♦ MRTVILO Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ VPETOST SLOVENIJE V NOTRANJI TRG OSEM LET PO VSTOPU V EVROPSKO UNIJO Meta Ahtik ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ !? CD CD ST. 448 JUNIJ 2012 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 448 Ljubljana, junij 2012 UREDNIŠKI ODBOR: Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2012 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o. KAZALO MRTVILO 6 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Pospešitev pešanja končnega trošenja po prvem četrtletju? 11 2. Neugodna medletna dinamika blagovne menjave v maju 14 3. Ohladitev v predelovalnih in storitvenih dejavnostih 15 4. Industrijska produkcija nižja 17 5. Porast tujega in padec domačega turističnega povpraševanja 17 6. Zmanjševanje brezposelnosti se nadaljuje 18 7. Pešanje aktivnosti vse bolj stiska cene 20 8. Povprečne plače države se še naprej počasi zmanjšujejo, skupni izdatki države za zaposlene pa rastejo hitreje kot lani 21 9. Pešanje davkov se širi 22 10. Pospešitev padanja kreditov 23 11. Presežek v tekoči bilanci se povečuje 24 VPETOST SLOVENIJE V NOTRANJI TRG OSEM LET PO VSTOPU V EV- ROPSKO UNIJO Meta Ahtik 27 1. Štiri svoboščine 2. Blago 3. Storitve 4. Osebe (delo) 5. Kapital 6. Sklep 29 29 31 33 36 41 5 STATISTIČNA PRILOGA 44 MRTVILO Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Domače končno povpraševanje se krči, poslabšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika. Najbolj se je skrčilo trošenje prebivalstva, ki naj bi še v prvem četrtletju presenetljivo poraslo, že aprila pa opazno zaostalo za marcem. Precej so se zmanjšale investicije, a se bolj dolgoročna dinamika ni poslabšala. Aprila se je okrepilo le trošenje države za blago in storitve, ki pa je ob stihijskem vladnem klestenju izdatkov nestabilno. Izvozno povpraševanje se je ustavilo; dolgoročna dinamika je postala negativna. 6 Dinamika dodane vrednosti v industriji, trgovini, gostinstvu, transportu, finančnih in zavarovalnih storitvah ter v poslovanju z nepremičninami ostaja praktično enaka povprečju evro območja. Le malo slabša je dinamika dodane vednosti v sektorju profesionalnih, znanstvenih in tehničnih storitev. Dodana vrednost v kmetijstvu in gradbeništvu še naprej pada in v dinamiki vse bolj zaostaja za ustrezno dinamiko v evro območju. Generiranje dodane vrednosti v javnem sektorju je v Sloveniji hitrejše kot v evro območju, čeprav rast stroškov dela v javnem sektorju že več kot dve leti zaostaja za rastjo v najbolj varčnih državah evro območja. Velik medletni padec trgovinske menjave v maju je posledica šibke gospodarske aktivnosti in manjšega števila delovnih dni v primerjavi z lanskim majem. Trgovinski primanjkljaj je bil maja pod povprečjem letošnjih petih mesecev. Medletna dinamika izvoza in uvoza je slabša kot v EU27, ob nižji medletni rasti izvoznih in uvoznih cen pa so se pogoji menjave Sloveniji poslabšali bolj kot EU27. Kar visoko pokritje uvoza z izvozom tako maja kot v petih letošnjih mesecih je rezultat primanjkljaja v menjavi s članicami EU in presežka z nečlanicami. Gospodarska klima se je junija predvsem zaradi znižanje zaupanja v predelovalnih ter storitvenih dejavnostih še nekoliko poslabšala; julija se stanje v predelovalnih dejavnostih ni bistveno spremenilo, v storitvenih dejavnostih pa se je nezaupanje še okrepilo. Zaupanje v gradbeništvu do junija ostaja nespremenjeno na izjemno nizki ravni, v juliju se je malo popravilo. Povečanemu zaupanje v trgovini na drobno je julija sledil močan zasuk navzdol. Gospodarska klima v celotni EU27 se je v primerjavi z enakim obdobjem lani poslabšala. Industrijska produkcija in produkcija v predelovalnih dejavnostih, ki sta bili maja višji kot aprila, sta bili nižji kot v maju lani. Impulzni trend kaže, da obe praktično stagnirata. Podobna so gibanja povprečij v EU27 in v evro območju; ob rahlem povečanju od aprila do maja je medletna dinamika negativna. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v maju glede na april zrasla v trinajstih, padla pa v osmih. Vrednost gradbenih del še naprej hitro upada tako v med mesečnih kot medletnih primerjavah, impulzni trend vendarle kaže na morebiten zasuk. Podobni so vsaj po obliki rezultati v turizmu; tudi tu impulzni trend kaže zasuk navzgor; rezultate še naprej popravljajo tuji gosti. Med prometnimi panogami gre najslabše zračnemu in letališkemu prometu, precej bolje pa pomorskemu. Hitro zmanjševanje števila brezposelnih se nadaljuje, a le polovica iskalcev dela, ki zapustijo spiske brezposelnih, se zaposli, druga polovica se preseli med neaktivno prebivalstvo. Brezposelnost v EU27 in v evro območju nezadržno raste; v slednjem je presegla 11 odstotkov, število brezposelnih v EU27pa se je približalo 25 milijonom. Pešanje aktivnosti vse bolj stiska cene. Življenjski stroški so se junija zmanjšali, padla je tudi bolj dolgoročna dinamika. Velikih sprememb v bolj dolgoročni dinamiki ni bilo; pocenitve so bile koncentrirane pri blagu, podražitve pri storitvah. Evropsko primerljiv indeks harmonizirane inflacije se je junija prav tako zmanjšal, dinamika cen v Sloveniji je praktično enaka dinamiki v evro območju. Proizvajalčeve cene so se malo povečale, bolj dolgoročna rast pa se je znižala; cene proizvodov za domači trg so junija stagnirale, cene proizvodov za trge izven EU27pa so porasle. Julijska pričakovanja kažejo, da se bo umirjanje cen proizvajalcev v naslednjih mesecih nadaljevalo. Cene surovin na svetovnem trgu so se v zadnjem mesecu (do sredine julija) povečale; najbolj sta se podražili hrana in nafta, najmanj pa neprehrambene kmetijske surovine in zlato. Po rasti plač je maja prednjačilo rudarstvo, sledila mu je oskrba z električno energijo, plinom in vodo. Plače v javnofinančnem segmentu še naprej zaostajajo. Navkljub zmanjševanju oziroma padanju povprečnih plač se masa plač in ostalih izdatkov za zaposlene širše države povečuje po medletnih stopnjah, ki so višje kot lani. 7 Javnofinančni prihodki so junija porasli, dolgoročna dinamika ostaja negativna; fiskalni prihodki v drugem četrtletju so bili 10% nižji kot lani. Neposredni davki so se junija popravili, donos od davka na dobiček je dosegel normalno vrednost, izpad v maju in aprilu bo tako, verjetno, ostal trajen. Čeprav je dohodnina junija močno poskočila, ni dosegla lanske junijske ravni. Posredni davki so tudi junija močno padli. Takšno več mesečno opazno padanje posrednih davkov je nepričakovano; medletna stopnja je bila negativna pri obeh ključnih domačih davkih na blago in storitve. Da ne gre za daljnosežno in dolgoročno padanje donosa od domačih davkov kaže le davek na dodano vrednost od uvoza, ki letos ostaja na ravni preteklega leta. Padanje kreditov se je junija pospešilo; skupni krediti podjetjem in prebivalstvu so se zmanjšali za 60 milijonov. Dinamika kreditov v evro območju se prav tako krči; v drugem četrtletju je medletna stopnja rasti kreditov podjetjem in prebivalstvu tudi v evro območju postala negativna. Relativno ugodna gibanja v plačilni bilanci prispevajo k skromnemu naraščanju depozitov, katerih bolj dolgoročna dinamika se sicer zmanjšuje že od sredine 2010. Znižanje ključne obrestne mere ECB bo verjetno sprožilo nadaljnje zniževanje ostalih grosističnih obrestnih mer, tudi euriborja, ki se je sicer po šestmesečnem padanju, ki ga je sprožila ponudba triletnega kredita ECB, v juniju skoraj ustalil. Drobno prodajne posojilne obrestne mere se konec prvega polletja znižujejo le pri stanovanjskih kreditih, pri drugih kreditih prebivalstvu in podjetjem stagnirajo ali nihajo. V evro območju posojilne obrestne mere za podjetja stagnirajo, za prebivalstvo se znižujejo. Depozitne obrestne mere za ročnost prek enega leta rahlo padajo, ostale stagnirajo, v evro območju pa depozitne obrestne mere vseh ročnosti počasi padajo. Presežek v tekoči bilanci se povečuje. Ugodnejši plačilnobilančni saldi v primerjavi z lanskimi so posledica bolj izravnane menjave blaga in storitev ter večjega primanjkljaja v dohodkih faktorjev, predvsem večjega bremena plačila obresti. Finančni račun kaže na majhno zmanjšanje obveznosti oziroma povečanje terjatev do tujine. Pri zadolžitvi je konec 2011 prišlo do znatnega popravka navzdol pri terjatvah Slovenije do tujine, kar povečuje neto dolg do tujine na skoraj 14.5 milijard evrov, torej prek 40% BDP. Delež javnega in javno garantiranega dolga se približuje polovici celotnega bruto dolga; gre za zamenjavo zasebnega dolga, ki je dosegel vrh konec 2008 in ki ga dolžniki niso bili sposobni odplačevati, z javnim; le četrtino povečanja javnega dolga do tujine gre pripisati primarnemu proračunskemu primanjkljaju. 8 *** LETHARGY Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Domestic final demand decreased; longer run dynamics worsened as well. Private consumption squeezed most, following unusually high growth in the first quarter of 2012. In April, it lagged considerably behind growth in March. Investments dropped as well, though longer run dynamics did not worsen. Only government expenditures for goods and services improved; they are however extremely unstable due to erratic government policy measures. Export demand stopped, long run dynamics became negative. The dynamics of value added in industry, retail trade, catering, transportation, financial and insurance activity remained similar to the dynamics in the euro zone. Slightly worse is the dynamics of value added in professional, scientific and technical services. The dynamics of value added in agriculture and construction lags considerably. Generation of value added in public sector remained faster than in the Euro area though labor costs in the public sector have been for two years lagging behind the most thrifty countries of the Euro area. The decline offoreign trade in May is a consequence of weak economic activity and lesser working days compared to May 2011. Trade deficit was lower than average of the first five months and yearly dynamics of exports and imports is weaker than in EU27. With lower increases of export and import prices compared to EU27, terms of trade worsened in Slovenia more than in EU27. Rather high export/import ratio in May or in all five months is a result of a deficit with the EU member states and a surplus with non EU- member countries. 9 Business climate worsened in June due to deterioration of confidence in manufacturing and services. In July, confidence in manufacturing remained unaltered while confidence in services plunged further. Buoyancy in construction remained unaltered at extremely low level; in July it improved slightly. Improved confidence in the retail trade in June was in July trailed by strong shift in the opposite direction. Business climate in EU27 worsened compared to the same period of 2011. In May, industrial production and production in manufacturing increased compared to April but remained lower than in May 2011. Impulse trend indicates stagnation. Average production dynamics in EU27 is similar; slight increment compared to April and negative yearly dynamics. Among EU members (with appropriate data) industrial production in May increased in thirteen and decreased in eight countries. The value of construction works continued to fall both measured by monthly or yearly dynamics; impulse trend however indicated feasible shift. Foreign tourists keep tourism in a relatively good shape. Air and airport activities performed worst among transportation branches; maritime transportation was in better shape. Rapid shrinkage of registered jobseekers continued; however, only half of those leaving unemployment offices get jobs, the other half joins non-active population. Unemployment rate in EU27 and in the Euro area grows persistently; it exceeds 11 percent in the Euro area while the number of unemployed in EU27 came near to 25 millions. The decline of economic activity shapes prices; costs of living index in June decreased and the longer run dynamics fell as well. Though, there were no substantial changes, the drops of prices concentrated in goods, the rises in services. Harmonized costs of living index decreased as well and its yearly dynamics in Slovenia became equal to the dynamics in the Euro area. Producers prices increased slightly in June, longer run dynamics decreased. Prices of products for domestic markets stagnated while prices of products exported to non EU countries increased. Price expectations in July indicate that slowing down of producers prices will most likely continue. World raw material prices in Euros increased; the highest were rises of oil and food prices, the lowest were rises of prices of non- food agricultural raw materials and /gold. The wages in mining and in provision of electricity, gas, and water supply kept growing rapidly while wages in the public sector continued to lag behind. 10 Tax revenues increased in June, longer run dynamics remained negative; tax revenues in the second quarter were 10 percent lower than corresponding revenues in the second quarter of 2011. Direct taxes improved in June. The revenues of the profit tax normalized, the gap in April and in May might therefore turn to be permanent. Though revenues generated by income taxes jumped in June compared to May they did not reach the level in June 2010. Indirect taxes decreased. Such a decrease of value added taxes and excise taxes lasting for a long period, is unusual. But as value added tax on imports did not change considerably, this might be a sign of a long run and substantial descent of tax revenues generated by two major domestic taxes. The decrease of credits speeded up; credits to companies and households decreased for 60 millions €. The dynamics of credits to households and business in the Euro area became negative, as well. Relatively stable balance of payments helps to keep deposits growing modestly though longer run dynamics has been decreasing since middle of 2010. The decrease of ECB interest rate will most likely launch further decreases of whole sale interest rates. Active retail trade interest rates continue to decrease only for the real estate credits; they stagnate or fluctuate for other credits to households and business sector. In the Euro area, active interest rates for business stagnate and for households decrease. Passive interest rates for deposits with maturity over a year decreased slightly while others stagnated; in the Euro area all passive interest rate are decreasing slowly. Surplus in the balance of payments enhanced in May. Improved balance is a result of a much lower deficit in trade with goods and services and higher deficit in the income account due to increased burden of foreign indebtedness. Downward correction of our financial assets abroad increased net foreign debt to more than 14 billions € or more than 40 percent of GDP. In June, foreign debt decreased for only 200 millions €. The share of public and publicly guaranteed debt is approaching half of total gross foreign debt. This is a result of replacing private indebtedness with public; only a quarter of the increases of total foreign public debt was caused by primary budget deficit. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Pospešitev pešanja končnega trošenja po prvem četrtletju? Domače končno povpraševanje se je aprila že drugič zapored zmanjšalo, dodatno se je poslabšala tudi bolj dolgoročna dinamika (rast impulznega trenda je padla že pod -4 na letni ravni). Največ (za 80 milijonov) se je aprila zmanjšalo trošenje prebivalstva. To naj bi, po uradnih podatkih SURS-a, še v prvem četrtletju presenetljivo močno(!) porastlo, že aprila pa je ^ opazno zaostalo za marcem, bolj dolgoročna dinamika se je zmanjšala za prek 3 odstotne točke na letni ravni (na -1.8%), rast impulznega trenda pa je padla še bolj, dosegla je celo drugo najnižjo vrednost po začetku krize (v januarju 2009). Aprila so se precej (za 50 milijonov zmanjšale tudi investicije, navkljub temu pa se bolj dolgoročna dinamika ni poslabšala (medletna stopnja se je celo opazno izboljšala). Od komponent domačega trošenja je aprila le trošenje države za blago in storitve okrepilo, tako tekočo kot dolgoročno dinamiko, ki je postala celo opazno pozitivna - žal pa je ta prav pri trošenju države daleč najbolj nestabilna, še zlasti v sedanjih razmerah, ko vlada stihijsko klesti izdatke. Zadnji podatek za tuje končno povpraševanje je dostopen za maj, ko je izvoz nominalno sicer precej porasel, vendar manj od sezone. Tako je bolj dolgoročna dinamika izvoznega povpraševanja prvič v tem letu postala negativna. Struktura končnega povpraševanja opazno determinira dinamiko dodane vrednosti sektorjev. Ker je struktura dinamike povpraševanja v Sloveniji in evro območju že skoraj dve leti nespremenjena in podobna, ostaja tudi sektorska dinamika dodane vrednosti Slovenije glede na evro območje še naprej praktično nespremenjena. Dinamika proizvodnje dodane vrednosti v sektorjih industrije, trgovine, gostinstva, transporta, finančnih in zavarovalnih storitev, ter v poslovanju z nepremičninami je še naprej praktično enaka kot v povprečju evro območja. Malenkost slabša je dinamika dodane vednosti v sektorju profesionalnih, znanstvenih in tehničnih storitev, vendar je osnovna oblika trajektorije enaka, razlike v rasti se gibljejo okoli 1.5 odstotne točke, pri čemer so siceršnje stopnje rasti v zadnjih dveh četrtletjih blizu ničle. Dodana vrednost - »normalni« sektorji POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 12 4 2 0 -2 -4-6 2009 2010 2011 FINANCE IN ZAVAROVALNE AKTIVNOSTI 2009 2010 2011 2012 PROFESIONALNE; ZNANSTVENE IN TEHNIČNE STORITVE 2009 2010 2011 TRGOVINA; TRANSTPORT; GOSTINSTVO Slovenija J _ - 2011 2012 INDUSTRIJA 2012 2012 2009 2010 % 2009 2010 2011 2012 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Industrija, trgovina, gostinstvo, transport, finančne in zavarovalne storitve, profesionalne, znanstvene in tehnične storitve ter poslovanje z nepremičninami; medletne stopnje za četrtletja Kmetijstvo in predvsem gradbeništvo še naprej generirata »maelstrom« krize v Sloveniji. Navkljub rahlemu izboljšanju po začetku 2011, dodana vrednost v obeh sektorjih še naprej izrazito pada in v dinamiki bistveno zaostaja za ustrezno dinamiko v evro območju. V gradbeništvu pada po medletnih stopnjah rasti okoli 16%, kar je za preko 10 točk hitreje kot v evro območja. V kmetijstvu dodana vrednost pada po okoli 4% in zaostaja za dinamiko kmetijstva v evro območju za približno 6 odstotnih točk letne rasti Dodana vrednost - »zaostajajoča« sektorja GRADBENIŠTVO 4 0 --4 --8-12-16-20-24- 2011 2012 13 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Gradbeništvo in kmetijstvo; medletne stopnje rasti za četrtletja KMETIJSTVO 2009 2010 2009 2010 2011 2012 Generiranje dodane vrednosti v državi (v administraciji, zdravstvu in šolstvu) je sistematično in opazno hitrejše v Sloveniji kot v evro območju (na začetku letošnjega leta za približno 1 odstotno točko letne rasti), čeprav stroški dela v teh sektorjih (kot smo pokazali v predhodnih Gospodarskih Gibanjih) že več kot dve leti opazno zaostajajo za najbolj varčnimi državami v evro območju (na primer, za Nemčijo). Dodana vrednost - »prehitevajoči« sektor Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Administracija, zdravstvo in šolstvo; medletne stopnje rasti Pričakovano izvozno trošenje se še naprej poslabšuje. Izboljšanje izvoznega povpraševanja pričakuje približno toliko podjetij, kot jih pričakuje poslabšanje. Pričakovanja so torej že opazno pod dolgoletnim povprečjem. Gre predvsem za posledico pešanja izvoznih trgov, saj je (ocenjen) konkurenčni položaj še vedno soliden (boljši kot, na primer, v 2005). Poslabšanje izvoznih pričakovanj je v Sloveniji podobno kot v evro območju. Pri domačem trošenju kažejo pričakovanja nadaljnje relativno pešanje trošenja storitev; krčenje trošenja pričakuje več podjetij, kot jih pričakuje povečanje trošenja. Istočasno pa pričakovano trošenje blaga na domačem trgu ne kaže pešanja, pri trgovini na drobno se pričakovanja na primer gibljejo okoli dolgoletnega povprečja. V evro območju je bilo julija pričakovano trošenje v trgovinah na drobno malenkost slabše kot v Sloveniji. 2. Neugodna medletna dinamika blagovne menjave v maju Velik padec menjave je posledica tako poslabšane dinamike gospodarske aktivnosti kot manjšega števila delovnih dni v letošnjem maju v primerjavi z lanskim. Ob tem je SURS še revidiral podatke za prve štiri mesece 2012. Tudi impulzni trend je v maju negativen, tako za skupni izvoz kot skupni uvoz (izraziteje). Hkrati pa je zunanje neravnotežje v maju pod povprečjem letošnjih petih mesecev. Medletna dinamika izvoza in uvoza je v celotni EU mnogo ugodnejša kot v Sloveniji. Medletna rast izvoznih in uvoznih cen je v Sloveniji pod povprečjem EU, pri čemer so se pogoji menjave Sloveniji poslabšali bolj kot EU27. V maju letos so namreč v primerjavi z enakim mesecem lani izvozne cene Slovenije višje 2.9%, EU27 5.3%, uvozne cene Slovenije višje 4.4%, EU27 6.8%. Trgovinska menjava mio. € Vir: SURS V maju 2012 je znašal skupni izvoz 1792 milijonov € (2.7% manj kot maja 2011), pri čemer je bila odprema blaga v EU 1242 milijonov € (6.5% manj kot pred letom), izvoz v nečlanice EU pa 550 milijonov evrov (7.2% več kot pred letom). Skupni uvoz je bil maja letos 1835 milijonov € (kar za 10.5% manj kot maja lani), pri čemer je bil prejem blaga iz EU 1394 milijonov € (13.1% manj), uvoz iz nečlanic EU pa 441 milijonov € (0.9% manj kot maja 2011). Tako je bil primanjkljaj v skupni blagovni menjavi v maju 43 milijonov €, pokritje skupnega uvoza z izvozom 97.7%. V menjavi s članicami EU je bil primanjkljaj 152 milijonov € in pokritje uvoza z izvozom 89.0%, v menjavi s članicami EU pa presežek 109 milijonov € in pokritje 124.7%. V petih mesecih 2012 skupaj je znašal skupni izvoz 8738 milijonov €, uvoz 9222 milijonov €, kar pomeni primanjkljaj 484 milijonov € in 94.8% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bil v petih mesecih skupni izvoz 6189 milijonov €, skupni uvoz 7009 milijonov €, kar pomeni primanjkljaj 820 milijonov € in 88.3% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil skupni izvoz 2549 milijonov €, skupni uvoz 2213 milijonov €, kar pomeni presežek 336 milijonov € in 115.2% pokritje uvoza z izvozom. 15 3. Ohladitev v predelovalnih in storitvenih dejavnostih Gospodarska klima se je v juniju in juliju še nekoliko poslabšala. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je njen kazalnik po majskem malenkostnem povišanju v juniju padel za 3 točke, od junija lani je nižji za 12 odstotnih točk, hkrati pa je njegova vrednost za 16 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Na junijsko znižanje gospodarske klime je vplivalo predvsem znižanje zaupanja v predelovalnih ter storitvenih dejavnostih. Tudi julija se stanje ni bistveno spremenilo; kazalnik gospodarske klime je ostal nespremenjen; nezaupanje v predelovalni dejavnosti se ni spremenilo, v storitvenih dejavnostih pa se je nezaupanje še okrepilo. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v juniju je bila za 2 odstotni točki nižja kot maju, glede na junij lani je bila njegova vrednost nižja za 14, glede na dolgoletno povprečje pa za 9 odstotnih točk. V juliju je bilo glede na julij lani zaupanje v predelovalnih dejavnostih za 12 odstotnih točk nižje. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se večinoma zvišale, razen pri pričakovanem skupnem povpraševanju in pričakovanih cene, ki sta se znižala. Med kazalniki stanj pa se je v juniju glede na predhodni mesec najbolj znižala vrednost kazalnika izvoznih naročil. Naročila v predelovalni dejavnosti 16 2008 2009 2010 2011 2012 Vir: Eurostat Po majskem porastu optimizma je zaupanje v storitvenih dejavnostih junija uplahnilo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v juniju za 4 odstotne točke nižja kot maja in hkrati za 28 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja; v primerjavi z junijem lani je bila njegova vrednost nižja za 13, v juliju v primerjavi z julijem lani pa za 14 indeksnih točk. Zaupanje v gradbeništvu ostaja nespremenjeno, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v juniju v primerjavi s predhodnim mesecem enaka, v primerjavi z lanskim junijem pa je bila za 2 odstotni točki višja, a hkrati za 27 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Med kazalniki pričakovanj se je glede na prejšnji mesec zvišala vrednost kazalnika pričakovane cene, vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje se je znižala, vrednost kazalnika pričakovana skupna naročila pa je ostala nespremenjena. Glavni omejitveni dejavnik v gradbeništvu v juniju je bilo nezadostno povpraševaje, s čimer se je spopadalo 54% gradbenih podjetij. V juliju se je zaupanje nekoliko popravilo; bilo je za 5 indeksnih točk višje kot junija. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v juniju se je glede na maj povišala za 3 odstotne točke, glede na junij lani pa je bil kazalnik nižji za 8 odstotnih točk. Junijski porast pa se je v juliju spremenil v padec kar za 9 indeksnih točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje 3 mesece so se junija v primerjavi mesecem majem večinoma zvišale, razen kazalnikov pričakovanega poslovnega položaja in pričakovane prodaje. V juniju je bil delež podjetij v sektorju, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 55%, 52% podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. Gospodarska klima v celotni EU27 se je v primerjavi z enakim obdobjem lani poslabšala. Po podatkih Eurostata so se v juniju 2012 naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej sicer zvišala za 0,5 odstotne točke, glede na junij lani pa so nižja za dobrih 17 odstotnih točk. Glede na junij lani so se v letošnjem juniju za 2,5 odstotne točke znižala naročila v gradbeništvu, pričakovanja v trgovini na drobno pa so se poslabšala za 2 odstotni točki. Splošni poslovni optimizem se je v juniju v celotni sedemindvajseterici nekoliko poslabšal in sicer za 1,3 odstotne točke, v primerjavi z lanskim junijem pa je bil nižji za slabih 12 odstotnih točk. 17 GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija nižja Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi znižala. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v maju sicer za slabe 4% višja kot mesec prej, hkrati pa za 3,5% nižja kot v maju lani. Impulzni trend kaže, da se je v maju mesecu industrijska produkcija povečevala po stopnji 0,11% mesečno. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v maju za 0,2% nižje kot v aprilu, v primerjavi z lanskim majem pa za 5,6% višje. Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v maju v primerjavi z majem 2011 povečala za skoraj 17%. Impulzni trend pa kaže, da se je v maju dejavnost rudarstva zniževala po stopnji -0,55%. Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v maju glede na maj 2011 skrčila za dobrih 5%, impulzni trend pa kaže, da se je v maju mesecu dejavnost predelovalne industrije zniževala po stopnji -0,14%.. Podatki Eurostata kažejo, da je v maju 2012 glede na april industrijska produkcija zrasla za 0,5% v EU27, na območju evra (EA17) pa za 0,6%. Glede na maj lansko leto pa se je v letošnjem maju industrijska produkcija v EU27 upadla za 2,3%, na območju evra pa za 2,8%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v maju glede na mesec prej zrasla v trinajstih, padla pa v osmih državah in sicer največ v Litvi (-16,3%), največjo rast industrijske produkcije pa so zabeležili na Portugalskem (4,1%). 5. Porast tujega in padec domačega turističnega povpraševanja Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih maja letos, za skoraj 18% nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v aprilu. Vrednost opravljenih gradbenih del 18 se je v letošnjem maju v primerjavi z majem lani zmanjšala za skoraj 24%, medtem pa impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže navzgor in sicer po 0,46% mesečno. Število turističnih prenočitev se je v splošnem nekoliko zmanjšalo. Aprila letos jih je bilo za 0,9% manj kot v enakem mesecu leta 2011, hkrati pa se je skupno število prenočitev v četrtem mesecu letos zviševalo (impulzni trend) po mesečni stopnji 1,22%. Pri tem je prišlo do precejšnjega porasta tujega turističnega povpraševanja, saj je v aprilu število turističnih prenočitev tujih gostov poraslo za slabo desetino glede na april 2011. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v aprilu kaže pozitivno rast po stopnji 2,99% mesečno. Hkrati se je v letošnjem aprilu število prenočitev domačih gostov močno skrčilo in sicer za sedmino glede na enak mesec v lanskem letu. Podatki SURS-a o transportu za maj kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 3,4% manj in v zračnem prevozu za 15,2% manj potnikov kot maja lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za 2,7%, v zračnem prevozu pa za dobro desetino manjše. V cestnem mestnem prevozu je bilo maja prepeljanih za dobro desetino manj potnikov kot v istem mesecu 2011. Potniški promet na brniškem letališču se je v letošnjem maju glede na maj 2011 zmanjšal za 14,9%. V pomorskem prevozu je bilo v maju prepeljanega za slabih 6% več blaga in opravljenih za 6,6% manj tonskih kilometrov kot maja lani. 6. Zmanjševanje brezposelnosti se nadaljuje Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v maju 2012 zmanjšalo na 923735 oziroma za 2268 oseb glede na mesec prej, glede na lanski maj pa se je število zmanjšalo za skoraj 14 tisoč oseb oziroma za 1,5%. V maju je bilo v Sloveniji 816939 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na april se število delovno aktivnih ni bistveno spremenilo, glede na maj lanskega leta pa se je zmanjšalo za dobrih 12 tisoč oseb oziroma 1,5%. Med zaposlenimi jih je bilo v maju dobrih 92% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od maja lani zmanjšalo za odstotek. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na maj 2011 zmanjšalo za 4,8%. Med samozaposlenimi pa je bilo 58% samostojnih podjetnikov posameznikov, njihovo število se je v maju zmanjšalo za 346, od maja lani pa za 565 oseb oziroma 1,0%. Iskalci dela 130,000 -i 60 -10 0 20 30 40 50 10 19 50,000 -20 2008 2009 2010 2011 2012 Vir: Eurostat Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji v juniju 105630 registriranih brezposelnih oseb, kar je za 1166 oziroma 1,1% manj kot v maju ter za 1,4% manj kot junija lani. V juniju se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 6189 brezposelnih oseb, kar je 4,4 % manj kot v maju in 4,1 % manj kot junija lani. Med novo prijavljenimi je bilo 614 iskalcev prve zaposlitve, 1597 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 2967 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je junija znašal 7355 brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 3863, kar je 17,3 % manj kot maja, v primerjavi z junijem 2011 pa je bilo zaposlitev za 21,9 % manj. Po podatkih Eurostata je bila maja 2012 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 11.1%, kar je 0,1 odstotne točke več kot mesec prej ter 1.1 odstotne točke več kot v maju 2011. V celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v maju letos 10,3% in se je glede na enak mesec lani povečala za 0,8 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v maju 2012 v EU27 24,9 milijona brezposelnih oseb, od tega 17,6 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v maju 2012 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili v Avstriji (4,1%) in na Nizozemskem (5,1%), najvišjo pa v Španiji (24,6%). CENE IN PLAČE 7. Pešanje aktivnosti vse bolj stiska cene Življenjski stroški so se junija zmanjšali za 0.6%. Padla je tudi bolj dolgoročna dinamika cen (rast impulznega trenda se je znižala na 1% letno). Spremembe cen skupin proizvodov so se opazno razlikovale, vendar so bila zmanjšanja koncentrirana pri blagu (pocenilo se je za preko 1%), povečanja pa pri storitvah (podražile 20 so se za 0.6%), vendar večjih sprememb v bolj dolgoročni dinamiki ne pri blagu ne pri storitvah ni bilo. Cene so se znižale predvsem zaradi sezonskih učinkov in svetovnih cen derivatov. Zaradi tega so se zmanjšale cene v skupini obleke in obutve (za 3.8%), hrane in brezalkoholnih pijač (za 2%) ter prevoza (za 0.8%). Neodvisno od zunanjih vzrokov so se bolj zmanjšale predvsem cene komunikacij (za 1%). K padcu skupne rasti cen so največ prispevale nižje cene sadja, obleke in obutve ter naftnih derivatov. Cene so se povečale predvsem pri rekreaciji in kulturi, zaradi sezonskega dviga počitniških paketov. Povečanje teh cen je skupni indeks cen dvignilo za 0.3 odstotne točke. Inflacija [hanmonizinana] Vir. Eurostat Harmoniziran indeks cen, ki je evropsko primerljiv, se je junija prav tako zmanjšal za 0.6%, bolj dolgoročna rast cen pa se je malenkost povečala. V evro območju so se junija cene malo povečale, bolj dolgoročna rast cen pa se je komaj opazno zmanjšala in je bila praktično enaka kot v Sloveniji. Osnovna inflacija, ki ne vsebuje vplivov zunanjih (od gospodarstva malo odvisnih) faktorjev (namreč produktov zelene tržnice in energentov) je bila tudi junija v Sloveniji nižja kot v evro območju (medletna rast se je znižala na 1.45%, v evro območju pa na 1.85%). Proizvajalčeve cen so se junija malo povečale (za 0.1%), zaradi opazno velike sezone pa se bolj dolgoročna rast cen celo znižala (medletna stopnja rasti je padla na 0.7%). Večja gospodarska aktivnosti na izvoznih trgih izven evro območja je dobro vidna tudi v strukturi dinamike rasti cen proizvajalcev. Tako so proizvajalčeve cene proizvodov za domači trg junija stagnirale, cene proizvajalcev, ki izvažajo izven evrskega območja, pa so porasle za 0.7%. Takšna je tudi struktura bolj dolgoročne dinamike cen industrijskih proizvajalcev (medletna stopnja rasti produktov za domači trg je 0.8%, proizvodov za izvozne trge izven evro območja pa 1.4%). 21 Julijska pričakovanja ne kažejo, da bi v bližnji prihodnosti struktura povečanja življenjskih stroškov bila še naprej takšna kot v juniju . Pričakovano povečanje cen blaga (v trgovini na drobno) je namreč še naprej nad dolgoletnim povprečjem, pričakovano povečanje cen storitev pa opazno pod. Če sodimo po pričakovanjih, se bo v naslednjih nekaj mesecih umirjanje proizvajalčevih cen nadaljevalo, saj so ustrezna pričakovanja že padla pod dolgoletno povprečje in še naprej padajo. V zadnjem mesecu (do sredine julija) so se cene surovin (v evrih) povečale za skoraj 10%, vendar je le del tega povečanja prispevala sprememba tečaja evra. Najbolj sta se podražili hrana in nafta (v evrih za preko 13%), najmanj pa neprehrambene kmetijske surovine in zlato (za okoli 3.5% v evrih). V letu dni so se cene surovin povečale za 7.1% (v evrih). Najbolj so porasle cene hrane (v evrih za preko 21% ), najmanj pa cene kovin, ki so bile sredi julija v evrih za preko 11% nižje kot pred letom dni! 8. Povprečne plače države se še naprej počasi zmanjšujejo, skupni izdatki države za zaposlene pa rastejo hitreje kot lani Podatki o plačah so dostopni do maja, ko so se povprečne plače povečale za 1.1%. Ker je maj sezonsko močan mesec, je bilo povečanje bolj dolgoročne dinamike plač znatno manjše, medletna stopnja rasti se je povečala le na 1.3%, impulzni trend, ki je pred tem dva meseca že padal, pa je maja stagniral. V nekaterih sektorjih so maja plače precej poskočile, prednjačilo je predvsem rudarstvo in (precej manj) oskrba z električno energijo ter oskrba z vodo. Bolj dolgoročna dinamika rasti je še naprej zelo visoka v sektorju oskrbe z električno energijo (medletna rast povprečnih plač je bila 6.5%), zaradi skoka v maju pa je poskočila tudi bolj dolgoročna rast plač v rudarstvu (medletna stopnja rasti je bila maja skoraj 15%). Plače v sektorjih javnofinančnega segmenta še naprej zaostajajo. V maju so od plač javnofinančnega segmenta padle samo plače zdravstva ter kulturnih in razvedrilnih dejavnosti, medtem ko je bila bolj dolgoročna rast plač v vseh sektorjih javnofinančnega segmenta negativna. Navkljub zmanjševanju oziroma padanju povprečnih plač v javnofinančnem segmentu se letos masa plač in ostalih izdatkov za zaposlene širše države povečuje po medletnih stopnjah, ki so opazno višje kot lani v istem obdobju. V povprečju prvih štirih mesecev letos je bila rast skoraj 2% (samo v aprilu so ustrezni izdatki porastli za preko 6%), v lanskem letu pa le 0.5%. V celem letu 2011 so izdatki za zaposlene celo padli za 0.9%, decembra pa so se znižali še opazno pod povprečje leta 2011, torej letošnji višji izdatki niso posledica prenosa iz lanskega leta. FINANČNA GIBANJA 9. Pešanje davkov se širi Podatki o javnofinančnih prihodkih še niso kompletni, težave na DURS-u trajajo že devet mesecev. Javnofinančni prihodki so junija porasli za 5%, navkljub temu je dolgoročna dinamika še naprej opazno negativna; kumulativni fiskalni prihodki v drugem četrtletju so bili 10% (za 150 milijonov) nižji kot v lanskem letu. Neposredni davki in ostali prihodki so se po padcu v maju junija popravili, vendar ne toliko da bi nevtralizirali majski izpad. Donos od davka na dobiček podjetij je v juniju dosegel ponovno pričakovano-normalno vrednost (bil je približno 2% višji kot lani), izpad v maju in aprilu (zaradi letošnje korekcije davčne oblike), ki smo ga omenili že v predhodnem mesecu (okoli 100 milijonov) bo tako, verjetno, ostal trajen. Tudi dohodnina je iz nizke majske vrednosti poskočila za skoraj 50%, vendar navkljub temu ni dosegla vrednosti v lanskem juniju (bila je za 17 milijonov ali 6.8% nižja), tako da ostaja še naprej odprto vprašanje, ali je letošnje že dve mesečno zaostajanje za lanskimi vrednostmi posledica (začasnega) premika v timingu doplačil (vračil) ali pa letošnjega spreminjanja dohodnine. Kot smo videli, podatki o junijskih plačah ne kažejo nobenega opaznega padca, torej je bil opazen padec majske medletne stopnje prispevkov posledica predvsem velikega skoka v 2011 (učinka osnove) in ne zmanjšanja plač, ki smo ga kot eno od možnosti omenili v prejšnji številki GG. Posredni davki so tudi junija (tako kot maja) močno padli, tako da so bili kar 18% nižji od posrednih davkov v lanskem letu. Takšno več mesečno opazno padanje posrednih davkov, pri katerih so sicer običajni veliki nihaji (zaradi premikanja timinga vplačil), je nepričakovano! Še bolj nenavadno je, da je bila medletna stopnja negativna pri obeh ključnih domačih davkih na blago in storitve (pri trošarini in davku na dodano vrednost) in v dveh zaporednih mesecih. Da ne gre za daljnosežno in dolgoročno padanje donosa od domačih davkov na blago in storitve je možno dokumentirati samo še z naraščajočim donosom davka na dodano vrednost od blaga iz uvoza. Kot smo že večkrat opozorili, se davčne obveznosti za ta davčno obliko praviloma plačuje kontinuirano in so učinki premikov koledarja na njen donos zanemarljivi. Davek na dodano vrednost od uvoza je bil v letošnjem juniju za 1.2%, maja pa za 0.2% višji kot pred letom dni. 10. Pospešitev padanja kreditov Padanje kreditov se je junija pospešilo. Skupni krediti podjetjem in prebivalstvu so se zmanjšali za 60 milijonov. Eni in drugi so bili nižji kot v juniju prehodnega leta. Padanje so pospešili še zlasti krediti podjetjem, saj se je pri njih medletna stopnja, ki je do vključno maja vztrajala na približno -4%, zmanjšala v juniju na -5.2%. Dinamika kreditov v evro območju se je po odločitvi evropskega bančnega regulatorja lani jeseni prav tako začela zmanjševati. V drugem četrtletju letos je medletna stopnja rasti kreditov podjetjem in prebivalstvu postala negativna tudi v evro območju. Depoziti Vir: ECB; BS; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti za četrtletja Relativno ugodna gibanja v plačilni bilanci (izravnan oziroma pozitiven tekoči račun) precej prispevajo k sicer skromnemu naraščanju depozitov, navkljub hitremu krčenju kreditov. 24 Bolj dolgoročna dinamika depozitov se sicer zmanjšuje že od sredine 2010 dalje. V zadnjih treh četrtletjih medletna rast depozitov stagnira na okoli 1.6% letno, kar je približno enako kot v evro območju. Znižanje ključne obrestne mere ECB bo verjetno sprožilo nadaljnje zniževanje ostalih grosističnih obrestnih mer, tudi euriborja, ki se je sicer po šestmesečnem padanju, ki ga je sprožila ponudba triletnega kredita ECB decembra lani, v juniju skoraj ustalil. V tem času je euribor močno padel (trimesečni je padel na 0.66% in se je od decembra 2011 praktično razpolovil). Drobno prodajne posojilne obrestne mere se konec prvega polletja znižujejo le pri stanovanjskih kreditih; pri potrošniških kreditih prebivalstvu in kreditih podjetjem obrestne mere stagnirajo oziroma rahlo nihajo. V evro območju posojilne obrestne mere za podjetja stagnirajo, za prebivalstvo pa se znižujejo (za približno desetinko točke na mesec). Depozitne obrestne mere za ročnosti preko enega leta rahlo padajo, ostale stagnirajo. V evro območju depozitne obrestne mere vseh ročnosti počasi padajo, po približno desetinko točke na mesec. 11. Presežek v tekoči bilanci se povečuje Ugodnejši plačilnobilančni saldi letos v primerjavi z lanskimi so posledica bolj izravnane tekoče menjave blaga in storitev, ob večjem neravnotežju v dohodkih faktorjev, prvenstveno zaradi večjega bremena plačila obresti za vse večji neto zunanji dolg. Maja 2012 je znašal presežek tekoče plačilne bilance 110.7 milijonov €, kar poveča petmesečni presežek na 186.0 milijonov €. Pri tem je bil majski blagovni primanjkljaj 8.8 milijonov € (maja lani 161.6 milijonov €), storitveni presežek 181.5 milijonov € (122.2 milijona €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev 55.4 milijonov € (54.9 milijonov €), saldo neto transferov je bil -6.7 milijonov € (maja lani 0.3 milijone €). V prvih petih mesecih skupaj je bil letos blagovni primanjkljaj 196.2 milijonov €, lani 461.9 milijonov €, storitveni presežek letos 828.4 milijonov € (lani 582.9 milijonov €), primanjkljaj v faktorskih dohodkih 285.6 milijonov € (lani 189.5 milijonov €) in primanjkljaj v neto tekočih transferih 60.5 milijonov € (v enakem obdobju lani je bil presežek 79.4 milijonov €). K skoraj 150 milijonskemu presežku na računu storitev sta daleč največ prispevala povečanja presežkov pri transportu in potovanjih. Primanjkljaj na računu dohodkov se je letos povečal predvsem zaradi večjih plačil za storitve tujega kapitala. delu računa. K skoraj 140 milijonskemu poslabšanju na računu tekočih transferov pa je daleč največ prispevala država; lani je v petih mesecih pridobila 93 milijonov evrov, letos jih je 20 izgubila. Kapitalski in finančni račun je po petih mesecih 2012 negativen -165.3 milijonov €, kar pomeni zmanjšanje obveznosti oziroma povečanje terjatev do tujine; v enakem obdobju lani je znašal +125.9 milijonov €. Pri tem znaša saldo kapitalskega računa 32.0 milijonov € (v petih mesecih lani je bil -8.7 milijonov €), tuje neto neposredne naložbe so 227.1 milijonov € (lani 191.8 milijonov €), neto naložbe v vrednostne papirje so -660.9 milijonov € (lani so bile kar +2518 milijonov €), neto ostale naložbe pa 200.1 milijonov € (lani -2508.8 milijonov €). Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so porasle za 36.9 milijonov € (v petih mesecih lani za 22.5 milijonov €), neto napake in izpustitve pa znašajo -20.7 milijonov € (lani -136.9 milijonov €). Plačilna bilanca (milijoni €] 25 janua - maj Maj 2011 2012 2011 2012 I. Tekoči račun 11,0 186,0 -94,0 110,7 1. 3lago -461,9 -196,2 -161,6 -8,8 2. Storitve 582,9 728,4 122,2 181,5 transport 227,1 253,2 53,3 49,9 potovanja 464,2 523,5 90,8 105,5 3. Dohodki -189,5 -285,6 -54,9 -55,4 delo 69,9 98,2 18,2 17,4 kapital -259,4 -383,7 -73 -72,7 4. Tekoči transferí 79,4 -60,5 0,3 -6,7 država 93,2 -19,5 7,4 41 ostali -13,7 -41,0 -7 -10,8 II. Kapitalski in finančni račun 125,9 -165,3 59,9 -191,7 A. Kapitalski račun -8,7 32,0 0,2 0,6 B. Finančni račun 134,6 -197,2 59,6 -192,3 1. Neposredne naložbe 191,8 2271 111,5 84,9 2. Naložbe v vrednostne papirje 2.518,50 -660,9 287,7 166,5 3. Finančni derivativi -89,4 -0,5 -4,9 0 4. Ostale naložbe -2.508,80 2001 -335,2 -442,2 5. Mednarodne denarne rezerve 22,5 36,9 0,6 -1,6 III. Neto napake in izpustitve -136,9 -20,7 341 81 Vir: BS Pri zadolžitvi do tujine je prišlo konec 2011 do znatnega popravke navzdol pri terjatvah Slovenije do tujine, kar bistveno povečuje neto dolg do tujine. Tako je znašal konec aprila 2012 bruto dolg Slovenije do tujine 42382 milijonov € (50 milijonov € več kot mesec prej), terjatve od tujine 27916 milijonov € (252 milijonov € več kot mesec prej), kar pomeni neto zunanji dolg 14466 milijonov € (preko 40% BDP). V mesecu dni se je zmanjšal za 202 milijona €. 26 V bruto dolgu je 46.8% javni in javno garantirani dolg. Njegov delež se približuje polovici celotnega bruto dolga. Gre za zamenjavo zasebnega dolga, ki ga dolžniki niso sposobni odplačevati, z javnim dolgom. Ne-garantirani zasebni dolg je dosegel maksimum konec 2008, ko je znašal 30097 milijonov €, konec aprila 2012 pa je bil za 7532 milijonov € manjši. V enakem obdobju dobrih štirih let se je javni in javno garantirani dolg več kot podvojil; narasel je iz 9137 milijonov € na 19817 milijonov €. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so bile konec aprila 2012 717.5 milijonov €, konec maja pa 747.6 milijonov €. Pri tem je bilo v rezervah konec maja za 128.5 milijonov € zlata, 254.2 milijonov € imetij SDR, za 150.1 milijonov € rezervne pozicije pri MDS in za 214.7 milijonov € ostalih deviznih rezerv. VPETOST SLOVENIJE V NOTRANJI TRG OSEM LET PO VSTOPU V EVROPSKO UNIJO Meta Ahtik 27 Z vstopom v EU država postane del notranjega trga, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Prost pretok blaga v EU ima najdaljšo tradicijo, zato je povezanost na tem področju dobra. Trg storitev je integriran slabše, pretok oseb pa je skromen. Visoka raven pretoka kapitala in integracija kapitalskih in finančnih trgov se hitro spreminjata. Slovenijaje v skupni trg dobro vpeta; njena povezanost z EU je na vseh štirih elementih blizu povprečnim vrednostim ali pa jih presega. Nadpovprečen del slovenske trgovine se odvija z državami EU. Povezanost na področju storitev tudi v Sloveniji zaostaja za povezanostjo na področju blaga. Na trgu dela in kapitala je Slovenija močno vezana na tradicionalne trge nekdanje Jugoslavije. Od tam prihaja večina zaposlenih tujcev, redki Slovenci, ki se zaposlujejo v tujini, odhajajo v druge članice EU. Kar štiri petine tujih neposrednih naložb v Sloveniji prihaja iz EU, manj kot petina slovenskih pa gre v EU. Ključne besede: EU, notranji trg, trg dela, Jugoslavija INTEGRATION OF SLOVENIA INTO SINGLE MARKET EIGHT YEARS AFTER ENTERING EU 28 By entering EU a country becomes part of the so called Single Market that assures freedom of movement of goods, persons, services and capital. Due to longest tradition, the highest level of integration has been achieved in the market for goods. Services market is less integrated, while a movement of persons remains rather low. Very high level offinancial markets integration has been achieved, its level is but very volatile. Slovenia is well integrated into the Single Market. Its connections with EU are close to EU average or even higher in all four freedoms. Above average share of Slovenian trade in goods is with EU members states. Trade in services lags behind; similarly as in other EU member states. Slovenian capital and labor markets are firmly connected ex-Yugoslavia; most foreign employees in Slovenia originate from the area, while majority of a rather small number of Slovenians work in other EU states. Eighty percent of FDI in Slovenia comes from EU, while less than fifth of Slovenian FDI goes to EU member states. Key words: EU, single market, labor market, Yugoslavia 1. Štiri svoboščine Država, ki vstopi v Evropsko unijo, postane del t.i. notranjega trga, ki je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) definiran kot območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Z ekonomskega vidika bi lahko o vzpostavitvi pravega skupnega trg govorili, če bi se prej naštete »svoboščine« (blago, osebe, storitve in kapital) po območju unije premikali tako, kot se premikajo med regijami v posameznimi članici.1 Gibanje blaga, oseb, storitev in kapitala med članicami je torej mogoče primerjati z njihovim gibanjem znotraj članice. Glede na to, da ti podatki običajno niso statistično zabeleženi, bodo opravljene zlasti primerjave s premiki blaga, oseb, storitev in kapitala, ki izvirajo iz Slovenije (in drugih članic EU), izven Evropske unije (in obratno). Podatki bodo dali odgovor na vprašanje, kako močna je vpetost Slovenije v skupni oziroma notranji trg ter kakšna je relativna (v primerjavi z nečlanicami EU) gibljivost štirih elementov, katerih prosto gibanje je del definicije skupnega trga. 29 2. Blago Prost pretok blaga je bil v članicah Evropske unije vzpostavljen že leta 1968 in ima od štirih svoboščin najdaljšo tradicijo. Kasneje se je Evropska unija dodatno usmerila v odpravljanje drugih, necarinskih ovir prostemu pretoku blaga, zato je povezanost na tem področju precej dobra. Na notranjem trgu tako poteka kar 67 % zunanje trgovine držav članic.2 Slovenija je, čeprav je relativno mlada članica, na področju trgovine z blagom celo nadpovprečno dobro povezana z drugimi članicami Evropske unije. V EU izvozi kar 73 % in iz nje uvozi 78 % blaga, s čimer presega povprečno vezanost držav članic na skupni trg. V nekaterih pogledih, npr. z vidika povezanosti z osrednjim delom EU, kateremu se prilagaja tudi denarna politika, je to ugodno, medtem ko se lahko, po drugi strani, šibka gospodarska situacija v tesno povezanih članicah Evropske unije v državo, ki je nadpovprečno vezana na skupni trg, prenese še hitreje.3 Slika 1 prikazuje razmerje med izvozom v druge članice EU-27 in izvozom v nečlanice4 te povezave za vse države, ki so trenutno v EU in za Slovenijo v obdobju med letoma 2004 in 2011. V EU je mogoče zaznati povečano usmerjenost na zunanje trge, saj se vrednost indikatorja zmanjšuje - čedalje manjši delež uvoza in izvoza blaga izvira iz oziroma je usmerjen na trge EU. To velja zlasti za področje uvoza, kjer domače blago očitno nadomešča blago iz držav s poceni delovno silo. Povezanost Slovenije z EU je ob vstopu v povezavo precej presegala povprečno vrednost EU, se potem nekoliko znižala, in se s krizo ponovno začela povečevati. 1 Ob upoštevanju različnih naravnih ovir ipd. 2 Podatek za leto 2011. 3 Vse to velja tudi za trgovinsko povezanost na področju storitev. 4 Če je torej delež izvoza v članice EU 67 %, v nečlanice pa 33 %, je vrednost kazalnika: 0,67/0,33 = 2,0. 30 Slika 1: Indikator vezanosti na EU, izvoz in uvoz blaga, Slovenija, EU-27, 2004-2011 3.5 -, 3 -2.5 -2 -1.5 -1 -0.5 -0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: Eurostat, lastni. Slika 2: Izvoz in uvoz blaga znotraj in izven EU kot delež BDP, 2011. Vir: Eurostat, lastni Slika 2 za članice EU5 prikazuje delež vsote uvoza in izvoza blaga v BDP. V spodnjem delu stolpca je prikazana trgovina z drugimi članicami EU-27, v zgornjem delu stolpca pa 2 0 5 Manjkajo podatki za Nemčijo, Španijo, Luksemburg, Malto in Združeno kraljestvo trgovina z nečlanicami EU. Vodoravni črti prikazujeta ustrezni povprečni vrednosti za EU. Razlike med državami, tako v deležu trgovine v BDP kot v njeni geografski usmeritvi, so precejšnje. Nekatere je mogoče pojasniti z velikostjo države,6 njeno lego7 ipd. Slovenija, kot je bilo že prikazano, sodi med nadpovprečno odprte8 članice EU in je hkrati tudi država z nadpovprečnim deležem blagovne trgovine z drugimi članicami povezave.9 3. Storitve Večina storitev, ki sicer v večini članic EU predstavljajo več kot 70 % BDP, se še vedno izvaja znotraj držav članic, v katerih ima izvajalec storitve svoj sedež. Storitve so namreč po svojih lastnostnih manj primerne za mednarodno menjavo, poleg tega je njihov pretok teže statistično beležiti. Čezmejne storitve se namreč lahko izvajajo na štiri načine: • čezmejno opravljanje storitev: ponudnik storitve je ustanovljen v določeni državi članici, storitev pa opravi v drugi državi članici; • svobodno prejemanje storitev: prejemnik storitve potuje v državo ponudnika storitve; • ponudnik in prejemnik storitve potujeta v drugo državo članico (npr. turistične storitve); • opravljanje storitev na daljavo (npr. izvedba storitev z uporabo telekomunikacijskih sredstev). Statistično je zabeležen le del teh storitev, zlasti tiste iz prve skupine. Ne glede na to, pa je mogoče napredek v integraciji evropskega trga storitev ugotoviti s pomočjo primerjave s trgi izven EU. 31 Tabela 1: Delež blaga in storitev v zunanji trgovini EU, 2004 in 2011. 2004 2011 BLAGO STORITVE BLAGO STORITVE ZNOTRAJ EU 89 % 11 % 78 % 22% IZVEN EU 78 % 22% 72 % 28 % Vir: Eurostat, lastni. Ob primerjavi gibanja blaga in storitev na skupnem trgu se izkaže, da je trg blaga precej bolj integriran kot trg storitev. Prej opisan kazalnik, ki kaže količnik vsote izvoza in uvoza 6 Majhne države so običajno bolj odprte. 7 Trgovina se v večji meri odvija s sosedami, pri »obrobnih« državah je torej pričakovati večjo odprtost navzven. 8 Merjeno z vsoto izvoza in uvoza kot deležem v BDP. 9 Pred njo so le Slovaška, Madžarska, Estonija, Češka in Belgija. na notranjem trgu in izven njega, ima namreč (za EU10) pri storitvah vrednost, ki se je v letih med 2004 in 2011 gibala med 1.1 in 1.6 (Slika 3), pri blagu pa se trenutno giblje okrog 2 (Slika 1). Za razliko od trgovine z blagom se je povezanost na področju storitev povečevala. Storitve (skladno z rastjo njihovega deleža v BDP) pridobivajo na pomenu tudi v mednarodni trgovini, zlasti »notranji«11, kar je dodaten indikator povezovanja notranjega trga na področju storitev (Tabela 1). Od 11 % deleža v notranji menjavi v letu 2004 so dosegle kar 22 % delež v letu 2011 (delež blaga se je torej znižal z 89 % na 78 %), medtem ko se je njihov delež v menjavi izven EU povečal z 22 % na 28 %. 32 Tudi pri storitvah izvozna usmerjenost Slovenije na trge EU presega povprečne vrednosti EU Slovenija je v članice EU v letu 2011 izvozila kar 72 % vseh izvoženih storitev (za povprečje EU je ta vrednost 59 %). Indikator vezanosti na EU presega 2 (uvoz in izvoz storitev iz/v članice EU je dvakratnik uvoza in izvoza storitev iz/v nečlanice), medtem ko je povprečna vrednost za članice EU okrog 1,5. Slika 3: Indikator vezanosti na EU, izvoz in uvoz storitev, Slovenija, EU, 2004-2011. I EU SLO 2.5 -, 2 - 1 - 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: Eurostat, lastni. 0 Povezanost Slovenije z Evropsko unijo pa na področju storitev vendarle zaostaja za povezanostjo na področju trgovine z blagom, saj je delež blaga, ki izvira ali je namenjen na trge EU manjši od deleža z EU trgovanih storitev. 10 Pri izračunu zaradi nedostopnosti ustreznih podatkov v bazi Eurostat sicer niso bili upoštevani podatki za nekatere najpomembnejše države: Nemčijo, Španijo in Združeno kraljestvo pa tudi za Malto. 11 Znotraj EU. Slika 4: Izvoz in uvoz storitev znotraj in izven EU kot delež BDP, 2011. ZNOTRAJ EU | IZVEN EU 0.5 -, 0.45 -0.4 -0.35 -0.3 0.25 -0.2 0.15 -0.1 0.05 0 1.1 IIIIII ttf O 33 Vir: Eurostat, lastni. Slika 4 prikazuje delež vsote uvoza in izvoza storitev v BDP. Podobno kot na Sliki 2 za blago je v spodnjem delu stolpca je prikazana trgovina z drugimi članicami EU-27, v zgornjem delu stolpca pa trgovina z nečlanicami EU. Obe črti prikazujeta vrednosti za EU. Zaradi zelo velikega odstopanja od drugih članic EU na grafu niso prikazane vrednosti za Luksemburg in Irsko.12 Tudi na področju trgovine s storitvami je Slovenija nadpovprečno odprta država, vrednost njenega izvoza in uvoza storitev v BDP namreč presega povprečno vrednost v članicah EU. Nadpovprečen je tudi delež izvoza storitev v druge članice EU, medtem ko je izvoz v nečlanice manjši od povprečja. Slovenija je torej zelo močno vpeta v skupni trg EU na področju storitev. 4. Osebe (delo) Gibanje produkcijskega faktorja delo v praksi pomeni fizični premik posameznika v drugo državo in izvajanje delovnih storitev v tej državi. Motiv selitve običajno predstavlja »boljša« služba. V primerjavi s faktorjem kapital je premik faktorja delo precej bolj zapleten, saj je povezan ne le s selitvijo posameznika, ki se odloči poiskati novo službo, ampak 12 Luksemburg namreč izvozi storitve, ki po vrednosti predstavljajo kar 192 % njegovega BDP (68 % tega v druge članice EU), medtem ko ta vrednost pri Irski znaša 103 % (54 % izvoza storitev gre v druge članice EU). pogosto tudi s selitvijo njegove družine. Ovire gibanju delavcev so precejšnje že znotraj držav, mobilnost delavcev med državami pa je seveda še precej nižja. Poleg naravnih ovir, kot so socialne, kulturne in jezikovne razlike ter staranje delovne sile (starejši delavci so manj mobilni), gibanje delavcev otežujejo tudi umetno ustvarjene ovire, kot so razlike v institucijah trga dela, problemi pri prenosu pokojninskih in socialnih pravic ter nepopolno priznavanje poklicnih kvalifikacij. 34 Prav zato je mobilnost dela med državami še nižja kot med regijami iste države13, kar je razvidno iz Slike 5, ki prikazuje strukturo zaposlenih v posamezni državi po državljanstvu.14 Večina zaposlenih v posamezni članici EU so državljani te države. V povprečju je v članicah EU zaposlenih le 6,9 % nedržavljanov. Od tega je državljanov EU le 2,9 %, nedržavljanov pa 4 % (58 % vseh v državah članicah zaposlenih tujcev). Izjemo predstavlja le Luksemburg (zaradi sedeža več evropskih institucij in statusa mednarodnega finančnega centra), kjer je zaposlenih 44,8 % državljanov drugih članic EU in 4,1 % nedržavljanov EU. Polovica delavcev je torej »tujega« izvora. V šestnajst članicah EU pa je zaposlenih več nedržavljanov EU kot državljanov EU iz drugih članic. Med njimi je tudi Slovenija, v kateri je zaposlenih 2 % nedržavljanov, od tega 0,1 % državljanov EU in kar 1,9 % (96 %) »zunanjih« delavcev. Tu se kaže tradicionalna vezanost na delavce, ki prihajajo iz nekdanje skupne države. Slika 5: Delež državljanov, državljanov drugih članic EU-27 in nedržavljanov članic EU, zaposlenih v članicah EU-27, 2011.* ■ DRŽAVLJANI I DRŽAVLJANI DRUGIH CLANIC EU-27 NEDRŽAVLJANI EU-27 100% 90% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% cocococococococococo 03 £ 10 p er m cd lo 03 cd lo 0ü 03 r-v 03 en lo o ■št 03 ■št o' o ■št co '- 03 c^ -'- c^ -'- co cu -'- cd co '- r^ 03 co c^ c^- 03 ■št 03 03 lo ■št c^ 03 03 lo ■št -'- 03 co cu Širša država t i s s £ le or p r-v cd co ■št r^ lo o o o r^ cu o ■št 03 lo cu cd lo 03 03 lo ' cu o' ■št o cd c^ 00 ' cu 5 K rv cd c^- ■št 03 ci cu r^ li^- s cd~ cu ' c^ r^ r^ c^- cu c^ -'- ' ■št co lo 6 lo 03 lo -'- cd mi cu cu cu cd cu lo cu cu lo cu cu lo cu 03 ■št ■št cu cu o cu ■št co 03 03 lo co lo 03 cü 03 o cu ' o cu cd co o cu cd c^ 03 ■št o cd en ■št o cu 03 cu co 03 6 03 ■št ■št cu cu o cu 6 co co co 6 lo cu cu cö S co d a n čt rn m en p er m en en o r^ co o r^ lo 03 cu 03 i-v lo cd en o cd cd~ co 03 o cu lo r^ lo 03 cv ■št lo ' c^ c^- 03 ■št lo 6 lo cu cu co cu -'- 03 ■št ■št ■št lo cu '- ■št c^ '- r co c co o v cu cu 03 ■št Izvozne cene EU27** medleta stopnja up cd cu ■št co o 7 cu lío m ■št ■št cd 7' cd r^ cd' cn m líí ■št cd cd' m ■št' co o ci cn CD ■št co o cu 7 r^ ci co co co' ■št o ci cu cu lío en co ■št cn o lío 7 o lío co dí co cu lío co do ■št co ■št ■št 7 cu ■št o do lío J2 cd d in cd ■št o o co cd o r^ o r-v cu K K cd cd cu K K cu K r^ cd' '7 cd c^ c^' cu r^' cd K '7 K oí do oi o o cu ai ■št c^ dí cu do c^' cu c^ c^' cu cu cu cu cd cu cu Izvozne cene Slovenija** a n ja t jn ® a. TJ o et E m cvi ■št co cu co m r-v cu 7 m cd o cu cd' 7 cd oi m ■št 7' ■št ■št K co o co c0 cd 7 cn ■šf cn m 7' m c^ c^' co o ci o c^ c^' co c^ líí cd c^ lío c^' co cu 7' lío cu cd ■št lío co do lío ■št ^f o do lío ■št cd o cd cu J2 cd ■a in í-v ni o co □i o co r^ o co o cd K '7 ci cd líí cd K m líí ■št oi r^ K lcí cd K m co K do c^' c^ oi c^ c^' cu cd ai do ai ■št c^' cu ■št cu c^ c^' cu cd c^ c^' cu c^ * * 7 cu U E z o B t a le jan "a cd o t ms r-v cd ■št lío cd cd co cd cvi cu 7 ■št oi cu cd ci co m r^ líí cu ■št K co cd ■št' cu cd ■št' 7 cd cu cu co c^^ cu c^ c^' m ci o ci 7 do oí co r^ oi cu ■št oí fü o co o lío o ■št cu ■šf o ■št o co co 7' co lío c^' cn c^ 7' cd do o v e 55 cu r^ co cu o cd en co o co cn co cn o cn o ■št o m co co co o co co o co m cu cd m co o m rv o cu 7 co co cd co ■št cd 5 cd co cu ■št co cu co co cd o co od cd ■št cu on 7 co cd m on cu o co ■št cu cu cu cn m do cn cu cu co co co ■št cu cd do cn cu o r^ co ■št ■št cd lío co 7 cn cu ■št o ■št ■št cu o ■št cu co 7 cu co co o o cd ■št cd cn co ■št o ■št cu 7 lío do '7 cu ■št ■št Izvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn ® a. "a o et E m co lío o cd eri 7 o cvi cu cd o 7 co ci 0 01 cu ■št cd 00 cu o ■št ■št ■št cu cu co cd cu 7 ■ŠT c^' m cn lcí co ■št c^' lío co ■št do c^' ■št c^' c^' lío c^ co r^ c^' co lío 7' co r^ dí co ■št ■št cd cd cn r^ 7' 7 lío ai cu co cu e o S cd 7 o S co r^ r^ m cn m co cd m m cu 7 7 ■št ■št cu ■št m ■št ■št cd co co cd cu cn m co o cd cd m cd cd m co o co cd m r^ m cu cd cd co ■št cu cd o lío cd cd a^ o cn co co o lío cd cd lío cd co cd o cd cn ■št cd cd co cd Izvoz Slovenije* a n >u -u U -U cu cu CO ■šT lo 47 48 Poslovni optimizem EU27 Slovenija CD co OU ■šT ■ŠT CD o ■ŠT cu cu CD cu CD ■ŠT' '7 oj cn ■ŠT oj ■šT ai u^' CD r^' j; Lip' Lip O K c^ '3 a? c^' C^ 00 c^ c^' LiD C^' CD cp' '7 '. 7 cu Z) E r-v oj en o o 3 m CD OU 3 Lij 3 od CU CU CD CD ■šT oj co ■šT CD cu Lip c^ c^' C^ c^' c^' u^ Li^' ■šT c^' r^ c^' LiD C^' Li^ oj op LiD 00 0^ Li^' Lip' LiD up od Li^' a5 O m Trgovina na drobno pričakovanja EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s CVi cn CD N ■šT m oi CU eri m co o UD O oj ■šT ■šT LCD ■šT CD f' CD O cp' c^ a? '3 C^ oi c^ c^ u^' U^ oi co 00 r^' ^^ U^' '7 C^' C^' '7 oj CU Li^' c^' C^. c^ up a a n jn S O +j os ■ŠT co LiD oj cu oj cu o cci ■šT CD cp' O CU CD ■šT '3 O cu ■ŠT' oj u^ oi ^^ C^' r^ u^' o f' c^ up Lip' r^ c^' ■ŠT c^ c^' r^ oi a5 LiD C^' C^ oj c^ c^' LiD O r^ c^' Naročila, gradbeništvo EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s 3 ■šT 7 cp cn o oj cu co o cu cu ■šT O' Lij CD oj cu oi co oj cu r^' c^ u^' c^ c^' c^' op U^ CD C^' LiD c\j LiD C^' Lij r^ c^' 0^ U^' cn ■šT C^ oi LiD C^' ks čil OJ P 1 E 7 o ■šT cu N 3 od Lij f m cu oj f od o' f '7 03 f CD ■šT ■ŠT LiD' f '3 CD' f CO o' f ^^ r^' co cu oi co co oi co '7 oj '3 K '3 '7 r^' '3 '3 U^' '3 '7 co' '3 C^ K '3 c^ oj C^ C^' '3 U^ oj c^ c^' f CD oi '3 LiD co K '3 Lip '7 C^' f c^ c^' Naročila, predelovalna dejavnost EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s CD CD iri 7 ■ŠT co cn ■šT op m CD oj cu o r^ cu m o' 3 CD cn cu m cn cu o o' 3 co ■šT cu o CD '7 1< LiD C^' cu o CD C^ CD CD O CD op u^ o od cp m CD CU c^ o ■šT oi CD c^ r^' Lij aa n jn os CD cn cvi 5D Lij o o cd up CD m ■šT CU co up cu m o' r^ up co cp' LiD Lip' LCD Lip' O up m c^ c^' '7 LiD r^' c^' c^ c^ c^' c^ C^ C^' C^ u^ oi '3 C^' c^' cn oi C^ oj C^ '7 c^' c^ '. c^ Poslovna klima EU13 a ab S E te e =a E ee E k. s ■šT ou o 7 up 7 ou cu cd cvi CD o cn Lip op cn o u^ c^' LiD C^' r^ c^' c^ c^' CD cp' c^' LiD C^' p op op rs m 00 00 a ja s ® O 4j os en CVI co co cp m m cu m ■šT o o CD o' LCD ■št Lip ep o c^ c^' j; ^^ c^' o c^' c^ c^' c^' co o OD o C^ c^' cu c^' od C^' c^ cp' LiD C^' CO cp' c^ c^' '7 c^' o t e r^ o o CU co o o cu cn o o cu o o cu CD cu \ CD CU CU 3 ■šT LCD CD 7 co cn o ' cu CD CU cu 3 ■šT LiD . Poslovni optimizem medletna sprememba 03 03 LC3 CD 03 o CU CU o O ■ŠT o ■ŠT LC3 CD 03 ■šf LC3 CU C^ C^' cu c^' CCI c^' 03 0^' 0^' c^' up u^ ai c^ '8 C^' C^ a5 -15,□ 03 '5 03 a ja fš ra O 4J os CD 03 03 cu CU 03 o 03 o 03 K CO LC3 r^ LC3 CO 03 r^ LC3 C^ c^' j; r^' c^' r^ c^ c^' c^' LC^ cv c^ LC^' op CU LI? o CO U^ ■šf 03 03 Trgovina na drobno pričakovanja a a b S E te e =5 E ee E k. s CO ■šT ■ŠT CD LC3 o 03 CO ■ŠT CU CO CD O CU- 03 O CO cu r^ 03 r^ 03 c^' LC3 cu LC3 C^ CD 00 c^ 03 03 03 LC3' u^ 03 u^ c^' c^ c^' '. 03 LC3 03 03 c^' 0^ LC3 a a n jn S O +J os 03 O ■ŠT LC3 O 03 O o 03 ■ŠT CU ■šf cu O K LO ■srcu CD CD ■šT 03 cu cu cu c^ LC3 03 c^ cu c^ 03 cu c^ 03 CU C^ c^' LC3 03 CU .' C^ c^ ■šf 03 o o ■šT u^ r^' LC3 c^' 03 u^ LC^' 03 o K c^ 03 '5 r^' 03 r^' 03 03 U^' . '8 03 03 Naročila, gradbeništvo a a b S E te e =a E ee E k. s ■šT 03 LC3 03 CU U3 LC3 03 CU ■ŠT cu CD 03 CD CD 03 03 LC^ 03 03 ■ŠT LC3 r^ c^' '. c^ ^f c^ r^' c^ c^' U^ LC3 ■šf C^ 03 03 c^' CD K C^ 03 ks čil CD P I 1 O 03 LC3 CD up co 03 U3 03 03 lc3 CO 03 rv cu LC3 rv cd LC3 rv CD s 03 03 ci3 lc3 r^' lc^ lc^ r^' lc^ ■šT 03 lc^ c^' lc^ lc3 03 f c^ c^' lc^ 03 cu lc^ u^ c^' lc^ co ■šf lc^ '. 03 lc^ 0^8 u^ U^ 03 lc^ "P C^ c^' Ci^ '5 "P LC3 -5 C^ 03 '5 LC3 -5 Naročila, predelovalna dejavnost a a b S E te e ^ E ee E k. s CO 03 CD CU ■ŠT CU f r< 03 o K cn LC3 cu 03 LC3 cu lc3 O cu CD 03 cu O cd~ C^ cd ■šT c\j cu co 03 c^' c^' u^ c^ c^' C^ 00 03 03 c^ '8 '. '□ c^' -. 03 -. C^ -. c^ LC3 -. aa n jn os 03 03 03 03 r-v up CD ■šT CU lc3 LT3 CD CU O 03 CD lc3 cd ■šT cu c^' cu lc^' 03 C^ 03 c^ '. r^' c^ cd ■šT u^' c^ CD K c^ •G 03 c^ 03 ■šT c^ '. U^' C^ '8 03 U? 03 03 CU '8 03 -. '8 K -. 03 U? O U? c^ u^ u? Gospodarska klima a ab S E te e =a E ee E k. s 03 m U3 cu 03 cu o cu 03 ■šT CH 03 LC3 co cd - c^ LC3 O O - 03 o c^ c^ 03 C^' LC3 lc^ up 03 lc^' CU - CU a ja tš ra O 4J os ■šT 03 CU CU 03 CU CU co co r^ up rv U3 U3 03 CD 03 0^ lc^ 03 Op- cd 03 lc^' o cu ■šT c^ cu CU cu LO 03 r^ '□ LC3 o t e r^ o o cu CO O O CU en o o CU o CD cu CD cu \ o cu cu 03 ■šT LO cd CO 03 o ' . . . 03 ■šT 5 CD 49 50 co ■a o mesečna rast cd cd O 0.00 ■šT cd o cd o o cn o o cd 0' ■šT 0' rv 0' cu -0' nD cu 0' cu cn nD nD cn 0' co ■šT 0' cu c^ 0' cn nD u^ 0' cn u^ 0' ■šT C^ C^' u^ 0' cn o cd 0^ 0' C "ČD cd O t ._ co S 2 o> o p cd O m N m o cd ■šf o CD cd cd CD cd cd~ ni cu oi CÜ CO oi OD c^' ni ^f oi C^ C^ ■šT c^' cd ni co K •G ni c^ cri CO O ks CD ■a c OU ni cu cci m N o co N o cri co on cn ■šT CD cn cd CÜ cn '0 ni cn co oi co co CÜ co nD r^' r^ ■ŠT od c^' co c^ ■šf co ■šT co '0 oi co c^ c^' cn c^ cü 0 ni 0 nD c^' cn CD oi 0 c^ r^' cn ■št c^' 0 od oi co c^' c^ cd čl -u CO a n čt a> £ 10 P er m m cd o co o o r^ ■št co 0. m ■št o m ■št 0' co o cd cd ■št cd -0' 0 co 0' cu cu -0' cv cd cn nD ■št c^' ltd -0' r^ c^ 0' co l(d nD od ■št c^' ■a c cd c cd > o t ■ — cn 5 £ o t s o a n čt m m tn p er m CD ■ŠT o cn co o cu o m co o LTD rs o' m CD co' co cd, ■ŠT O ' cd lcd cu r^ ■ŠT -'' CD 00' CO c^ -'' CO '' -'' cd lcd g ih či a E o ■a e eitv či o z t i s 5 £ o p CD o o o co o cü cd co CD K CD cn CD cu lcd cn co cd rs cd co' '' lcd K m CD lcd CÜ c^ ai CD' lcd c^' a5 lc^' lcd cd lcd CD CD CD C^' r u >o o is ti CO CO CO cn co od m co ■št cn cu cn CD cn cd co ltd cd r^ OD co cd cn o o cu cu LCD co cd . co lcd co cd co cd lcd . ■št cd . cd co . ' lcd CU co cd co . cd cd cd . cd cd cd . cü CO cu cd . lcd cd co . 8 lcd ■št . cd lcd co co cd r^ o . ' co ■šT . co cd 8 . co r^ cd . o t e r^ o o cu co o o cu cn o o cu o CD cu CD cu \ CD cu cu co ■ŠT lcd cd co CD ' . \ cu . . co 8 lcd 51 52 Luški mesečna rast o ou o m ■št o o cd cd o ou cd ltd o cn od p? cn ltd cd cd oj ■št od cd lid ■št oj cd o co r^ c^4 co cn cd o^4 lid r^4 5442 2 o op4 5 o^4 c^ 24 '4 co c^ 24 t is S £ le or lid cvi lid ■št od oj cu oj o ■št cd oj4 co o od co o cd' o ctü cd co ci c^4 od 0Ü 4' ci^4 oj op od oj cn K cv Llj cu c^4 od Llj cd cü r< o od od op4 lid K č ° i— (n ^ ti cd ■št co m ■št m m cd cd m co co on ln ■št o cu cd co cd co co cd o ■št co co ltd cd r^ co co co ■št m cd ■št o cu cu co cu ■št co cu cn ■št cd S cd o ' c^ r^ lid ■šT co o cu 4 ■ŠT r^ cn cn cu r^ cd o 4 ' OD co £ lid Pomorski a 1 » CO P e r m od o cu op o ltd O cp O O ltd O r^ cu co f' cd op m cu op4 cu ' co r^ 0Ü LID Llj ' oj r^ cu oj cu od 0Ü ' c^ '4 4 od -'4 2 lid co op4 4' o^4 r^ r^ o^4 t i s s £ le or OU up ■šT N ltd Llj cn o co OU cd 00 o ni LTD cn co ctJ co 0^ od od cn lid c^ ci^4 r^ r^4 oj c^4 c^4 r^ c^4 2 r^ c^4 cd od lid lid ci^4 E ° Ž E r^ co m cd ■šT m rv ■šT m r^ O r^ 5D o cu co r^ ln cd co cn ln co ■ŠT co ■ŠT lid co co co cn on ■šT ■šT OD co r^ co ■šT co r^ cn ■šT ■ŠT co co ■ŠT ■šT co cu ■šT ■št lid cu lid cd o ■št lid cd lid cd ■št cd od lid cu co cn ■št ' co LtD cd cu cu 5 co co cu 5 4 cn '5 ' cn cd 4 2 cn co 4 cd r^ cu 4 cd co ■št 4 2 lid cd 4 Cestni a n čt CD CO CO

g kt bi ae r p m CD o □G ■šT CO co m cu en OD ■šT cu ■šT OD ■šT cu LCD ■šT ■ŠT OD OD ■ŠT LCD LCD OD OD co LCD CD ■ŠT OD OD CO OD OD LTD OD OD r^ r^ cu r^ OD OD CU LTD O r^ OD OD ■ŠT CO OD OD CO CD CD r^ OD OD OD CU CD OD OD ■ŠT CU r^ OD OD OD OD O o OD OD 0 ■šT LTD OD OD CU CU OD LTD OD OD CO CO ■šT ■šT OD OD LTD CD O O OD OD OD OD LTD r^ cu OD ■šT LTD O r^ cu OD CO LTD OD LTD CU OD OD 0 O CD CU OD LTD OD r^ OD CU OD Iskalci zaposlitve t i s £ £ le or p CD CD OD CD ■šT r< OD ■šT CD .0 o CD LCD on LCD cu LCD OD CU ■šT o' OD OD oi O OD OD O OD c^ r-C LTD CU c^4 LTD c^4 r^ c^4 C^ c^4 lo CD t >C0 CD co co m co CD OD OD rv CD OU OD CD OD LCD OD CD CO ■ŠT O LCD O O CU OD CD O CU OD 5D CO 0 CD LTD CO ■ŠT OD OD 5 LTD ■šT OD CD CO O 0^ O r^ 0 CU CD LTD r^ 0 CD OD OD CD 0 OD ■ŠT O r^ 0 LTD 0 OD c^ OD CD o ■ŠT LTD r^ CU LTD CD OD LTD CD OD O LTD OD LTD co O ■ŠT co O OD 0 CD OD r^ CD c^ 0 OD CD LTD O Samozaposlene osebe t i s le or p r-v ou LCD OD O ■ŠT LCD LCD OU OU O OU LCD OU CO CU OD OD ■šf LTD OD ■ŠT CU j; LTD O CD o P op CO O CU c^4 CD O op iki ici S ž CD O a. . E en 55 55 OD O OD OD LCD CU ■ŠT ■ŠT LCD LCD r^ o LCD CO LCD ■ŠT CU CO OD LCD CO LTD CU 5 ■ŠT OD CD 0 CD LTD ■ŠT OD 0 CD 0 OU 5 LTD ■ŠT LTD CD CD OD r^ u^ ■šT cu r^ u^ OD r^ OD U^ ■ŠT LTD CU U^ OD CO O CD ■ŠT CD U^ LTD OD CU U^ LTD OD U^ OD ■ŠT U^ 0 ■ŠT ■šT U^ r^ LTD OD CD 5D U^ OD LTD OD 0 CD Zaposlene osebe t is le or p I-v LCD ■šT OD O up LCD OD 0 N CD O O o' r^ K OD ci^4 0^ OD LCD U^ C^ r^ P? c^ CO f' N O _C ma S ° s s ri o p r^ cu m CD CD OD OD OD OD CD O O OD CU r^ r^ OD OD r^ CD 5 ■šT UD CO OD cu LTD ■ŠT OD CD CD LTD CU LTD LTD CD LTD LTD OD OD CD LTD CD cu CD r^ LTD LTD 0 CU CO LTD CD OD co LTD CU r^ CO r^ LTD OD ■ŠT LTD r^ LTD 0 ■ŠT ■ŠT LTD OD CD OD r^ LTD CD 0 o r^ LTD CU CO ■ŠT LTD LTD ■ŠT LTD ■ŠT ■ŠT LTD 0 LTD ■t 0 CO ■ŠT LTD LTD 0 OD LTD LTD CU CU ■ŠT LTD LTD t i s s 2 le or p op OD OD LCD OU O OU o OU OD OU OD OU ■ŠT OD CV CV CU c^ c^4 c^4 c^ c^4 OD CO O CO O 0^ O U^ c^4 c^4 O .!= ^ £ O tj a cd N TD 'C oa n OT > ¡5 o CD o m r^ CD CD UD OD CD ■ŠT CD LCD r^ LCD OD ■ŠT OD OD CD OD OD r^ LCD CO CD cu OD Fš CD OD 0 r^ O r^ CD OD CU Fv CD CU CD O CU r^ CD CU CO CO CU r^ CD OD CO CU P! CD 0 0 ■ŠT fšt CD CD ■ŠT CD ■ŠT 5D O r^ CD LTD OD CU CU r^ CD OD CU r^ cu r^ CD LTD ■ŠT OD r^ CD 0 CD LTD r^ CD CD LTD OD 5D CD CD CU OD O CD CD CD CD OD r^ CD CD 0 0 r^ r^ CD CD CU 0 r^ CD CD o t e CD o o cu r^ O O cu CO o o cu OD O O CU O CD cu CD CU \ CD CU CU OD ■ŠT LTD CD CO OD 0 CU \ CU CD CU CU OD ■ŠT LTD CD 53 54 Goriva letni porast ■ŠT cd lo on cu o o ■ŠT ■šT co co cu o'oi. cd 03 lo cd 0D cd m' LCD K r^' c^ c^' li^ cd 00 c^ c^' o co' 0^ CD lid OD lid c^' CD OD L'01. 0^ K c^ 0D s k CD ■a in o cvi ■šT CD cvi cu co cd ■šT CD co cn CD Lti ■šT o CD ■ŠT o cd lo' ■šT cd c0 lo' ■šT ■ŠT O co' ■št co co ■šT ■šT r^ cd co' ■šT ■šT '' LCD ■šT cd cu LCD cu c^ cd ■ŠT r^' ■šT ' C^ r^' r^ cu OD ■šT cn '' K ' 0^4 ltd cu '' lid m 4 '' k m ' cn ■šT m cd C^ C^' cd cd c^ r^' m ' ■šT LO ' r^' lo Storitve t i s s 2 le or p co ■ŠT co lo ■šT CU co co co o CD o ■ŠT o CD O cd o c^' o LCD c^' Lip cu c^' cu c^' r^' r^ c^' c^' c^' c^' p s k CD ■a in m ■št od o cd cu ■št cd cn n ■št CO on r^ co cn m cn k cu co co' co CD on cu r^ on CO on m c^ c^' cu cd cp CU ■št c^' cu ' c^ c^' cu cn c^' m ai cn c^ c^' ' c^ o cu ' c^ c^' cu cu cu o cu ' c^' CU r^ lid c^' CU r^ cn o cu a^ c^' cu Blago t i s s £ le or p cu co r-v lo r^ co cp o cd cvi cu co co co' cu co' cn co' r^ cu CD d op a^ c^' cu CD CD c^' co' lid C^' c^ c^' CD c^' r^ co' co' ci CD co' ks CD ■a in en cu ni o co cvi m co o co r-v CD cn cu N 5 lo' r^ o 00 r^ cu on ■šT cn k CO ■šT OD o ■šT lcd lcd ' k ' c^ c^' o ■šT c^' cu a^ 0D m o cn ' k m lid 00 m ^^ c^' cu ' 00 ■št c^' cu cn c^' cu cd li^. cu 4 '' cu cu Osnovna inflacija a n čt CD 10 to

o CD o m iv cu o co iv CO ■šT cd cd cd LO o cd o cu co co co co ■šT cn cd cd cd "O o LO o co ■šT lo ■ŠT cn m C^ [v c^ ■šT li^ o O o ^ ni o OU cu oj ^ cu oj ■šT oj 0^ ■ŠT uj OU oj ■šf lij cd lij o O o CD -U cd -U CO o £_ D lu ■U cd CD cd cu iv m co cd o CO CU cu cn CO ■št m IV CO co o co o o ■št CD c OU lo CO CU CU o ■št ■št CU co C0 cd m cd OU [V [v [v ■št o C^ cd ■a oj oj ■št lo oj ^ o O V o o O O c^ o ^ o ^ cu ^^ ^ o cu jd 3 'čž CD cu > o -U cn cd o cu cd cd cd CO iv CU cu cu co CU m cd IV lo co co cu co IV IV tO > o LO m CU cn C0 C0 O [v co C0 cn co c^ Li^ cn CD "O o oj oj ■ŠT IV oj oj oj r< oj oj oj oj o ^ o oj oj 0^ c^ o c^ C^ C^ o C o o o cu cu cu cu cu cu cu cu cu C cu 0 1 cu ■a ■U CD CD iv cd cn cd o o co cd co cu co cd r^ o co cd IV co CO cu cd o o lo cd C CD C o o cd ■ŠT cd IV co iv cu CO ci^ c^ m [v LO 0^ [v o C^ cd OU OU oj LO o CU oj oj oj oj oj oj OU OU OU oj oj CU cu OU oj oj oj oj N JD 'c o o E £_ cd m cd cd o cd co m co cn ■šT m co iv iv o [v co o ■šT cu co lo lo ■šT cd o o co cu C0 [v cu iv cu co o CU cn ■šT cd ■šT ci^ cd lo ■šT ■šT cn lo cd "O o cu lo ^ o oj IV ■ŠT lo cd oj oj uj uj r< oj oj oj [v oj CD OU cu ^ c o o o cu cu cu cu ■U cd cd iv ■šT cd co cd cn cn co co co o co cd cd o cd IV o lo ■šT lo co J2 cd U C cd C ■U jd ■ŠT lo [v m co o o co o C0 o ■šT c^ 0^ cn CU co ■šT co OU OU oj lo o OU OU cu cu cu cu OU OU OU cu cu CU OU ClJ OU cu cu ČŽ Ci D s/ CD o ■šT en co m cu co co cu iv m co cu co m ■šT ■šT cn co co cu cd o 1X1 cd o lo CO CU CU cd o C0 cn lo C0 co cd co cu ■šT co co o OU cd cu oj lo oj lo lo iv oj oj oj [V oj oj oj oj oj oj CD ^ cu cu c o o o cu cu cu m cd iv co cn o \ \ cu o o o o o o cd o o o o o CD o O o cu CD cu co ■šT lo cd cu cu cu cu cu cu cu CU cu co ■šT m cd rv co cn cu \ \ \ \ 55 56 Energija letna rast o cd n cd 0ü cd co cu cd co cd 13.08 13.04 ud ■št 0ü 0 4 cd cd cu co r-n 0ü 4 ■št 0ü 8 cu 0ü 8 cd cd 3 cu cd 4 ud cd 4 ud 8. ■št co cu od r^ o cd ks cd d in o o o co r< o ud o cd 0ü cu ClJ cvi od o cu ■št ■št od ■št 0u od cu ■št od o 3 cu cd od 3 cd ud ud 3 cd cd ■št 3 8 cd od 3 ud 3 cd .8 ■šf 3 4 .0 cci 3 cd .8 cci 3 ud r^ r^ 3 4 cd 3 r^ 8 r^ 0ü 41 3 .0 ud 41 0 c^ dj 41 ud ud ■št 4 ud C1J 4 Osnovna inflacija t s a r cd n t le ud ud o 0ü ud 0ü ■št cd o r-v cd ■št 8 ■št cd cd i-v od ud ud r^ ud r^ od 0 o 0ü cn cd cn cn cn co cd 0 o 0ü 3 cn 0 cn ud c^ s k cd ■a in o o o cd cd cd od o cci o cd o cd co o ud cd cd od od o rv od 0 .0 cd 0 cd cd 8 cd o 0 .8 cd 0 .0 cd .3 o cu ou ud ud 3 ud 4 m ud cu cd ud .8 cd cu 0ü £ 0ü r^ 0ü 4 .8 cvi e ri o ■u 1x1 t s a r cd n t le co cvi o 0ü ud 0ü ud 0ü o cvi 0d od o ud 3 cd 4 aD. 4 o 0ü cu co cd cd cd cn ud cd 4 od 3 co cd co 3 cn cd co cu co S cu r^ 8 r^ s. ks cd d c o o o o 0ü o ud ■št o cu o ■št od o c0 o c0 0ü ■št od od 4 cvi 4 ud 0ü 4 .4 0ü 4 .8 0ü 1.8 od 8 .0 ■šf cu cu od 3 od .8 0ü 4 .8 od cu .4 od ud cd od cn .0 ■šT 8 .4 cu .4 8 ■šf Blago t s a r cd n t le 0ü od 0ü ot) o ■ŠT cd O cd ■ŠT od od cd 0ü cu o 3. cu ■šT 3. 0 ■šT 3. 8 od 3. 3 cu 3. 4 cd 0ü cd cn cvi 3 3. cd c0 3. r^ c0 3. 3 od 3. co od r^ od 3. 3 od 3. od cn co 0ü cn ClJ s k cd d in o o o od 0ü o ou ■št o ou 0d o od o od o c0 0ü ■št cd cd o 1.3 o cu 0ü ud od 0 cd od 0 .3 od ud ■št cu cid 8 cd od 1.4 ■št cn ■št 3 ■št 4 .4 od 3 .0 ■št .4 cd cn .8 cd .4 cid Skupni indeks t s a r cd n t le ou cvi ou 0ü 0ü ■št 0d cd ud r-v 0ü cu od 0ü 3 ■št 0ü 8 cd 0ü 4 c0 0ü 3 r^ 0ü cu r^ 0ü 4 ud 0ü cu ud cvi cn cd 0ü 3 o 3. 3 o 3. ud r^ 0ü 4 cd 0ü 3 r^ 0ü cd cd 0ü r^ ud 0ü 3 0ü cd 0^ clj ks cd d in o o o ou 0ü o ■št ■št o co o CO cd c0 cd o co 0ü o ud cd cd cd cd .4 0ü 0 od od 0 od 1.4 0ü cu cd ctü 8 .4 od .8 od 8 cd od ud .3 ■št cu .4 od cn cd od .4 ud 1.0 cd ud .8 ud cd .. ud o t e m o o cu cd o o cu r^ o o cu co o o cu cd o o cu o cd cu cd cu \ cd cu cu 3 4 ud cd 8 cn 0 1 cu ^ 10 cu cu 3 4 ud cd Življenjske potrebščine mesečna rast en CO o cn OD CD LCD O co o o cn CD CD OD O CD cu o' cu o' LCD CU c^' CU c^ c^' o o co c^ c^' c^ c^' LCD c^ o OD c^ c^' ■šT c^ c^' CU CU c^' t is S £ le or p OU cd CD LCD ■šT O o LCD 0Ü CU OD 0D~ CD CÜ 0^3 cü OD c\j' a^ c^' LCD CÜ c^ c^' OD c^' LCD CÜ OD c^' OD CÜ C^' co o CD CD o j; s k CD U in CD i-v ■ŠT o r^ CD CD LCD OU CD CD OD cu ■šT o OD 0U ■ŠT ■ŠT CU ■ŠT LCD CO ■šT OD ■šT ■ŠT CD cu ■ŠT C^ ■šT CD CD ■šT o o OD ■šT ■šT r^ c^ co LCD ■ŠT o C^ LCD o LCD LCD ^f LCD ■šf c^ CU LCD LCD Repromaterial a n čt o CO CD N CD >o m t ._ CO S 2 o> o p r-v lío lío co cd ■št m co co ctü lío co lío ■št ■št iv ■št c^' c^ c^' lío c^' lío lío ■št CD c^' cu ■št lí^ c^' lío o 1— m W m m cd co co lío oj rv c0 03 co o cd ■št rv ■št cri co cd od o 0^9 lío 0^9 od 3 c^ od o 9' cu cd cd 00 cd co co' co 00 cd 3 9' cu lío cd 9' 3 C^ 9' 2 cd 9' cd C^ 9' ■št cd' 9 c^ 9' £_ d a n čt o> S 10 P er m cu o o o o cu o o ' c CD >o cd _0 > CD t ._ co £ 2 CD O p o o o cu co o o o o' o o cd o cu o lío co cd c^' c^ c^' lío c^' lí^ cd c^' c^' c^' o o o m c^' C^ co c^ co' o c^' C^ c^' _o > cd t >c0 o rv o rv co cd co cd rv cd ■št cd co lío cd rv cd cd •t cd o rv o rv co cd ■št cd cd rv o rv o rv ■št cd o rv lío cd 9 cd co cd 9 cd rv cd ■št cd a n čt CD W co P er m ■št cd o co cd o cu o co co o o o cu o o' co cu o cu o o co cd o lío c^ c^' 3 c^' o c^ c^' o c^' co o o o o c^ c^' 3 cu o 2 ■šT c^' c^' o c^' Skupaj neto t - cn 5 £ CD ¡5 p cn iv co iv ■šT c0 cd c0 cu ctü rv co co ■sf o cu ■št co iv c^' c^ c^' lío lío cu lío od c^' OI c^' cd c^ c^' cd co o OI rv ■št co co m cd cd cd co cd o co cd cd cd cd cd cd ■št co co cd co 00 Fš cd cu cd cd' cd cd co o k co cd cd cu cd rv 9 co '9 lío rv 9 9 '9 cu co 9 lío '9 lío co 9 ■št co 9 cd s 9 lío ■št QÍ co 9 o '2 00 rv 9 lío c^' co 9 3 lío c^' rv 9 cd '9 cd lío o 3 '3 c^' 9 9 ■št 9' CD 3 lío co' 9 9 rv od co 9 o '2 lío 9 9 o ■št cu 9 9 rv k co 9 a n čt rn m cn p er m co lío o rv cd o o cö o cd o o cd o o o co cu o ■št o 3 cd c^' co cu o ■št c^' co cu o 3 c^' o c^ c^' 3 o 2 c^ c^' o cu o 2 lío c^' 2 C^ o ■št C^ c^' -U u _Q "ta p - cn 5 £ cd o p cd lío co oj lío co cd co o CTÜ co co co ■sf r-v ■ŠT cu o cu c^' cd lí^ cu ■št r^' lío c^' j; cu cu C^ c^' r^ c^' uk S o cu ■št co cu ■št cd co cd cu cd co ■št cd co ■št cd ■št cd lío ■šf cu lío lío co cid cd ■št ■št lío co cd ■št co cd co cu lío cu cd ■sf o lío lío cd ■sf o lío 3 lío 5ö 2 '9 c^' 2 lío 3 co' 55 cd c^' o lío lío ■šf cu lío rv c^' o lío 9 '3 c^' 55 ■št c^' 55 co CD 55 cd 9 c^' ■št lío rv cd' cd lío ■št C^ c^' 2 lío cd cu lío lío co lío 9 C^ oí 2 lío 2 55 o t e rv o o cu co o o cu cd o o cu o o cu o cu cd cu cu co ■št lío cd rv co 9 o 2 > CD 2 2 ' ■št Carine mesečna rast m en n od cp ■št ■št lcd cu cd o K cu cu o cd o lcd cd op o co o cu cd cu cd cd o lc^' od cu o ■ cd ■št cií ■št c^' cn o lcd c^ c^' cn o op čq cn od cu cu lcd li^' t is S £ le or p cd m cu r^ cu cd ■št cu lcd ud cd k cd k od cu c0 ■št od cd k cu cd o~ c^' co c^ lcd od od lcd lc^' c^ c^' lcd o c^ op c^ c^ od od r^ od od c^' c^ up c^ r^' lc^ r^' cu cd od c^ o mi en co cci en o cd cu o lid cd en co cd o en ■ŠT CID o cn r^ K cn cd K ■šT cu od cu r^ od cu cu o od lcd lcd O cn cd ■ŠT od od lcd c^ od c^' cn lcd 0^ od cu o od r^' o cd 8' c^ od lcd cu cu r^ c^' ■šT od r^' cd c^ 8' cu od cu cu ltd 8' cd lcd cd ■šT lid c^' cd 02 cu DDV in trošarine a n čt cu ^ cu cu od ■šT lid cd 59 60 Zaposlovanje mesečna rast m CD o CO cu ■ŠT UD CD CD CD o rv o o CD o LTD OD CÜ CO LCD CD' CD c^' CD cp ' up co c^ c^' co CD CD c^' t is S £ le or p o on CD o co i-v ■ŠT o ou OD o OD CD ■šT OD OD LTD op 0^ LTD CU CÜ O O c^ c^' OD cp cd O c^' c^ CD r^ CD co cp CD '' ■šT CO K C^ C^' c^ CD c^ u^ c^' r^' cp U^ OD o mi m ■št ■ŠT cu r< cu o CO 03 cu o r^ cu r^ CD K cu cu od 0Ü o od CÜ CD cu cü OD cd' CO CU C^' ■šT LTD c^' ■ŠT LTD CÜ od K o ■šT c^' co co c\j' cd '' ■šT c^ r^' cd c^ c^' co o cd ' u^ '' o CD LTD cd op o cd lcd '' CD O C^ '' CU CÜ CO LCD CD CO LCD Pokojninsko zavarovanje a n čt r _ OD m co 0 CD co cn co 0 ■šT ■šT LCD 0 cu cu cn LCD CD co cn 0 o ■ ■ o LCD r^ r-v ■šT OD cu CO r^ r^ OD o CD cn LCD ■šT c^ r-v c^ cu CD t ls CD cn ■ŠT oi ■šf ■ŠT ■ŠT oi oi oi oi oi cu cu c^4 cu cu C^4 C^4 cu C^4 C^4 cu al iv bi tn le e p iti zi o V 0 co r^ CU r^ CU LCD co CD cn r^ co ■šT 0 co 0 LCD co co CD CD cu 0 cu CD ep Q ■šT 0 co CD cn UD cn r^ 0 co cn cn CO ■šT cu cu 0 CD cn r^ LID ■šT co co co o cn o cu CO co co cn O cn cn cu o o cu co cu co cu mi 0 cu co ■šT ■šT UD ■šT ■šT ■šT ■ŠT ■ŠT ■šT ■šT LCD ■šT ■šT LtD 5D LCD 5D 5D LCD LCD UD LCD LCD LCD LCD LCD t s a r en m cn 0 ■ŠT cn co CD 0 LCD 0 co cn 0 CD r^ ■šT co ■šT 0 r^ cu LCD co cn CD co n o ^šT ■ŠT LCD OD en LCD OD OD ■ŠT cu LCD CO o OD OD OD OD OD c^ LCD c^ cu CD LCD ■šT ti ni CD cvi ^ ■ŠT '04 OD cvi ^ oi co ■ŠT oi ni 04 '04 co '04 cu oi Lii p? '04 '04 04 04 oi je t TD o le p iti zi o p e Q w cn m co co CD co cu cn cu 0 co ■šT cn cu 0 0 co co 0 cu LCD •¡t LCD 0 cn cu • cn ■šT co CD co LCD co cu co o co o o cu cu ■šT ■šT CD co co ■šT o ■šT co LCD .2 cu CD r^ co o o co co co co o cn cn cn OD co co cn cn o cn cn c^ cn cn cn cn cn m co co co co ■šT ■ŠT co co co co ■šT co co co co co co co co ■šT co co ■šT co co co co co iti zi o t p s a r e ■a co CD ■ŠT cn co OD LCD CD CD 0 cn 0 OD LCD LCD co OD CD co LCD 0 ■šT co LCD cu co co cu LCD cu co c D n ni ni cii ■šT CO r^ co co CD cn CD CD CD I-v ■šT o iti s ni cu cu cu o o rz o o O o oi OD K K ni CD ■šT oi oi cu cu 04 '04 TD al t le e iv r bi e r p iti TD V e co co cu ■ŠT ■šT cu cn cn LCD cu CD co CD ■šT co LCD r^ 0 co ■šT cu 0 0 co LCD CD CU co cu co r^ o co cu o cn CD co CD LCD cu cn co co co ■šT cu ■ŠT OD o CU cu cu cu cu co co ■šT LCD ■šT ■šT ■šT ■šT ■šT ■šT co co co m ■šT CD co cn cn co cn cn OD cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn t s a r CO CO .0 co r^ CO LCD cn CD r^ r^ cn 0 cu cn co CD 0 LCD LCD co co co co LCD cu n cii OD co en o LCD O cn OD ■ŠT o o LCD o c^ ■šT LCD LCD LCD LCD co cn ■šT E je tj ni t cu cu cu 0. 0. P? cvi 0. ^ ^ 0. 04 '04 '04 '04 ^^ CV v CV CV p? p? p? je le TD o p iti TD e V cu co 0 r^ 0 OD 0 r^ LCD cn cn ■šT CD CD co cu cn co co cu ■šT 0 cu CO cn co cn cu cn 0 o co OD co cu cn r^ cu CD 0 ■šT ■šT cn co ■šT cn OD ■šT CD ■šT co o cu r^ co o co O cn co cn cn cn cn cn OD co LCD CD CD o o o cn mi m cn 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 CD 0 0 cn cu cu cu OU cu cu OU cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu r^ CD r^ co cn 0 c0 \ \ cu o 0 0 0 0 te 0 0 0 0 CD 0 o 0 cu 0 0 cu CD cu cu cu cu cu cu cu co cn cu cu co ■šT LCD CD co cn cu cu co ■šT LCD 61