študij, držeč se ob- stoječih postavnih predpisov. Prosilci naj po"Qajo svoje vloj»rt pod- 1902 in naj jim priloiijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o lem, da so vpisuni na kakem izmed nave\lenih učili^č in o do- sedanjem napreilovanju. V Kojanu so žuMjani prireddi od- hHJajočemu kapelanu č. g. Škabarju slo~ vesno odhodnico Na tej udhodnici se jo pokazalo silno ogerč-enje Rojaneanov, ker jim je kapltulanu vikarij odvzel slovert- skega kap< lana in ga nudomestil z Ita- lijanom. Prepri^ani smo, da bode z do- bodoin novega >kofii, ki inia resno \olju napraviti red v skoliji, konpc vr-dne zdražbe in vznemirjanja Slovencev. Trzaski* razmere. — Ni ga skoro dneva, da bi se ne bavil kak list s tr- žaskimi razmerami in pa z odstoporn se- danjega nanifstnika grol'a Göessa. Te dni priobčuje duna|«ki list „Reichswhr" neki dopin iz Trsta v kalerem pripisuje slabi organizanii tržaške policije glavno krivdo na sedanjih žaloslnih ra/.inerah v Trsta in v Prirnorjn. D'Mic'iii dopisnik ohsoja najojstre:'^ znani ..Vertuschungssistem", kateri igra pri trž policiji glavno vlogo in pravi da ne bode razmer predrugačila nobena sprememba pri vodstvu r amest- nistva, ako se tržaška p )!icija popolnoma ne preustroji. Povodenj. - Iz Merana na Tirol- skem poročajo z dne 20 t. m. da je vsled močnega na'iva prestopda strngo voda potoka Mais, nanesla po polju in okolici mnogo blata in gruSea ter izpodjedla temelj hotelu „Muismühle" tako da 9e je hotel zrusil Pod razvalinami so ostale mrtve soproga nekega dr. Schoepfa iz Lip?ije in neka vrlnarica Sin dr. Schoepfa in več drugih oseb pa je bilo močno ranjenih. Kranjske novice. — Pri streljanju s starim sainokresom se je ponesrečil posestnikov sin Val. Frlan iz Poljan. Sa- mokres se je razletel in mu zadal rano na čelu. — Franc Tončič iz idrij«ke(ja okraja je umori! svojo ženo Zabodel jo je i dlet^m v onem trenotku. k"> je pri njej zasačil zapeljivca. — Na Bled je priSel trgovinski minister pi. Call. — V St. Petru na Notranjskem se je delavec Fr. Kranjec pri parnem ptroju tako opekel, da je vsled opeklin umrl. — V gradu Cernemelj, okraj Kamnik, se je ustrelil 38 letni Ernest Pelikan, sin grajskega go- spodarja. — Na Krnnjskem snujejo zvezo mleknrn. -- V Javorniku so okradli poAto. Odnesli so denarja in znamk v vrednosti 397 K, 18 v. — V tovarni za železno orodje v Belipeči se je razletel velikanski brua za sekire v dve polovici. Jedna po- lovica je padla na delavca in ga skoro vsega zr.iečkala. — Ostanke rimske- ca vodovoda so zasledili v Št^ki. — V Podnartu ie padel z železniškega stroja kurjač Jožef Tuma, ter se na nogi precej poškodoval. Štajerske novice. — Mil. knezo- škof lavantinski se je vrhil iz kopališča Hofgastein v Maribor nazaj. — Na sad- jarski in vinarski šoli v Mariboru je bilo 31 Slovencev in 6 Nemcev. Sola pa je popolnoma nemška. — Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je obesila gostilničarka Te- rezija Vavpotič. — Požar je popolnoma vničil hišo in gospodarska poslopja po- sestnika Mat. Skortinek pri Konjicah. — Utonil je v Dravi blizu Krčovine pri Ptnju 41 letni udovec Janez Fetelinšek. — VT Aužah pri Rajhenburgu je gad piöil neko dekle, ki je na to v treh urah umrlo. — Pri va«i Sv. Križ na Gorenjem Šta- jerskem je zadela srčna kap delavca Jož. Dvornikovica. Padel je poleg kolesa mrtev na tla. — V Gabrju pri Celju je padel z biciklja g. Jožef Svetl tako nesrečno, da je umrl. Tudi njegov oče je umrl vsled padca z biciklja. Koro&ke uovice. — Zilj«ka po- družnica Slov. planinskega društva je kupila pianino pod Sv. ViŠarjami. — Pre- vrnila sta se pri Beljaku gostilnii irka Jaklič in inženir Brandt. Oba, kakor :udi kočijaž so nevarno ranjeni. — V gozdu kneza Rosenberga v Velcenegu so n»äli obešenega neznanega moža. — Nadvoj- voda Franc Ferdinand je s tremi gosti na svojem lovu v Lölingu ustrelil nad 100 jelenov. — V zvoniku obesil se je v Sent-Rupertu ob Beljaku nek mož. Bil je žganjar. — Na Gosposvetykem polju nadaljujejo tudi letos izkopine iz rimskih časov. — V celovški bolnici je umrl Olivier baron Laudon, potomec slavnega vojskovodje barona Laudon. -— 31 letni pater Oton Bossier iz l*»t. Pavla je utonil. Padel je v mraku na poti domov v vodo. Odskodnina obiMnam za poslo- vanje v prenek'iUMii delokrogu. — „Grazer Tagblatt" poroöa da je izvedel iz zanesljivega vira, da predloži vlaila najbrže že v prihodnjem državnozborskem zasedanju zakonski načrt zadevajoč od- äkndnino občinarn za poslovanje v pro- Zahvala. (ilohoko potrti vsled bolostno ixgulio naso«:;» iskrono Ijub- ljeneya, nepozabnega sina. brala, strica. ujra oziroina šurjaka I sjospoda J^aneiška (Jraritar-ja c. kr. enoletnega prostovoljca-korporala v 27. pešp. in abiturijenta. izrekamo torn potom vsom. soiodnikom. prijaloljcni in znuiuvm za srcMio soeuljjo oh bolozni in smiti. ilaljo za lako šlovilno. rastito spivmstvo draüoiia ranjkega k zailnjoinu počitku in za podarjono krasno vonco najiskrenojSo zalivalu. Yzlasli pa smo dolžni zahvaliti so i-ostili duhovsnni. ob- einskonui starasinstvu, p. t. ijospoili dosli iz Ajdovscino. tlorioo. Sožano iii od dniiiih daljnih krajov, dijakom, sošolooin pokojiu^a in lioiiiačini povoom pod vodslvom g. jnrista Pivinrla za potjo obob ginljivih žalostink. Smarje pri Ajdovščini, 10. avgusta 1902. ZalujoH ostali. Pomocnika in ucenca I so sprejmo takoj pri J"očefti Vriovec, krojatu v VeJ. Žabljah. Placilo po dogovoru. Dva učenca sprejine slovenska družina na sta- novanje in hrano, Kje? pove upi Mštvo »Gorice*. dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica G-osposka ulica St. 7, prva in edina slovenpka trgovina tfa modno biago. Najboljše, največje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce. krasnih kravat v \ vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- j kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnib okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. Priporoč0valno ixajbolje kupova- hšče za g. šivilje in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej inori in zahtpvi izvrSupjo pp točno. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vtpavskih, ffurlan«kih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i nogradov. Dostavlja na dorn in razpošilja po žclez- iiici na vst- kraje avstro-egerske monarhije ˇ sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene tmerne. Postražba poitena. „tatrak f osojitea" v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, Hprfjerna hranilite vlogef katcre o- br^stuje po 41/» pnlumeseino; ijev'digiienf1 obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plaöuje poso- jilnica aama. Daj(> posojila udom r>a osebni knidit po 6°/0 in na vknjiibo po 5'/8- Sprojema 61rug zglavnimide- 1 <> I i po 200 K in z o p r a v i 1 n i m i do \vl\ po 2 K. Otvarja Članom t « k o Č « raö u n e, katere obrostujo po dogovoru. Za nala- ganje in vračanje so na razpolago po- ložnice c. kr. poštno hranilnicf, tako da je rnogoöo poslati dcnar brez poätnih ¦troäkov. Uradne ure so vsak delavnlk od8 —12. ure zjutraj in ob pondeljklh In četrtklh tudl popoludne od 2—4 v ullol Vetturlnl 9. kovaškega pomagača. Kdo? lJove upravništvo I Jakob Miklus, ' j trgovec z lesom in opeko, zaloga ' vsakovrstnega trdega in mehkega | koroškega in kranjskega lesa ter I pohištva, rakev (trug), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti, kakor tudi krat- I kočasnib iger slovenskih „Mari- | jjinic" t. j. ličnih in t.rpežnih ' Tiiz 'z trdega lesu, ki imajo I znotraj tro- ali štiridelno keg- | ljišče z vrtenci in kegljavnično I blagajno po najnovejši sestavi. za I krcmarje, zasebnike ltd. | I v Pevini, , ' za Soškim mostom, p. Gorica, | priporoča p. n. občinstvu svojo j ' bogato zalogo, zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke \ cene. ' . ^a^. *m^. ^b^ ML. äß^±. ^"^ ^"^ Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzenia vsji zidarska dola po iiaj- nižji coiii. — NaroOona dola so lično izvršujojo. Slovori protVsorji < , iiu'dicino in /dravnilvi priporot'ajo /* riv i j ii' ^* Iiil«ro2ali(|pc| ! lekarnarja \%. I Gabrijchi Piccoli ja ^ < I v Xii(ubljaui, ^i flvonena zalaialelja Nj. svet papeža i koi srodstvo. ki krepča želodec, vzbiija tek, pospesujo prebav- ljanje in odprtje telesa, p<»sobno zdravilna za one. ki trpo na za- staranem zaprtju. j Tinktur») z;i /.ohxii'c ra/.pošilja leka/iwir ¦ I'IC.COIJ v Ljubljani v Skatljicali /. 12 str- ; kli'iiii'ami za K 2Ö2. /. 2-5- stoklcnioaini za ; K -i'SC /. r?6 stoklonicami za K 7'—. z 70 stt'klt'iiicami z;i 18—. I'ostni pakct pod 5 kg. Se prodaja v lekarnah v Gorici. Tolminu, srstu. Istri in Dalmaciji po 30 vin. stekienica. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovžcini in sluvnomii občinstvn v mostu in na dožoli svojo trgovino jodilnega blaga n. pr. kjivo : , Santos, Sandomingo, Java, (lojlon, Porto- rico i. dr. Oljo: Vucca, St. Angolo, Korfi'i istorsko in dalmatinsko. Petrolcj v zaboju '. Sladkor razno vrstc. Moko St. 0, 1, 2, 3 { i. b. VW' vrst ri/Ji. Miljsvoče prve in : drug«» vrsto, namr Kur. na vse kraje. lep, visož svetilnik (kloca) ki je posobno pripravcn za male cerkvo na ile/.oli. — Voč s(» i/vo pri našom npravništvu. )1 Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadrusa" (jrorica, Uosposka ulica St. 7 ¦J Priporoca so v to stroko spadajoce knkovoHti blaga za bltžajočo se >) lotno «lobo, kakor: voluc. perkal, Hsttin, batist. zephir svi 1 «•, nvilczii prati, *l Voille A ceni v veliki izberi. Nadalje inia bogatu /alo^o ju'epros, pregrinjal, zaves, )\ blaga /a mobilje, platna, (bilfona, niHkc^a platna, Kncippov(iga platna, hlačevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, bombaževin, žopnib rut itd. ; Qospode opozarja na izborno porilo, katero se razprodaja 15 % pod oeno, dolder je šo zaloge. Pod perilo spada Bledoče: bele srajeo z barvanlmi oprsniki, ovratniki, zapestuice, nogaviee, srajee za hribolazce itd. ===== Vse po najnižjih in stalnih cenah! == *2 Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. ( ŠNT TISKA: brošuve x >:. ' ;.:. v. ' .. * diplome trgovske račune cenike * x. >: v. " vabila na karton v. '¦ :/. in na papir aprejemnice * x. ' ;<. * za druötva piama in zavitke s flrmo * # * .y. * x. * # * * etikete za vsakoršno * * * * * * * porabo plakate* * * * .„ v raznib. barvah * * * in velikosti i. t. d. . .JVsarodrca JiskaFna" * * s $ v Gorici, ulica Vetturini št. 9 * * * * ! je preskrbljena z povsem novimi črkami, j okraski in flnim papirjem, ter more pre- [ vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake koiikurcnce © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjige: llijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino $$$®>L$®« tolminske šole «> ******* i TISKA: l^ * * * *pobotnice račuiiBke sklepe v. lične tiskovine za industrijo "¦ ,:. x. * v. "• trgovino in obrt * * * * * * * * * posetnice razne velikosti * * + * * in oblike z zavitki * * * + „, * * * zaročnice in poročnice * * + * v elegantnih škatljah *„,*** ter osmrtnice v ( raznih oblikah i. t. d. TISKA. -^S O.GORICO' ki izhajfi dvakrat na teden v dveh izdajah, tcr stane na leto 8 K, pol leta 4 K ČPtrt leta 2 K ipV* TISKA: ' ki izhaja vsak četrtek ter atane na leto 4 K, pol leta 4 2 K, za manj premožne |/