MATICE SLOVENSKE
V	rodil dr. Janez Bleiweis,
Založila iu uft svitlo dala
MATICA SLOVENSKA.
V	Ljubljani.
Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1878.
v-
mmm
H
.....«..„™ ; ? , »-sriSTAdaSH
rf-<& •■ •'- **&
...
V; V.v; •:,. . ;..V."	V	1	■	-V	:
i. vrv’ ;	■;	-V'	•	>	;	V:
. • ■■	M
. ,	-	,. .-r ...	;	.
' V'
,	.	•	•	'■	•	-	'	vj	‘‘v	■	”	.
' • . ;-»• •' ’
*	'	"	'■	*	.	_	«	'	V	'	-	*	"
'Mk+ ««***&
■
.J.-.~'
'Jjj£&£$5>'• • j **..« *• -'r&v- > ~
, v	•	\?/
■
-■Vir- vV'*V:.
" :VH;:V : ‘t
; -r. ‘ '• .v
isšil
MATICE SLOVENSKE
za
leto 1878.
III. in IV. del.
V	r e (1 i I
dr. Janoz Bleiweis.
Založila iu na svitlo dala
MATICA SLOVENSKA.
V	Ljubljani.
Natisnili J. Blaznikovi nasledniki.
OBSEG
tretjega snopiča:
1. Tomaž Cliion. pesnik, mecen nmeteljnost in podpornik vednosti.
Kultnrno-zgodovinska študija; spisal pl. P. Radics..............
2. Slovani v Andaluziji. Prevci Pr. Hubad...............................
3. Zakaj Slovani spoštujejo lipo. Po dr. B. Snlekovem spisn posnel
Jos. Carpontor..................................................
4. ©roslav Caf, spisal Raičev Božidar...................................
5. Foinuška in Fimuška. Prevel P. M. Stiftar............................
0. Dvojo imenitnih dolnje-štajerskih mest:
a) Starodavno mesto Ptuj. Zgodovinska črtica. Po Krempljevih spisih J. L...............................................  •	•
b) Ljutomer. Zgodovinska črtica. Po spisih Mucharjevih, Krem-pljevih in Hofriehterjevih, sestavil J. L.- '...................
7. Črnogorski in srbski zdravniki samouki. Spisal J. Navratil . .
8. Drobtinice :	j
a) Kres v Istri. Zapisal J. V."./’V4-...........................
b) Pesmica pri Kresu............................................
četrtega snopiča;
1. Obrazci iz prirode in života na Tatrah. Priredil Lavoslav Go-
renjec, Podgoričan..............................................
2. Pisma o nosni in Hercegovini. Spisal J. Navratil.....................
3. Bibliografija slovenska od začetka 1877. 1. do 1. januarija 1878. 1.
1. Poročilo o delovanji ,,Matice Slovenske1 1878. 1. Sestavil Andrej
Praprotnik......................................................
5. Imenik Matičinih udov................................................
Tomaž Cliron,
pesnik, mecčn umeteljnosti in podpornik vednosti.
KuUurno-zgodovinska Študija; spisal P. pl. liadics.
Predgovor.
Ljubljansko škofijstvo, v primeri še no zelo staro — kakor je znano, je njemu utemeljitelj šele cesar Friderik III. 1. 14G2 — vendar loliko skaže lep broj cerkvenih poglavarjev, kateri so se odlikovali po visocih dušnih krepostih in po izvanrednih svojstvih.
Da se navedo le najizvrstnejši izmed njih: Sigmund Lamberg, prvi škof, umrl je v slavi svetosti, Krištof baron Rauber, (Ravbar,J prisrčen prijatelj ,.poslednjemu vitezu1* cesarju Maksimilijanu I., duhovnik, vojak in diplomat v eni osobi, Baltazar Radlitz, (Radlec,) ,.kranjski Ciceron,“ Viljem Leslie, oster zagovornik cerkvene discipline, Sigmund Krištof grof Herberstein, blag podpornik umeteljnostim in vednostim in poleg stolnega prošta Prešir n a soutemeljitelj semeniške biblijoteke, postavil je tudi v novo ljubljansko stolno cerkev, potler Anton Alojzij Wolf, kateri si je s svojimi zaslugami za slovenizem v našem narodu pridobil nesmrtnost,
A kreposti, ki so se javile pri drugih posamezne, je strinjal v sobi vse eden ljubljanskih cerkvenih poglavarjev: bil je duhovnik po božji volji in verski junak v najširšem pomenu besede, državnik, učenjak, pesnik, vnet, odkritosrčen prijatelj svojega, našega naroda, bil je podpornik vsemu, kar je bilo lepega, dobrega ni resničnega, umeteljnosti in vednostim, visokodušen dobrotnik ubožcem, njegovo ime —
Letopis 1878. III.	1
skoraj bi ga nam ne bilo treba povedati — njegovo ime je Tomaž Chron.*)
Mnogostransko viharno življenje in neumorno delovanje tega izvrstnega cerkvenega poglavarja sem si izbral v predmet obširnemu delu, za katero nabiram gradivo že dvajset let, ali še sedaj nisem do dobra preiskal vseh dotik, v katerih je bil ta škof xar e^o%yv s svojimi sovremeniki, od najvišjega do najnižjega, še sedaj nisem popolnem proučil mnogobrojnih dei posvetne in duhovno vsebine, katera je stvaril on. Dovršiti mi bode še mnogo preiskav, prodno so mi posreči, da začnem spisovati namerjano obširno bi-jografijo tega v istini slavnega r o j a k a n a š e g a. Vendar ena stran tega tako mnogostransko plodovitega življenja Tomaža Ohrona leži pred mojimi očmi, kakor odprta knjiga, in to je njegovo stališče proti najvišjim posvetnim zakladom, pr o ti umetelj nosti in vednosti.
V prostoru te knjige, odmenjene lopoznanstvu, ali boljše, v teh četrtletnih zvezkih, imam namen, razdeljeno po na-slednih oddelkih kolikor moči natanko narisati izobraževanje Chronovo, njegove pesniške poskušnje, njegovo delavnost slovenskega pisatelja, njegove razmere do umeteljnosti, do muzike, slikarstva, stavbarstva, njegovo ljubezen do zgodovinske vednosti, njegovo gorečnost za napravo izborne b ib lij o t ek e, njegovo zanimanje za gledališče jezuitov, in še mnogo drugih stvari.
Iz te črtico se bode razvidelo, da je mož, kateri se je, kakor verski junak in proti-reformator vedno ravnal po geslu svojega življenja „Terret labor, aspice praemiurn“, to svoje geslo imel vedno pred očrni tudi v svojih razmerah do umeteljnosti in vednosti, kajti vse, kar je on za-počel, ali k čemur je izpodbadal, vse je nosilo na čelu znamenje tega prekrasnega reka:
„Terret labor, aspice praemium!“
*) Po zakonih slovenščine bi imeli sicer pisati Hren, a nadejamo se, da tudi po listinah in tiskovinah posneta pisava tega imena ne služi nikomur v spodtiko.
Tomaža Chrona izobraževanje.
Tomaž C lir o n sc jc rodil v Ljubljani dne 13. uovembra
15G0.
Njegov oča Lenart Chron je bil ljubljanski mestni svetnik, pozneje župan in poslanec deželni.
Vero jc bil protestantske, v katero jc prestopil, ker so mu vgajali nauki Primož a. Trubarja. Bil jc tudi odločen branitelj protestantski stvari in je šel 1. 15G5 z deputacijo »evangeljskih11 stanov na dvor v Gradec, da bi so dovolila vrnitev prognanemu P rim ož n Trubarju.
Lenart Chron jc bil imovit mestjan in gospodar fužin v Savi pri Jesenicah na Gorenjskem.
T o m a ž a C h r o n a mati, rojena Schittnik (Žitnik,) je imela brata, kateri je tedaj, ko jc Tomaž zagledal beli svet, bil profesor na dunajski univerzi.
Deček Chron ni ostal dolgo v rojstni svoji hiši v Ljubljani.
Že 1. 1570 nahajamo desetletnega dečka v admontskom benediktinskem samostanu na gorenjem Štajorskcm, kjer jo bil isti čas nek rojak Nebel predstojnik. ’)
Še v poznejših lotih sc jc škof Chron v ljubezni in s hvaležnim srcem spominjal dobrot, prejetih v admontskem samostanu.
Po dovršenih gimnazijskih študijah v ljubljanskih „evangelj-skili“ deželnih šolah, sc jc podal na univerzo dunajsko.
Tam dohode rektorja doktorja Aleša Štrausa, rodom Kranjca.
Njegov ujec, profesor etike in dekan filozofičnc fakultete, Žitnik, je v tem zapustil (1. 1572) kateder in je nastopily častno službo vladnega svetnika pri dvoru nadvojevode v Gradcu. Žitnik je v dobi svojega profesorstva — kar se opomni mimogredoč — občil na Dunaji s tamošnjim profesorjem matematike, dr. Jakobom Straussom, učencem B ud f n c in M e 1 a n c h t o n a, kar svedoči njegova zdaj že preccj redka tiskana pesem „Carmen a d M. Jaco-bum Strauss."
ChrOn jc študiral na dunajski univerzi „humaniora“ in filozofijo in je zapisan „kandidat prostih u metel j nosti.“
Chron je bil ud družbi „bursa Agni“ in s svojimi tovariši je bil vedno v prijateljski, a z nekaterimi celo v prisrčni zvezi.
Temu svedoki so mnoge pesmi, katere je Chron zložil v dobi
') Glej oddelek: ,,Tomnž Chron in slovenizem," pismo Chron o vo
1.	101,0 predstojniku Neblu v Admontu.	Op.	pis.
1*
svojega šolanja na Dunaji in o katerih govorimo v naslednjem oddelku.
V	isti meri, kakor je napredovalo Chron o vo izobraževanje, začela se je tudi že po notranji Avstriji v verskih stvareh vršiti prememba, se vč, najprej le v merodajnih vladinih krogih na iz-podbadanje nadvojevodinjc Marijo.
Katolicizem se je začenjal zopet počasi vedno bolj utrjevati.
Tako se je zgodilo, da je Tomaž Chron, ko je bil ravno odmenjcn, da sc pojde na neko univerzo v Italiji pravoznanstva učit — hotel je posvetiti svoje življenje državui službi — pred svojim odhodom iz Ljubljano na smrt zbolel za vročinsko mrzlico, in v tej nevarnosti stori obljubo, da bode katolišk duhovnik, ako mu Bog zopet podeli' zdravje.
Res, ozdravel je, a tudi spolnil storjeno svojo obljubo.
L. 158(5 se je podal v Gradec in je pričel tam bogoslovske študije. Dve loti potem je bil že posvečen v mašnika ter župnik v Sekovi, kjer je bil tedaj škofovski sedež za gorenje Štajersko, kajti tudi še dandenes se imenujo eno škofijstvo na Štajerskem sekovsko škofijstvo.
Ali še istega leta (1588) so T o m a ž a C h r o n a imenovali k a-nonika ljubljanskega, namesto Primoža Trubarja, ‘) s pogojem, daimapridigovativ ljubljanski stolni cerkvi. L. 151)7 ga je imenoval na priporočilo umirajočega škofa Janeza Tavčarja nadvojevoda Ferdinand, vladar notranji Avstriji, škofa v Ljubljani.
Umrl je škof Chron 1. 1G30.
Mladi pesnik,
Na dunajski univerzi je uplfvalo izpodbudno občilo s tedanjimi profesorji in dijaki, kakor tudi posebe znanje njegovega ujca Žitnika z drugimi slavnimi učenjaki med brati sosednjih samostanov, daje mladenič Tomaž Chron rad in često se klanjal pesniškemu geniju.
Pisal je svojo pesmi, kakor je veleval tedanji okus časa, v latinskem jezici, in ohranil sc jo nam zvezek teh mladeniških pesniških poskušenj C h runo v ih, katere je 1.158G zbral ter posvetil svojemu ujcu.
Ta pesniška zbirka sc ni tiskala nikdar, a nje rokopis, katerega vsega je Chron svojeročno pisal, sc nahaje v c. k. licejalni biblijoteki ljubljanski.
Rokopis, s precej velikimi črkami na papir razgovetno pisan, obseza 73 listov v četverki (nekatere pole so zganene ter obliki knjigo primerjene), in je vezan v svetlo-rjavo usnje, (kakor so
') Stolni kapiteljski arhiv zv. VI. štev. 8.
vezane knjige iz biblijoteko barona Žiga Zoisa, od koder je tudi najbrž ta rokopis.)
Ves napis slove:
„Libellus Poematum sive C ar mi n um vari or um ge n er um Thomae C bron Labacensis Carniolani L. L. Candidati.11
Rokopis obseza 54 manjših in večjih poezij.
Sapphiška oda je mnogokrat zastopana, inv tej vrsti kakor tudi v inih: v akrostihih, anagramih, epigramih, himnah i. t. d. kaže pesnik svojo spretnost v jeziku ter se odlikuje po čistosti oblike in po vzvišenih mislih, a poleg tega kakor vsi Slovani, po množini prilik in podob.
Poznejše podam nekaj poskušenj iz te pesniške zbirke C h r 0-nove, a tu bi samo rad še izpodbodel, da bi, kakor jih objavljajo nemški stolni samostani, tudi pri nas kaka včšča roka izdala na svetlo mnogo nam še ohranjenih arhivaličnih spominkov cerkveno-zgodovinskega obsega, prevažnih za kulturno zgodovino dežele naše.
Za nas so C h r o 11 o v e mladeniške pesniške poskušnje zanimive ne le zgolj zaradi poetične svoje veljave, temveč tudi zaradi kul-turno-zgodovinske pomembe, ker namkažo, s katerimi osobnostimi je v dobi svojega učenja na Dunaji prijateljski občil in s katerimi sovremeniki jo tudi zunaj univerze bil v bližnji dotiki.
V	prvem oddelku smo že omenjali razmer njegovega ujca do Jakoba Straussa, najbrž očeta aii brata Alešu Straussu, in temu poslednjemu, svojemu rektorju, pridši v obližje, segajo Chrdn prisrčno oklenil.
Ko je Strauss, do tedaj le prostih umeteljnosti in filozofijo magister, 1.1582 prejel doktorsko diplomo, zložil mu je naš pesnik voščilno pesem. ')
Tudi še nekemu tretjemu Straussu Jakobu je napravil Chron veselje in čast, poslavši mu čestilno pesem, ko se je bil poročil z Jero, hčerjo Rateškega mestjana Petra Spo-rerja; ta Jakob Strauss je bil doktor zdravilstva in filozofije in deželni zdravnik na spodnjem Štajerskem. 2)
Kakor je prisrčno občil Chron s svojim učenikom, tako jo bil tudi pobračen s svojimi tovariši družbe „bursa Agni,“ v katere imenu je „bakalavreju“ filozofije inprovizorju družbo, Eliju Stanzlu, zložil godovno pesem, 3) katera seje 1. 1583 tiskala pri Štefanu Kreutzerju na Dunaji. Ta jo bila druga njegova tiskana pesem.
Njegova prva tiskana pesem je namreč eno leto proj (1.1582) prišla na svetlo, (tudi iz Kreutzerjeve tiskarne). Bila je to voščilna pesem, ko je bil Chronov rojak in tovariš Janez Markovič
') Štev. XXXX1II.
®) Štev. XXXXII. 1. 55, 56.
3)	Štev. Vlil. 1. 12.
iz Radovljico na Gorenjskem po drju. Alešu Straussu promoviran v doktorja filozofije; konec napisa slove: ,,observantiae et conterranei amoris ergo scriptum per me." — ') Obseg tej pesmi dokazuje, kako vešč je bil Cliron v rimski mitologiji, katere podobe nam vodi pred oči z odlično spretnostjo.
Drugim tovarišem piše nežno, pomembne pesmi, n. pr. Pavlu Blou in Štefanu Gallu,") katera zapuščata Alma mater na Dunaji in sta namenjena iti v Tubingo. (Štev. II. 1. 2.)
Ta prijateljska pesem, katora se odlikuje po posebni lepoti, slovo:
In Discessum Vienna Austriae.
Tubingam lectissimorum Juuenum Pauli Blo et Stephani Galij.
Mane erat et nitidum Phoebus lustravit 01ympum Ordine coniunctis quattuor actus equis Luce polum rosea pinxit, terrasque iacenteis Insuper et clavis expulit astra rotiš Aurea splenduerat croceis Aurora capillis Et circumfuso rore madebat humus.
Cum mea de molli releuassem membra grabatho •')
Et peterem fontes lenesonantis aquao Tum mox coeruleas sursum delapsa per auras Constitit ante oculos candida Nympha meos (Jandidior nivibus, flavis decorata capillis Cui uel non tonsis cedit Apollo comis.
Hanc ego conspiciens, uultum mirabar in illa Collaque cum manibus peetora tota simul.
Dixi ego: diuinus quis spiritus incolit artus?
Talia dicentis permeat ossa pauor.
Illa sed est blanto uultu solata timentem.
Et retulit placito talia verba sono:
Excute nune tristes rnoneo de peetore motus Et versu promptas praemeditare vias,
Arma resume citus, sinuel et Tritonia tela Cur tua sic somno Musa sepulta iacet!
En duo praeclari Juuones, quos maxima nostri Cura tenet, certum nune iter instituunt.
Qui studio nostrum summo coluoro Lycoum Quot gremio nobis alta Vienna fouet.
') Štev. V. 1. 5-8.
2) Blo menda ni šel v Tubingo, ker ga Elze v svojem izpisku iz matrik v delu ,,Die Universitšit Tiibingen und dic Studenten aus Kram 1877“ ne imenuje; a sicer beremo tam 1. 1580: ,,Stefan Gallus Clausenburgensis Transsylvanus.1'
3) Postelja.
Et beno jam notum est patrios liquisse ponates,
Quo uel in ignota nos regione colant.
Hace mens illorum est, hacc stat sententia firme Hinc etenim uentis candida ucla dabunt.
Ergo age tu gelide procul hinc formidine pulsa Arripias laetus, quam tibi monstro lyram.
Et Juvenum cane discessus, et itinera longa Prospera foelici numine laeta iubo.
Ilaec ubi dieta suis retulisset Nympha labellis Max ccleri traetu regna superna petit.
Ergo Deae monitis, tandem mea labra resoluo,
Nympharum, Juvenes, splendida turba nouem Pergite foelices (si qua preče fata leuantur)
Et laeti patria ducite ab urbe pedem.
Ille DEVS superum, nutu qui concutit orbem Reddat iter foelix: hoc duce ferte viam.
Hinc abeant casus, abeantque pericula cuncta Vestraque supremus prosperet aeta DEVS Ito bonis avibus, simul et per longa ualete Tempora, quos placide culta Minerva fouct Ergo valete boni fratres, dulcesque parentes Et pia Musarum caetera turba vale Musarum grex culte vale atque urbs celsa Vienna Jam jam discedunt. Tu pie Christe fave.“
Jednake verze v slovo piše Chriin svojemu rojaku Tomažu Kapeli e ju, kedar ga imenujejo magistra; zloži mu oktostih, katerega uglasbi promovirančev brat; ') dalje Volbenku Piitt-1 er j u s svojo sliko; 2) Juriju Nidiju, kateri je postal duhoven, „in primitias militis Christi militiam ingressi11, kakor se bere napis; 3) v spominsko knjigo Juriju Wiesingu več komadov 4) i. t. d.
A ne le na hram univerze je bil omejen Chronovega pesniškega genija vzlet, služil mu je tudi, da je visocim, mogočnim osobam izražal svoje čestenje.
Tako n. pr., je slavil s pesmijo poroko cesarskega tajnika Melhijorja A1 a u d e, ko je vzel vdovo Schrottnerjevo za ženo, 5) in takisto tudi poroko cesarskega dvornega vojnega svetnika Danijela Schlegcrja, ko jo bil v zakon vzel Marijo, hčer cesarskega cercmonijskega mojstra Pocusota, ®) za kateri čestni dan je zložil še drugo pesem, ki so jo potem (1. 1584) tudi pri Kreutzerju tiskala.
') Štev. XI.
2) Štev. XII.
3) Štev. XVI.
4) Štev. XXXII-XXXIV.
5) Štev. III.
°) Štev. VI.
Pozdravil je Cliron s svojimi verzi tudi krst Anice Marije A u er j e ve, hčerke Janeza Auerja, cesarskega učitelja.
Dvor je pesnika C lir o na spoznal že 1. 1577, ko je v prekrasni sap pliiš ki odi slavil krst nad v oj c vode Ferdinanda, svojega bodočega visocega podpornika, poznejšega cesarja F er di n a n d a II., sina nadvojevode Karola, vladarja notranji Avstriji, in Marije bavarske.
Ti verzi dunajskega „študenta“ so se — naravno, po posredovanju njegovega ujca — tedaj, ko se je vršilo sveto dejanje, obesili v cerkvi na primernem mestu. Iz notranjih in zunanjih vzrokov naj se vsa ta pesem tudi objavi v tej črtici.
Pesem ima t£-le obseg:
„0de Sapphica.
In lionorem Serenissimi Archiducis Austriae Caroli filii Ferdinandi cum anno 1577 salutari fonte ablueretur in templo affixa.
Voce iucunda cecinisse turbani Caelicam scimus, genit,rix Maria Dum DEI patris peperit potentem
Numine prolem
Laeta sanetorum domus Angelorum Tune erat, cantus melici sonabant Quo recens Christus DEVS esset infans
Natus in orbem
Corda pastorum fuerunt amore Gaudio magno quoque mox repleta Nuncius coeli noua dum tulisset
Aethere ab alto
Peršiči regos regione longa
Fulgida stella duce visitantes
Hune recens natum Dominum, profundum
Munera trina
Tantus etsi iam fuit haud triumphus Cum novus princeps satus orbc nobis Attamen plausus aliquos dedere
Numina coeli
Millies salue soboles tenella Caroli patris generosa proles Millies salve decus et Mariae
Archiducale
Antequam Phoebus veniebat ortu Aureo mundum in patulum sereno Plurimos uultu (quia to petebaut)
Exhilarasti
Nonne gaudebat polus incitato Astrifer eursu celebrique plausu Cuncta splendorcm rutilum ferebaut
Astra referto?
Omnis aufugit timur ot rccessit
Time metus cordis lachrymasque moestas
A genis moestis soboles Mariae
Splendida tersit
Hune novuni natum fore non putatis Principem magnum patriaepue patrem Graezy nostri fore non putatis
Dieite Musae?
Tu reges Cliristi populum sereni
Principis proles, iuvenilis aetas
Si in virum cresees ualidasque roddent
Tempora vires
Graezium gaude, peperit Maria Indolis eelsae soboles Maria Caroli nostri generosa coniux
Styria gaude
Eece habes qui te poterit tuerj Bella si uellet patriae mouere Martius saevus, truculentus hostis
Carnia tellus
Hune tibi servet moderator orbis Integrum vitae scelerisque purum Principem natum fideique nostrae
Religiosum.11
Od tedaj je prihajal Chrfin časi z dvorom v Gradcu v dotiko, kajti imel je trden sklep, da dovrši pravoznanstvo v Italiji in potem pod pokroviteljstvom svojega ujca Žitnika, kateri je v tem postal mejni grof in apostoljski protonotar, nastopi službo pri „vladi“.
Za ono, princu nadvojevode posvečeno pesmijo, je spisal C h r o n dvogovor v verzih, kako govori' namreč nadvojevoda Karol s svojim mladorojenim sinom o boju proti Turku, katerega je pričeti. ’) A kakor je skušal s proizvodi svoje Muze pridobiti si prijaznost najvišje gospode, tako tudi ni zabil obližja lineževcga.
Tu nahajamo imena Volbcnka Schranza in Volbenka Joch-
1	ingerj a.
Ko se je prvo imenovani, vice-kancelar, poročil v sredo po sv. Katarini 1. 1584 z Marjeto Papponheimovo, in drugi, od-
‘) Štev. XXIV.
vetnik krone in fiskus, z Ano, hčerjo sodnika Hij er onima v Sc h o 11 w i c n u, dne 6. januvarija 1.1585, njima jo zložil naš C h r o n ženitninske pesmi; ') Jochlingerjevo poroko jo slavil poleg tega še v s app hiš ki odi, ki obseza pogovor potnika s Semmeringom, s por očencema in z mestom Schottwi enom. Obžalujem, da mi ni moči te izborne pesmi tu ponatisniti vse — odlomki bi ne zadostovali — ker napisana jo tesno na osmih strančh. a)
Dalje je zložil Chron za Gradec voščilno pesem pridigarju vojevode, jezuitu P. Janezu Saxu, 3) in žalostinke o smrti cesarskega svetnika in kancelarja Bernarda Walth er ja, 4) kakor tudi o novem letu 1585 mali Mariji Žitnikovi — svoji sestri-čini — voščilno pesem za rojstni dan nje očeta, 5) svojega ujca, katero je dekletce očetu izročilo, in tetrastih, ki ga je dekla-movalo.
V	domovino je dvakrat za rojstni dan pesniško pozdravil opata Lavrencija v Zatičini, 6) svojega blazega mecena in — kar jo tedaj, so vč, še „skrival bodočnosti zastor*1 — svojega poznejšega „sodelovea v vinogradu Gospodovem14 za povzdigo stare katoliške vere na Kranjskem.
A v začetku leta 1585 je prišel Chron sam v Gradec, kjer jo napisal učencu svojemu Dezideriju Garzoniju, sinu vice-glavarja Hijeronima Garzonija v Gradiški, pesnišk „po-zdrav“,7) katerega je deček govoril pri prihodu komturja nemškemu redu in glavarja v Gradiški, Janeza Cobenzla iz Proseka v Gradiški.
Meseca februvarija istega leta jo Chron odpotoval iz Grade a. Njegov govor za slovo ujcu je datiran (Inč 18. februvarija 1. 1585 in ima naslov: „Ode sapphica, qua Magnifico, Nobili, Člarissimo atque excellentissimo Duo. Dno. Casparo Sitnikh etc. etc. Mae-cenati meo perpetua fide colendissimo se suaquo studia penitus Italiam petiturus commendans etc. 8)“
Neposredno pred svojim odhodom iz krasnega Gradca je Chron zložil eno najlepših svojih pesmi, katera ima le ta pogrešek, da je nekoliko preveč raztegnjena. Naslov pesmi je: „Zinaga ljubezni.11 9)
J) Štev. XXV, in XXVIII., XXIX. a) Štev. XXX. 1. 31—38.
3) Štev. XXXV.
*) Štev. XXXVI.
5)	Štev. XXXIX.
*) Štev. XLI in L.
7) Štev. XLV.
*) Štev. XLVI. 1. 63, 64.
9) Štev. XXVII. 1. 25 do 33.
Uvod tc pesmi popisuje Gradec:
„Non locus Austriacis iucunda extat in arvis
Tempe ego Tliessalici sic rcor esse arvis soli,“ tako proslavlja prijetno mesto ob Muri. Tam seje nedavno izprehajal v bližnjem gozdiču in logu in jo legel v travo, jokal je in potem mu v spanji ugasne oko. V senu se mu jo prikazala Nimfa, veleča mu, iti v Italijo. Vidijo zatorej pred soboj:
„En stetit ante meos oculos pulehorrima Nympha Nymha puellaris gloria prima chori Os humerosque Deae similis cui tincta cruore Sidonia, circum candida vestis erat Ornabant lacuam Pharetrae celeresque sagittao Atquo decus capitis pictus Adonis erat.“
Eečo pesniku:
„Surge age et Italium celebrum mirare triumphum Isthac uictores qui modo ducet equos.“
Slušal je glas Nimfe — a žal! hrepenenje po lepi Italiji („bella Italia“) se mu ni spolnilo. Kakor smo že omenjali, položila gaje bolezen na smrtno posteljo, in jedva rešen smrti, stopi, izpolnujoč svojo obljubo, v duhovenski stan.
Sedaj se jo tudi zaprečila pesniška njegova delovnost v novem težkem stanu. Od tedaj se le redko še nahajajo pesmi iz njegovega peresa. Bogoslovec pridši iz Gradca na počitnice v domovino, je napisal pri obisku v Zatičini prelatu Lavrenciju verze pod njegov grb v knjigo Julija Cezarja ') in tetrastih v cerkev Mulj a v sko pri Zatičini, kjer spominja zgodovinsko znamenitih dni te božje hiše in nje okolice, in sicer 1. 1473, ko so Turki napali Muljavo; 1. 1511, ko je po vsem Kranjskem razsajajoči potres pribobnel tudi do tega kraja, in 1. 1577, ko je silna množica kobilic pokončala bližnjo polje.
Pesemsko zbirko v c. k. licejalni biblij otoki ljubljanski sklepa epigram na poroko nadvojevode organista v Gradcu s hčerjo nekega Kranjca, muzika Lovrenca Plautza (Plavca.)
Ali, da-si tudi je zahtevalo delo proti-reformacije, katero jo pripalo C h r o n u skoro po okončanih teologičnih študijah, vso mo-žove kreposti in ga je odvračalo od pesniškega delovanja, vendar jo šo časi, kedar „ga je obiskala Muza“, pisal kake verze.
Nekateri dokazi o tem so se nam ohranili.
V	drugem oddelku priobčim opevanje C lir ono vo, posve-čono narodnemu junaškemu dejanju pri Sisku, a sedaj sklepam ta oddelek z verzi, namenjenimi „Martinu Lutru“,
Ta akrostih je zapisan na notranjo stran zadnje platnico v njegov odtis Dalmatinovega lutorskoga sv. pisma, kateri ima na notranji strani sprednjo platnico posvečenje Juriju Rainu v Str mol u o novem letu 1584., pisano od Dalmatina svojeročno.
]) Štev. LI.
L. 1829 je poslal knjigo ljubljanski kanonik Albert kakor eksemplar Chron o v našemu rojaku Kopitarju, kar je ta zaznamoval pod verzi Chronovimi; a sedaj je knjiga v c. k.ljubljanski licejalni biblijoteki. ')
Chronova „sramopesem“ na odpadnika Lutra slove:
„Lavdes ac Tituli Martino Luthero Haeresiarchae congrncntes.
Lubricus hic erro est, nebulo sentina maloruM Vipera, foex hominum, basiliscus, apostata: JudA Ter pejor: mendax, Antichristique ministeR Haeresibus pia conspurcat male dogmata spargiT Et scelerum incendit facibus, contemptor honestl Regna, urbes, populos: Christi et uenerabile nuraeN Votifragus temnit, uestitus Doemouis astV Sed quae poriuro sunt praemia? Pocula LetheS.“
Ta pesem je nastala najbrž v dneh najostrejšega ,,reformacijskega delovanja11, ko je C h r o n a srdila opozicija tedaj še evangeljskih stanov in je svojo jezo javil tudi v prozajičnih spisih, spominih o stanju Kranjskega v istih dneh, kar v rokopisu hrani c. k. dvorna biblijoteka na Dunaji.
Gledališče jezuitov.
V	načrtu vzgoje pri jezuitih so imele velik n&log vaje v govorništvu in deklamacije in poleg tega pri slovesnih prilikah gledališke igre, katero so tudi iz svetnih krogov nameno jezuitov pospešujoči „lajiki“ podpirali duševno in materijelno.
Po smrti nadvojevode Karola notranje-avstrijskega 1. (1590) je začelo jerobstvo njegovega sina Fe rdinanda poleg vodstva matere njegove Marije, tega „vzora krščanske kneginje", kakor jo nazivlje nje bijograf Hurter, ostrejše postopati s protestanti treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske, in tako se je upeljava katoliške vere po Kranjskem vedno hitrejše razširjala.
Skoro so sklenili ljubljanski škof Janez Tavčar, stolni kapitelj, katoliška frakcija stanov in ljubljanski mestni magistr at, da pozovo jezuite na Kranjsko, kateri so se potler tudi v istini 1. 1590 v Ljubljani slovesno umestili ter so 1. 1596 prevzeli vodstvo gimnazije.
Ne spada sem, pisati o tem, kako so jezuiti z izvrstnimi svojimi učnimi močmi kakor z odlično metodo, najtežjo disciplino učencem storiti ljubo in prijetno, tu v deželi takoj si pridobili
‘) Štev. 10053. II. C. 62.
srca in nagnenost starišev. Tudi ni tu mesta, obširniše razlagati, kako so umevali razdeljevati učilo in vedrilo (po svojih prijetnih poletenskih bivališčih v Slapih, v Tivoliju, v 1’le-t ar j ih itd.) ter si tako še bolj naklanjati hvaležnost in ljubezen mladine in roditeljev.
Te vrste naj pokažo, kako so jezuiti z gledališkimi igrami na svojem odru vedeli uplfvati na starost in mladost jednako vspešno.
Dragoceni kostumi, čarobni v pravem pomenu besede, v katerih so vršili svoje „igre“, prekrasne dekoracije, mnogovrstna mehanika, efekti razsvitljave, ogromni broj osobstva, plesi, (baleti), ljudi in živali predstavljajoči igralci, poleg tega še izvrstne igre domačih pisateljev, ali naglo dovršeni prevodi kakih iger, katere so imele velik vgpeh na dunajskem, umeteljnosti ljubečem dvoru, vse to je bilo gotovo najboljši povod, da je gledališču jezuitov iz vseh stanov ljudstva prihajalo vedno več česti-teljev in prijateljev.
A raz ven tega so očetje družbe Jezusove od leta do leta s tem delom svojega vzgojevalnega načrta dosezali viden pedagogičen vspeh. Od leta do leta so prihajali iz njih izvrstnih kolegij finejše in elegantnejše izobraženi v govoru in vedenju ugibičnejši učenci, svedoki njih izborne didaktične spretnosti.
Ni dakle čudo, da jo kranjska dežela od leta do lota svoje subvencije za učne namene, posebno za gledališčine igre, od navadnih 500 gld. za eno igro, zviševala do 1000 gld. ')
Tudi premije, katere so imenitni podporniki: škof, deželni glavar, prelatje bogatih samostanov v Z a t i č i n i, K o s ta n j o v i c i in Bistri dajali učencem, in katere so se delile pri končnih teh predstavah, so postajale vodno višje cene. Najdražja učenjaška dela, katera je tedaj saleburški ali frankfurtski književni katalog naznanjal, so kupavali meceni in jih delili najizvrstnejšim učencem kolegija jezuitov in igralcem jezuitskih dram.
Eden največjih podpornikov in prijateljev teh gledališčinih predstav jezuitov je bil naš škof Tomaž Chron.
Kakor že o njih prihodu na Kranjsko jezuitom odkritosrčen čestitelj in družnik ter pospeševalec vseh njih namer, tako je tudi duševno in materijelno podpiral njih delovanje v izobraževanju mladosti pri prostih deklamacijah in posebno v hoji na „koturnu.“ Duševna svežest in ob jednem prijazno-veselo bitje C h roli o v o sta ga storila sprejemljivega gledališčinega obiskovalca, ki je vnemal tudi svoje obližje. Smijal se je z veseljaki burkam pustnih komedij, jokal jo z ginjenimi gledalci pri kaki igri iz zgodovine klasične dobe, na njegovem obrazu se je brala mirna zadovoljnost in vedrost, kedar so šle mimo oči gledalcov vzvišene podobe krščanske legende ali sv. pisma, katere so s pnsrčno-po-božnimi dijalogi svojimi povzdigale srce v pobožnosti.
') Zapisniki deželnega zbora v deželnem arhivu ljubljanskem.
Chronovi zaznamki v „letnih knjigah" („Jahrbiicher“) in v koledarjih, ter notice v jezuitskih analih, so nam o C hromi gledališkemu mecenu in obiskovalcu gledališča ohranili mnogo pre-zauimivih dat.
Prva notica, da je Tomaž C liro n obiskal gledališče, je pisana 1. 1G01, ko je bil navzočen pri igri „E u c 1 i o n i s D i al o g u s ')“
V	poslavljenje praznika sv. Reš njega Telesa 1. 160;} je prišla na oder igra „D v oj č k a I m m a i n J u n u a“, in pisatelj igre je imenovan „Venerabilis Beda“;2) ob sklepu šole istega leta (1603) se je pak z velicimi dekoracijskimi pripravami igral dramatičen proizvod, kateremu je bila snov vzeta iz cerkvene zgodovine, in sicer i k o n o b o r s t v o, pod naslovom: „C o n s t a n t i n i p c r-secutio in s. imagines.11 a) Igra, katera jc ob jednem obravnavala važno dobo rimskega državnega življenja za vlade cesarjev in ki je bila tudi zanimiva v lokalno-patrijotičnem obziru za Ljubljano, jc prišla na deske, „ki pomonjajo svet“, pri jezuitih dne lil. novembra 1. IG0(J, imenovana „Theodosius Imperator*1; v tej igri se je med ploskanjem slušalcev predstavljal rimski cesar Teodozij.
Dv6 leti po cerkvenem zboru v Akvilcji (1. 381) je nastal v rimski državi punt med mestjani, in v ta punt jc bilo zapleteno tudi mesto Emona (Ljubljana).
Cesarja Gracijana so umorili v Lyonu in rimski vojskovodja Maksim jc hrepenel po žezlu in lcrooi. Šel jc iz Britanije proti Akvilcji, jo je oblegel, prišel je čez Juliške planine in je oblcgel Emono, Ptuj in Sisek.
A Teodozij prihiti od iztoka, potolče usurpatorja pri Sisku (Siscia), a njegovega brata Marcelina pri Ptujem, ter potem praznuje slaven uhod v Emono. To v zvestobi utrjeno mesto, katero je Maksim zelo strašil, jedva izvedši, da se bliža osvoboditelj, so vda glasnemu veselju. V trumah, pevajoči in z godbo, so vreli razveseljeni prebivalci spasitelju naproti. Tu mu je peval zbor slavilne pesmi o zmagi, tam je drug zbor prepoval tiranu Maksimu mrtvaške pesmi in razlegalo sc jo mrtvaško vpitje. Svobodno plemstvo (patriciji), mestni svetniki v belih oblačilih in duhovniki v prazničnem ornatu so spoštljivo sprejeli cesarja pri mestnih vratih, olepšanih z zelenimi venci. Po ulicah so bile pogrnjeno preproge; plamen bakelj jc razsvitljcval noč. Ljudstvo se je gnetlo po cestah: starci so bili radostni, da so doživeli ta dan, 'mladeniči so si želeli dolgo živeti, da bi prav dolgo služiti mogli ccsarju. Matere in hčero so bilo veselo s svojci.
*) Koledar, stolni kapiteljski arhiv.
2) Neč&sek, Gesch. d. Laib. Gimnasiamfl (aus den Jahrbiichern der Jesuiten.) Programm und Jahrcsbericlit des k. k. Obergininasimna zu Laibach 1860. p. 8.
3) Neč&sek 1, c.
Ta živi popis veselega upeljevanja rimskega imperatorja po ljubljanskih prebivalcih, vzet izPacatove panegirike o Teodoziju, je bil jeden glavnih prizorov v drami jezuitov o cesarju Teodoziju, in je, kakor se dandanes v gledališčinem jargonu govori, „ vnemal slušalcev prepolno hišo1- s svojo lokalno barvo kakor tudi ne menj s sceničnim efektom.
L. 1(511 je bilo dogotovljeno novo poslopje v T i voliju (Podturnom), vedriInica v sredi lepega prijetnega gozda, katero jo škof C kr On dal sezidati jezuitom, in nad glavnim uhodom krasnega gradu se je ponosno dvigal iz kamena iztesani po koncu stoječi lev ChrOnovega grba.
Dne 5. septembra se je slovesno praznovalo blagoslovljenje tega novega posestva pobožnih očetov jezuitov. Istega dne se je sklenil deželni zbor, in potem je bila velikanska pojedina z dvogovorom na prostem (poletno gledališče), v vedrilnici, od kodar se vidi vsa lepa panorama ljubljanskega mesta.
Škof Chron je zaznamoval ta dogodek v svojem koledarju *) in navaja tudi najimenitnejših osob, katero so bile nav-zočne pri tej slovesnosti. Bili so: deželni oskrbnik II er b ar t Auersperg, deželni opravnik Jurij Andrej Kacijanar (Katzianer), njegov svak baron Lamberg, Nikolaj pl. Eck, Jakob pl. Edling, Danijel Gali in še mnogo drugih („et alii permulti“).
To zastopnike dežele, na čelu s škofom-meečnom, so, kedar so se približali, Podturnom na prostem zbrani mladi igralci v svojih kostumih sprejeli, alegorično opravljeni, v znamenje, kako jih dežela ceni, “) in potem so jih slovesno vedli v poletno svoje gledališče. „Excepti scenice fuimus perhonorifica“— piše Tomaž Chron v svojem koledarju na koncu dotične beležke o praznovanju tega dogodka.
Lepo je praznovala bela Ljubljana mesec majnik 1. 16115.
Istega dne je namreč položil škof ChrOn temeljni kamen sedanji Št.-Jakobski farni cerkvi, ki so jo tedaj imeli očetje Jezusove družbe.
Nadvojevoda Ferdinand, vladar notranji Avstriji in velik podpornik jezuitom, je poslal svojega namostnika k tej slavnosti, in sicer opata iz Zatičine, kateri je navzlic svoji bolehnosti — so ve, z največjim vesoljem — izvršil vladarjev čestilni ukaz, tem bolj, ker je bil gospod opat sam poseben prijatelj očetom jezuitom in tudi poscbc prijatelj in podpornik njih gledališkim igram.
To slavnost pokladanja temeljnega kamena je sklepala ko-
*) Muzejni arhiv.
,J) Takošnih sceničnih alegoričnih glorifikacij kranjskih deželnih stanov in njih predstojnikov sodržujo mnogo rokopisi kneza Auersperga biblijoteke v knežjem dvoru v Ljubljani.	Op.	pis.
medija „SaveI in David“, ’) katera še je „izvrstno igrala"; v veliki kolegijski dvorani je bilo igrališče.
In kakor poldadanje temeljnega kamena, tako se jo sklenilo tudi do vršenj e zidanja cerkve jednako slovesno z gledališko igro v dvorani kolegija; to je bilo v nedeljo po prazniku sv. Martina 1. 1615, in igrala so je komedija „Judita“. 2)
Prihodnje leto 1616 je zopet razveselil nadvojevoda Ferdinand mesto Ljubljano s svojim obiskom, (— prvič je bil sem prišel na poklonstvo 1. 1597 —) in tudi takrat sc je na čast deželnemu knezu napravilo mnogo slovesnosti]'.
Med temi ni bila poslednja slovesna gledališčina predstava pri jezuitih, kjer sc jo igrala v navzočnosti nadvo-jevode drama: „do Gedeone11, :‘) innasvoji strani sedečega jc imel visoki nadvojevoda svojega posebno ljubljenega in spoštovanega škofa Chrona, kakor so tudi sicer on, njega mati in graški dvor temu odličnemu ccrkvcnemu knezu vedno javno prod vsem svetom skazovali svojo prijaznost.
Kedaj seje Chron poslednjič udeležil gledališčnih predstav, o tem nam poroča beležka njegova v koledarju 1. 1626, ko je že zelo bolehal (umrl jc 1. 1630), in siccr jo pisano tamkaj:
„Dem Schulmcister Puri ficationis Mariae dassEr cinen Dialogum Adam e t E v a c exhibirt gcben 4 H.“
Ta beležka nam ob jednern svedoči, kakšni so bili tedaj ho-uorari pesniku in voditelju gledališčinemu privatnih šolskih odrov, katere so tudi imeli; da govorimo v sedanjem gledališči nem jezici, za „začasna glumišča11 v primeri z odrom prve vrste, kakoršnega so vzdržavali jezuiti.
v
Skof Chron in slovenizem.
Kranjski Luter Primož Trubar in njegovi privrženci so spoznali, da jo nepogojno potrebno za razširjanje novega uka, govoriti z našim ljudstvom v njegovem dragem materinem jezici.
Le tem načinom sc jim jo zdel mogoč vspeh njih dušnega napora.
V	tem sestavku nam ni moči, obširno pisati o tej stvari.
Znano je iz mnogih večjih publikacij prejšnjega časa — iz S c h n u r r c r j e v o g a dela „B i b o 1 d r u c k“ in druzih spisov — kakor tudi ne menj iz novejših del o tej dobi kranjsko zgodovine, posebno iz preiskav pastorja El žeja, ki so si pridobile splošno pohvalo v učenjaških krogih in katere je upotrebljal g. Dim ec v svoji „G e s c h i c h t e K r a i n’s“, iz prevažnih objav g. dr. K o s t r e n-čiča v Zagrebu o jugoslovanskem kujigotisku v XVI. stoletju, in po nekoliko iz sestavkov pisatelja teh vrst, kaj in koliko sta
') Koledar Chron o v, rrmzejni arhiv. ") Neesisek 1. c.
•’) Neč&sek 1. c.
storila naša Trubar in Dalmatin ter njih pomočniki na polju slovenskega jezikoslovstva in pisateljstva.
Reformaciji naslednica je bila proti-reformacija.
Tomaž Chron, duša proti-rcformaciji, slučajno postavljen na odpadšega kanonika Trubarja mesto, je, kakor njegov protivnik, takoj spoznal, da je vspešuo proti-reformo moči izvršiti z vspehom samo na narodni podlagi.
Zategadelj je Chron, ko je bil šo kanonik in „apostoljski pridigar11, dobil po svojem trudu privolilo, da se tudi dalje v stolni cerkvi oznanjuje ljudstvu božja beseda v slovenskem jezici.
On sam, čegar spretnost je vse poznalo, 011 sam je bil govornik ljudstvu s propovednice.
Množica slušalccv jo vrela k njegovim pridigam v cerkev sv. Nikolaja, in isti, ki so prej bili slušalci protestantskih pridigarjev, so posle čuli z veseljem staro katoliško božjo besedo v svojem ljubem domačem jezici, kakor so jim prejšnji čas novi uk razlagali tudi reformatorji.
Kedar so Chrona imenovali škofa in ko so jezuiti na njegovi strani začeli na novo utrjevati katolicizem v naši deželi, imeli so ti možje na slovenščino posebtio pozornost.
Nevtrudljivi verski bojnfk — kakor vidimo iz njegovih zapiskov ’) — je n. p. štiri dni zapored, dne 24., 25., 20. in 27. decembra 1. 1000, ko jo divjal najhujši boj, „v stolni cerkvi vin d iški pridigo val.“
Poznejše je pridigoval vsako nedeljo in ob p raz ničili.
Sam piše namreč v svojem škofovskem poročilu papežu Pavlu V. o stanju ljubljanskega škofijstva 1. 1610: „Ob takih slovesnih dnevih (ob nedeljah in praznicih) sc pridigajo v tej stolni cerkvi v slovanskem narodnem jezici in sicer že mnogo let, kar vedno opravljam jaz, škof, sam, ali, kedar mene ne bi bilo, stori to moj generalni vikar ali kateri drugih kanonikov, in vselej jo zbranega mnogo ljudstva.1* '*) I11 dalje piše škof v omenjenem poročilu svojem: „Popoludne (ob teh praznicih) sc v corkvi sv. Jakoba (pri jezuitih) tudi razlaga ljudstvu krščanski nauk v s 1 o v e 11 s k e m jezic i.“
V nekem rokopisu c. k. dvorne b i b 1 i j o t c k c 11 a D u-
11	aj i (Liber totius Archivy Soc. Jesu Labacensis) jo uložon s prvo roko najbrž od Chrona samega pisan list „Propositio de C011-ventu Labacensi**, kateri je sprožil to vprašanje.
V tem predlogu sc bere poleg drugih stvari: „Jam vero ad populum institueudum ct in his quae salutis sunt adinvandum, Coucionatorcs duo necessarij erunt, Germanicus unus ct Sla-v u s alter, ipios Societas pro sua commoditate dabit.“
Izrečno sta sc zatorej v tem predlogu zahtevala od jezuitov eden nemški i 11 eden slovenski pridigar. Tudi se njim s po-
') Koledar O bronov — stolni kapiteljski arhiv.
*) Mittli. d. hist. Ver. f. Krain 1854, p. 40.
Letopis 187S. III.	2
četka, a lc s počctka dovoljuje, pozvati jed 11 ega samega pri digarja, kateri, da more koristiti, ima toliko znati oba jezika, nemškega in slovenskega, da lehko v obeli oznanja ljudstvu besedo božjo.
Jezuiti so bili poslušni tej uredbi in so pozvali posebnega slovenskega pridigarja in ekshortatorja.
Ta je bil P. Nikolaj Koprivec.
Kar sc tiče tega duhovnika, nahajamo njegovo ime že 1. 1603 v pisani prošnji škofa C h r ii n a do predstojnika jozuitov v Iiimu, Petra Ilimeneja, in sicer naš škof prosi: „najP. Koprivec, (katerega so hoteli premestiti), zaradi svojega znanja slovenščine še ostane v ljubljanskem jezuitskem kolegiju.11 ')
Vendar C h rit no v a proti-reformatorska delavnost ni bila omejena na samo govorjeno narodno besedo.
Hotel je tudi ob jednem s pismom v domačem jezici uplivati na svoje ljudstvo.
Skoro po začetku proti-reformacije, ko je bilo dovršeno prvo delo, da so prognali evangeljske pastorje, podrli njih molilnice, sežgali njih „ueverske spise“ — bila je to železna doba, v kateri so vladale železne roke — ko se je moglo zopet postavljati novo slavno poslopje katoličanstva, seje poprijel škof Chrčin, združen z mnogimi v slovenščini veščimi in za vero vnetimi duhovniki svojega škofijstva posla, spisovati v katoliškem duhu in v m a t e-rinščini ljudstvu slovenskemu zanj namenjena sveta pisma.
Prvi izmed vseh jo bil Chron sam, ker je prevel evangelije in 1 i s te za nedelje in praznike v slovenski jezik.
Ker tedaj v Ljubljani tiskarne ni bilo, (tiskarna Manne-Ijeva (Mandelčeva), katero šobili ustanovili »reformatorji11, jo po kratkem delovanju nehala, je ta okolnost delo zelo prečilo.
Škof, kateri je imel v Gradcu mnogo znancev, skleno, da izda tamkaj svojo delo na svetlo.
Kako je napredovalo tiskanje »evangelij in list ov“, o tem nam mnogo zanimivega poročajo beležke v »škofovem koledarju.1*
Tiskalo se je škofa Chrona delo v tiskarni Jurija W idili a n nstiit te rj a (sedaj Leykain-Josefsthal v Gradcu.)
Tisek je stal 240 gld., papir 200 gld. nemško veljave. P. jezuitov Janez Č a n d i k, kateri je v Gradcu oskrboval to zadevo in jo nadzoroval, je prejel ^ratifikacijo ,,pro viatico“ 20 gld.; razven tega še 45 gld. Vožnja knjige v Ljubljano — 3000 iztisov — je stala škofa 30 gld., kajti poravnal je vse troške iz »svojega imetja." -)
Izkupiček prodane knjige in poznejših natisov dobiček je namenil Chron v darilo kolegiju jezuitov.
Dne 15. avgusta 1(>13 je bilo Chronovo delo dotiskauo.
') KnezoSkofijski arhiv v Ljubljani zv. XVII. Štev. 21. -j Koledar 1. IG 13, muzejni arhiv.
Naslov mu je:
„Evangelia inu lystuvi, na vse nedčle inu jmenitne prašnike celiga lejta, po stari karszhanski navadi resdeleni, vsem Catho-lishkim cerkvam, stuprau v’ krajnski desheli, k’ dobrimu s’novizh is Bukovskiga na Slovenski jesik svestu prelosheni, s’ perpuszhe-niem tiga v' Bugu vissoku vrejdniga vivuda inu gospuda gospuda Thomasha devetiga Lublanskiga Shkoffa i. t. d. lia svitlobo dani 1612. Istiskanu v’ Nemshkim Gradzu skusi Juria Widmansteterja 1013. 8°. 136 in 43 1.“
„In diesem Werkchen“ — piše K op it ar ’) — „ist Bohoritsch’s Grammatik strenge befolgt und sogar einige Deutsche Worter des Georg Dalmatin’scheu Textes durch gangbare echtkrainerische ersetzt worden.“
Kako nujni potrebi je škof C lir On s to katoliško in ob jed-nem narodno knjigo vstregel in kaj je stvaril s tem svojim delom, najbolj svedočijo mnogi po smrti njegovi napravljeni novi natisi.
Schonleben, v najširjih učenjaških krogih nekdaj dobro znani prvi kranjski historijograf in predhodnik Valvazorjev na lokalno-zgodovinskem polju — on je oskrbel nov natis teh C h r o-novih »evangelij in listov.“
Janez Ludovik Schonleben je pridel svoji 1. 1672 pri Widmannstiltterj u tiskani izdaji 7 duhovnih pesmi, kratek katekizem in nekatere molitve. Predgovor bralcu (Praemonitio ad lectorem) obseza njegove nazore o narečjih slovanskih in o slovenskem pravopisu.,J) Schonleben, kateremu je oča bil Švaba, a mati Slovenka, razlaga v nekem drugem svojem dolu (v predgovoru k „postnim pridigam"), da njemu urojeni jezik ni nemški, a svoj jezik je spoznaval slovenski, jezik svoje rodlce.
To le mimogredoč!
Tretji natis in sicer v Ljubljani 1. 1730 pri J. G. Mayru (sedaj Klein in Kovač) je oskrbel pater Hippolyt. 3)
C h r o n sam je že nameraval d r u g i natis svojih „e v a n g c 1 i j.“ To posuemljemo iz pisma jezuita P. Nikolaja Jagniatoviusa 1. 1616. 4)
Pater piše škofu: „Evangelia Carniolica jam ante ab aliquot Patribus sunt revisa praesertim a P. MaLio (Mali): nullum alium modo scio, cui ad revidendum dari dcberent, videbimus tandem •luod adversarij in eis erroneum reperient et tune dabimus volente lJeo vel responsum uel mamiš: videbitis autem dicebat ille, quod nihil fiet.“
‘) Grammatik der slaviachcn Sprachc in Krain, Kiirnt.cn und Steier mark. Laibach 1808, p. XLII.
2)	Cfr. odtis v ljubljanski c. kr. licejalni biblijoteki 10026, II. C. b.
,1) Kopitar 1. c. 108.
4 Stolni kapiteljski arhiv zv XC1II, štev. 49.
2*
V t.em je, navdušen po škofovem delovanju, nek drug /a vero vnet duhovnik, dr. sv. pisma in ljubljanske stolno cerkve dekan, Miha Mikec, sestavil katekizem v slovenskem j ezici.
Kakor škof Chron, tako je tudi 011 dal tiskati svoje delo na svoje troške in je izdal knjigo v Augsburgu, „mit schouen Holzsclmittfiguren fiir die Laibachische Jugend“, kakor Valvazor pohvalno pravi o njem.
Naslov teinu delu je:
„Ta mali katechismus ali kershzanski navuk (Spisal Miha Mikez) Augsburg 1(!15, 8°.“
Zelo zadovoljen omenja Chron tc svoje in Mikčeve delov-nosti, oziroma spisavanja slovenskih duhovnih knjig v pismu (1.1615), katerega je poslal predstojniku A d mo n ts k emu.
V mnogih obzirih prezanimivo pismo C liri) novo je našel učeni arhivar benediktinskega samostana v Admontu, visokočestiti gospod P. Teodor Wichner, in po prijaznivem posredovanji našega čislanega uda, visokočestitega gospoda P. Maksa Pivca, ga je poslal gospodu dr. Jan. Bleiweisu, da ga ponatisne v „Novicah.“
Iz tega lista priobčujem tu omenjeno pismo brez vsega okraj -šanja:
Slove tako-le:
„Ehrwyerdiger in Gott, andachtiger, Altuertrauter hochgelyebter Ilerr viul Landts-Mann Ilerr Sebastiane. Neben wimbschung eines gnadenreichen Newen Jalirs, auch deren vili naclieinauder vnd \vas sonst E. E. zn Secl vnd leyb Erspryesslicli, dienstlich vnd lyeb ist etc. sein dero Meine allzeytt wolgenaigte perspetuirte Dienste vnd affection betrilgt zuuor. Die sollen auch vergwisst sein das Ich Die Jenige Viitterliche Mir in Meiner Jugent vnd Erzyehung Ao. 1570 Ueber die drey Jalir lang nacheinander erzaigte \Vol-thatten So lang Ich lebe auf alle furfallende occasionen vmb das Gottshauss Admont E. E. vnd alle dero Zuegehorige Welche sy etbo Mir recommendiren mochten vnuergessen sein will zuuerdie-nen. etc. etc. Bin auch der Iloffnung E. E. werden m e um par-t u m C a r n i o 1 a n i c u m id e s t: L i b e 11 u 111 E p i s t o 1 a r u 111 & Euangeliorum Slavica 1 i u g u a Con c i 11 n a t o r u m vor die-sen empfangen haben. An yezo Drukht man zu Augspurg C a-thochismum Slani c um c 11 m Imaginibus a d us um sim-plicis Catholicorum Pl ob e cul a c.*) Bald darauf sollen vol-gen: IIymeologium Slauicum das ist Ein Crainerisch von Mir nach vnd nach zusamen gesamblet: vnd verfasstes Ges-sangbuech auf alle Pest, T it g des ganzen Jalirs, we-liclie, lyebts, Goti, schyrrist wan sy Mir zuhanden kliomen E. E. auch zuegeschikht werden sollen pro Xaonio. Yezo nit melir dan allain Ich beuilch Midi E. E. andiichtigein gebetli (et latorem lia-
Mikcev katekizem.
Op. pis.
rum famulum mcurn Joannem Kunsstl). Wie sy mir in uiccm sambt Iren ganzen Ehrw. Comicnt auch Trewherzigelich beuolhen scin. Gratia D. N. JESV Chri. & Magnae cius Matris Virginia Mariae benedictio cum omnibus uobis ingiter Griitz den 28. Jan. IG 15.
Thom. Epus.
Labac. (M. propria).
Napis:
„Dem Wol Ehrwyerdigen in Gott andilehtigen Vnsern besonder gelyebten alten Herrn vndt Freundt Herrn Scbastiano Nebel Se-niorn des Wyerdigen Convents zu Admont.11
V tem pismu se obeta tudi izdaja še druzega dela Chrfino ve ga, a ta nakana se ni izpolnila nigdar.
Še 1. 1627. Chron o tem piše v svojem „koledarju“ ') in škof pravi ves radosten, da.se nuncij Caraffa „žjvahno zanima za to delo.“ Pobožni Chron sklepa omenjeno opazko z željo: „Fiet id opus ad majorem Dei gloriam et B. Mariae Virginis ac Coelitum omnium nostrique gregis emolumentum.“
A ta vroča želja njegovega srca se ni vresničila.
Morebiti, da Chron sam tega svojega sklepa, (kakor nekega druzega, o katerem takoj govorim), ni mogel tako energično izvršiti, kakor sicer vse druge svojo nakane; bolehal, zel6 bolehal je namreč že naš škof in njegova huda kronična bolezen, putika in mrzlica, ga je mnogokrat zapored obiskavala ter pokladala na bolniško posteljo. Vsak hip je potoval v kopeli spodnje-štajerske, v Dobrnske toplice, in brez prestanka jc potreboval zdravil.
Ta neprestana telesna slabost, kateri je naposled v žrtev zapal 1. 1(530, ona je bila najbrž vzrok, da ni izvršil dveh svojih najljubših namer: izdaje slovenskega himnologija, in da ni ustanovil v Ljubljani kranjske tiskarne.
Dakle jo bil namenjen Chron napraviti tudi slovensko tisk a r n o V
Tako je!
Že 1. 1613 si jo dal škof napraviti proračun o troskih „za napravo kranjske tiskarne	v Ljubljani4*, s katerim	proračunu sc	je
primerjal zapisek troškov	za tisek	„evangelij.“ a)
In že drugo leto (1614) se je	v Gornjem	Gradu pri	du-
hovenskem zboru sklepalo	o davku	za ljubljansko	tiskarno. :l)
L. 1625 je dobila ta namera še določnejšo obliko.
V „koledarju“ Cliriin o vem 1. 1625 4) nahajamo obširno beležko, katera razpravlja to stvar, in tudi imena druzega gospodarja, poroka in „tiskarja“, ob jednem bukvoveza.“
Tamkaj beremo 1. 1625, dne 10. novembra:
') Muzej ni arhiv.
2) Knezoškofijski arhiv v Ljubljani, zv. IV. štev. 20.
3) Stolni kapiteljski arhiv.
4) Muzejni arhiv.
„Mit Hansen II ulicr Handelsmann hicr raediante Audrea fratre et Elia Andriano \vegen der bischoflichen Druckerei also transigirt.
De loco Tvpogr&phiao prospicitur ct Praclo: atramento ac ehartis idque Venetijs recepit in sc idein Iliiller. Etiam de collec-tore Typico. Diesem werden \vir sein Unterhaltung gcben deu Unkosten auf obcrzitltcn Sachen und P. Rcctov muss uns dio 300 tl. so ilmeu per Andream (fratrom) nostrum uberreicht \viedcr hergeben. Item Hans Ilullcr bat mit Mund vnd Hand sich fur Joannem Weber Buchbinder allhie versprocben undwic or Ime belfen auch pro initio in der Press und Pa-pier kliein G e \v in 11 suchen \vollen. Alles in praesentia des Hrrn Tlmmbprobsten und Eincr Ehrsamen Landscbaft in Krain Hm Vcrordnetcn Priisidentens Dr. Caspar Bobek, Andreas Chron, quibus etiam manu stipulatus est: Jacobi Stopper Canonici et aliorum Actum est supra X nov. 1(525 in Aula Episcopali.“
Storiti se je imel, kakor so vidi, le še eden korak, da se ntemeli pod Chronovim nadzorstvom narodna tiskarna. To so ni storilo. Naprava slovenske narodne tiskarne v Ljubljani sc je odložila daleč v bodočnost.
Chron jc umrl 1. 1G30 dne 10. februvarija.
Ali, ako tudi se poslednja dva projekta škofova nista izvršila, vendar je še pred njegovo smrtjo po njegovi izpodbudi spisano delo v slovenskem jezici zagledalo svet, in sicer: Peter Kanizijev katekizem jezuita Janeza Čandika (Tsehandik) preveden v slovenščino. Knjigi je naslov: „Catechismus Petra Canisia, tu je Chri-stijanski nauk (skus Janesa Zhandika) 1618, 12°.“
Mecen umeteljnosti.
A.	Muziki.
Že 1. 1580, dijak na dunajski univerzi, ko se jc Chron, kakor smo videli, z vspehom poskušal na pesniškem polju, je prišel v bližnjo dotiko z mnogimi domačimi skladatelji.
V	omenjeni pesemski zbirki, iz katere smo podali nekatere poskušnje, beremo namreč, da je nek Kapeli©1) eno teh pesmi uglasbil; tudi sklepa zbirko epigram na poroko uadvojevode organista v Gradcu, ko se je oženil s hčerjo nekega kranjskega muzika Plavca.
Tudi pozneje, ko je bil Chron že škof, jc vedno ljubil in pospeševal gojitev muzike.
') Morebiti identičen z Janezom Andrejem C apel liso m, kateri je tedaj bil dvorne kapele muzik. (Die kaia. HofmuBikkapclle in Wien von Dr. Ludivig R. v. Koch el. Wien 1869, p. 48.)
2)	Historia annua Soc. Jesu Lab. rokopis v doljskem arhivu,
Udeleževal so je pevskih produkcij jezuitskih učencev, kateri so (1.1599) praznovali rojstvo Kristovo z latinskimi, slovenskimi (slavonicis) in nemškimi popevkami (cantibus). ‘)
Nakupi dalje C h r o n knjig o kontrapunkt n in jih da prekrasno vezati (I. 1(507) ‘j nakupi tudi muzikaličnih knjig 2-1 odtisov. -) Zaupljivo so obrnejo s prošnjo nanj mestni muzikanti („Stadt-tiirmcr“) za novoletno darilo (1. 1612). •')
Beležka o slovesnem praznovanju škofove obletnico (1. 1613) nam naznanja houorare, kateri so se za Chrona plačevali cerkvenim muzikom. Župnik je prejel za veliko maše branje 40 kr., a „ludimoderator“, (prvi organist ali muzični vodja) 30 kr., in vsak diskantist 15 kr. 4)
V	svojem škofijskem poročilu, katero je poslal škof Chrbn 1. 1616 svetemu očetu, posebno povdarja, kako slovesno so v cerkvi sv. Nikolaja poveličava božja služba z igranjem na orgijah, in da je v škofovski rezidenci v Gornjem Gradu (na Štajerskem) od benečanskih mojstrov dal postaviti dragocene orgij e. r>)
O broju instrumentov tedanjega zbora pri stolni cerkvi nam poroča notica, da je 1. 1618 vdova Tu meri ca škofu Tomažu vrnila instrumente, posojene nje možu, in sicer: 3 trobento,
4	rožnice (kornete), 1 piščal („Prugel“) in 5 krivorožnic. °)
A poznejše, kakor se kaže, so postali mestni muzikanti bolj leni v obziru poveličavanja službe božje, kajti nahajamo opombo Chrbnovo, da jim je 1. 1626 dal 10 gld. za novo leto, z resnim svarilom: „dass sy bcy der Thumbkirehen sich Feyertiiglich vleissig einstblleu sollen." 7)
L. 1627 spoznamo nekega „ludimoderatorja“ Jakoba Id e na, kateri pride v dotiko s Chrbnomin prosi službe pri stolni cerkvi. 8j Finis coronat opus! Dve leti pred svojo smrtjo, in že zelo bolan, se je spominjal prijatelj dijakov, kakoršnega se je vedno kazal Chrbn, (o čomer govorimo še pozneje), njih s tem, da jo napravil ustanovo, katera ima njegovim ljubcem na vedne čase ohraniti njegovo ime, kakor kaže ustanovno pismo (na Duuaji 1. 1628), in sicer je dolžnost vsa c emu štipendistu, da se uči muzike.
Tudi jezuiti, prijatelji in tovariši Chrbnu v proti-reforma-cijskem poslu, so v lepem soglasju s svojim pokrovitcljim in z jednako ljubeznijo gojili muziko v svojem kolegiju.
*) Stolni kapiteljski arhiv, koledar.
2)	Muzejni arhiv, koledar.
3)	Stolni kapiteljski arhiv, koledar.
4)	Muzejni arhiv, koledar.
5)	Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1854, str. 46, 47 in 71.
’’) Stolni kapiteljski arhiv, koledar.
7)	Muzejni arhiv, koledar.
8)	Stolni kapiteljski arhiv, koledar.
Vzdržavali so v svojem semenišču pevce in muzike, (discantista, altista, bassista, fidicen, tubiceu, trombonista, organista, tubista, violinista, fagotista i. t. d.) ')
Pri igranju svojih šolskih dram, katere so, kakor smo videli iz prva, jezuiti spravljali na oder s potratnim bliščem, se ve, sc tudi ni pogrešalo „p ra v lepe prijetne muzike*1 („gar schone liebliche Musik“), v začetku in pri sklepu zborov, nastopov, plesov i. t. d.
Ko so nekoč praznovali veselico po leti Podturnom (Tivoli), sprejeli so deželnega glavarja bogoslovci jezuitov v korclkih in opravljeni kakor opice in satiri, plešoči in s spremljanjem muzike.
Kedar sc jo zbor njih muzikov vedno bolj začel razširjati, pozivali so muzike na Kranjsko iz dežele muzike par excellence, iz Češkega! —
B. Slikarstvu.
Jedva je bil Chron zašel škofovski prestol, že se je pokazal visocega mecena slikarstvu, oziroma učencem to krasne umetelj-nosti.
Svojo ljubezen do lepih slikarij je pokazal s tem, da je ku-paval slike in jih naročal.
Tako n. pr. poklanja 1. 1598 dvema Lahoma, ki sta mu darila „k r a s n o knjigo sli k“, („cin schon Gemaldebuch") 20 gld. -)
Od nekega nizozemskega knjigotržca prejme Chron 1. 1611 po naročilu 7 cesarskih podob (7 kaiserliche Con-trafet) za 21 gld., 14 poganskih cesarjev v bakrorezu, vsak po 1 gld. 45 kr., različne podobe noš za 6 gld., in različnih bakrorezov za 36 gld. ;t)
Istega leta počesti s svojim naročilom jednega domačih slikarjev.
V	njegovem „koledarju“ nahajamo namreč dne 23. aprila 1611 notico:
„Mit M. Marxen Iiobtner Maler die Capelle S. Martini &
B.	Virginis Annuntiatae, wo unsere Gruft ist, zu malen dieser Gestalt verdingt, dass er die Farben, vvir ihm und scincn Gescllcn die Kost und Notdurft hergeben, sich mit der Arbeit meisterlich, beinebens wenn dieselbe fertig. leidentlich gegen uns verhalten; \vir aber auch nicht eures Schadens begehren sondcrn eiti gebiihr-lichcs davon bezalen sollen. Dedimus invicem dextras et in pecu-niis Germanicae monetae subarravimus operam per 30 11. In no-mine Jesu et Mariae.“ 4)
Iz nekega poznejšega zapiska razvidamo, da je naš škof Chron s slikarjem H ob t n er jem meseca decembra 1. 1611 svojo
') Historia anmia 1. c.
a) Muzej ni arhiv, koledar.
3)	Mu žejni arhiv, koledar.
*) Muzejni arhiv, koledar.
stvar poravnal („abgcrayt“), in sicer mu je plačal 190 gld., posebe šo razven tega tudi „čestno darilo11 („Geschenk“).
L. 1(511 je C liri) n dalje ukazal slikarju M. Krištofu \V e ys-manu, da je še v polju treh obokov bazilike ljubljansko (tedaj še gotska stavba), napravil slikarije; plačal mu je za to 30 gld. ')
Naglo zapored so dohajala naročila ChrOnova domačim učencem te stroke umeteljnosti.
Tem načinom spoznavamo vrsto domačih slikarjev, n. pr., Janeza Janzila, Matevža Plavca, Matija Planerja, Elija W o 1 f a in Gerharda Kren a.
Janzil je naslikal 6 podob v gradu jezuitov v Tivoliju 1. 1613.«)
M. Plaveč je slikal po naročilu ChrOnovem v Gornjem Gradu in v Celji.
Opazke o teh delih v „koledarjih“ škofovih so jako drastične in karakteristične in nas poučujejo s kratkimi besedami o tedanjih umeteljnostnih razmerah naše domovine, zato naj se ponatisnejo tu, kakor jih je pisal škof sam.
Chron je namreč zapisal 1. IG 13, dne 19. aprila, v svoj „ko-ledar“: „Mit M. Mathesen Plawz Mal er n die 12 Schwybogen vnnd Fenster in der g ros s en Ki reli e n zu Oberburg allhie in Navi Ecclesiae der gestalt verdingt vnd bedingt, das er Sauber vnd meisterlich die 12 Apostolos auf jeden Schwipogen ainen Mannes oder noch grosser hohe mit seinen Namen articulo fidei und Verzeichniss der Provinzen leben, lelir und Sterben artlich vnd vnsaumblich maleu; die fenster alle 12 fein und khonstlich einfassen, dic Gesimbs zu Obrist auch lustig (veselo) malen vnd inner 4 Wochen sicut promisit verfertigeu solle; dagegen hat er von vnss die Speyss vnd Trankh 6 H. fiir ein Schwypogen Apostel und fenster und dasgerisst. Dedimus ei ad rationes 20 H. 13 kr.“
In dne 2. decembra IG 13 je zaznamoval škof drugo pogodbo („Vcrdingnuss“), katero je zopet sklenil z Matevžem Plavcem „wcgen eines Quadern 3) auf Cilli ins Capuziner Closter, (so wir Inen verhaissen sambt ainem Tabernaculo pro S. S. Sa-cramento). Das Quader soli sein Exaltatio S. Crucis vnden herumb S. Caecilia, Valerianus, Tiburtius, S. Vrbinus; auf der andern Seyten S. Joannes Bapt. S. Thomas, S. Hieronymus, S. Franciscus, vnd S. Clara vmbs Creuz schone Engel cum armis Passionis, oberhalb des Kreuzes S. Trinitas Gott Vater, ad dexteram Gott Solin super crucem immediato der heilige Geist, ad sinistram 13.
') Muzejni arhiv, koledar. ,J) Muzejni arhiv, koledar.
3)	Quadro ital.*alika.
Virgo Maria vnd ein Steni super crucem, so gesehen worden unter Tags in dic positionis Primarij lapidis. Item ad Basim S. Caecilia Todt liegend mit dreyen halsswuuden vnd zu beden Seiten des Quaders in dem Tiirlein dus Sancti ad Beneplacitum. Item die Ramen vnd alle Zycrd soli Meister Mathes Seuberlich schuldig sein zu malen. In uuser Speiss (v naši hrani) Leinbat (platno) L e i 11 o 11 (laueen olje) v 11 d K h r e y d o 11 (kreda) g e b e n w i r dalier, und Meister Mathes ist schuldig das (juader biss Liecht-mess ausmalen. Wo nit so wierdet Ime aller Vbrig Vncosteu an der verdingten suma abgezogen \verden. Vnd begert 100 ti., die wolle er alss vcrdienen, dass w i r mit s e i n e r a r b c y t b e-s teh en vnd zufrieden seyn auch S pr ec h en sol len, ') dass ers ver die n t hab e. Actum et promissum Oberburgi . . da ta tel a et Oleum lin i.“ “)
Tukajšnja bogoslovska biblijoteka hrani krasno vezano, na prgament tiskano sveto pismo z naslikanimi mi ni j at urami, katero je škofu C bronu 1. 1614 poklonil baron Herbart Auersperg (Turjačan), ker je bilo Auerspergu znano, kako rad ima C h r b 11 lepe podobe.
Razven navedenih naročil v stroki slikarstva je ukazal Chrbn dalje tudi še slikarju in ljubljanskemu mestjanu Eliji Wolfu na spominku svoje matere naslikati poslednjo sodbo (in coeme-terio ad S. Petrum Labaci), in Gerhardu Krenu tri slike za veliki oltar v cerkev jezuitov pri sv. Jakobu, tudi sliko za veliki oltar pri avguštinih za 50 gld. in drugih podob za to in ono cerkev na Kranjskem in Štajerskem.
Naj lepše slike, katere jeChrbn v stari ljubljanski stolnici dal napraviti, in katere so se z njo vred pogubile, nam je popisal naš trudoljubivi domači preiskovalec zgodovine in nabi-ratelj Dolničar pl. Thalberg v svojem delu: „lIistoria Ecclesiae Chatedralis cap. VI. De monumentis et inserip-tionibus veteris Basilicae p. 36—39“, in eno podob, katera kaže utemeljitev ljubljanskega škofijstva po cesarju Frideriku III., nam je ohranil v načrtu.
Tu vidimo vlepi kompoziciji cesarja Friderika III., kateri se z desnico dotiče desnega ramena klečečega in roke sklenjene držečega škofa Tomaža Chrona, a z levico kaže na stolnico; zadaj za cesarjem Friderikom se vidi njegov sin Maks I., so-utemeljitclj stolnice in „pronepos“ Ferdinanda I., patron in dobrotnik škofijstvu; nasproti teh osob so vidi krasna Leo no ra Portugijska, soproga Friderika III. — kateri je dvorni svetnik Birk v almanahu ces. akad. vednosti na Dunaji postavil tako lep bijograiičcn inonument — soutemeljiteljica (fundatrix) ljubljanskega škofijstva, katera tudi s svojo desnico kaže na podobo
') Dakle priporočilo pri pogojih o prevzetju dela. Op. pia. '-1) Muzejni arhiv, koledar.
stolnico. Šest klečečih duhovnikov, prvi z iufulo in palico, z an-gelji, z grbom in geslom C hr d no v im: „Tcrret labor, aspiceprae-mium“, to je bil dalje „ensemble“ izvrstne podobe iz domače cerkvene zgodovine.
Drugo izvrstno zgodovinsko sliko jo naročil C lir o 11 pri slikarju Mat. Planerju: „Bitev pri Sis,ku“(l. 151)4), slavno dejanje naših očetov proti dednemu sovražniku kristijanstva, in slikar je šel prej ogledat bojno mesto.
Cena je bila 200 gld.
Sliko, kedar je bila prišla iz rok umeteljnikovih, je dalChron obesiti v stolnici in je napisal podnjo naslednje latinske verze:
„Turcica signa stupes? turmasque in bella paratas Barbara Carnioliae, minitantes funera terrae Praesidii fias etiam spectator abAstris Quod tulit in saevos oratus Achatius hostes.
Sacrilegus Christi desertus transfuga castris Ut Mahometanae suscepit dogmata sectae Turcisque ingenitum bibit Hassan Bassa furorem Contra Christicolas caepit nou impiger omnes Continuo Mavortis opus, vietore superbus Milite saepe suo, meditatur, et agmina cogit Bosniacisque replet per Sissek arva mariplis Lux aderat funesta tibi ni socia arma tulisscat Nam Baptista et Achatius ni fera bella vocati Communi voto, clypeos et tela ministrant.
Auerspergum et Eggenbergum dno fulmina belli Hisque parem Rauber, socios patiuntur honoris.
Bassa loco culpae derisae, caepit in uudis Exitium culpae. Ilaec quacunque trophea tueris Christo gratus ades, faustus patriaeque precator.“
Tudi portretirati se je dal škof Tomaž Chron in v ljubljanskem deželnem muzeju se hrani njegova tedanja, „a nekoliko poškodovana*4 podoba. ')
Ali jo v škofovem gradu v Goričanah shranjena slika Chronova (v naravni velikosti) iz iste dobe, ali je naslikana pozneje „iz spomina11, sedaj ne vem povedati, kajti tedaj, ko sem jo videl pri milostivem gosp. škofu Antonu Alojziju, mi ni bilo moči, podobe natančnejše preiskati.
C,	Stavbarstvu — kiparstvu — rezbarstvu in umeteljni-
škemu obrtstvu.
Že v oddelku o slikarstvu sem govoril, da je škofu Chronu bila skrb, tedaj še gotsko zidano stolno cerkev v Ljubljani ume-
’) Illyr. Blatt 1833, p. 19, štev. 41.
teljniško na novo olepšati. A tudi naravnost popravil je stolnico, katera je bila že za njega dnf precej v slabem stanu in na katerem prostoru se jo pozneje dvignila v XVIII. stoletji sedanja v bizantinskem slogu sezidana stolna cerkev.
V	„Historia catbedralis11 (MS. Dolničar Thalberg) inv škofovskem poročilu Chronovem do papeža so omenjene te po ujem izvršene poprave stolne cerkve v Ljubljani.
Chron piše papežu:
„Tri, posebno zaradi svoje stavbe in slikarij izvrstne kapele sem dal jaz postaviti, in sicer: jedno v čast sv. Tomažu, drugo v čast Mariji oznanovanja v moji navadni rezidenci v Gornjem Gradu, a tretjo v stolnici ljubljanski, v čast sv. Florijanu in vsem svetnikom, kjer je tudi škofovska rakev. Vrliu tega sem dal tudi postaviti pri tej cerkvi dragocen mramoruat kor in novo zakris tijo za shranjevanje pontifikalij; ravno tako sem dal popraviti zvonik in olepšati vso cerkev." Dalje navaja Chron svetemu Očetu vrsto drugih cerkvenih stavb in posebno povdarja, da je „ono staro cerkcv v Gornjem Gradu, katera je bila nekdaj samostanska cerkcv, dal olepšati s slikarijami, podobami in rezbarskimi deli.“
O grobnih spominkih, jako umeteljno izdelanih, katere je dal napraviti C liri) n svojim prednikom na škofovskem prestolu in sebi v škofovski rezidenci, sem obširno že pred leti pisal v „Mittheilungen der Centralcommission fiir Erhaltung der Bau-denkmale“, ') in opozorujem strokovnjake na to delo.
Sv. Petra cerkev v Ljubljani, katera je bila že za Clirona zelo oprhla, ker so jo Turki, čestT) obiskovajoči in požigajoči našo deželo, precej razrušili, je dal škof pozidati, kakoršno vidimo v naših dueli.
Tudi frančiškanom ljubljanskim je izdatno pomogel Chron z novci, ko so nameravali popravljati svoj samostan. 2)
Tudi, akoravno specijelno v stavbarstvo spadajoča in posebna nje vrsta je originalna cerkvena stavba, katero je škof Chron po svojem obisku v sosednji deželi Hrvatski dal izvršiti.
Beremo namreč v njegovem koledarju dne 11. oktobra 1001 : ,,haben wir M. C h ris topli e n Suppan unsern Hofzimmer-m a n n mit Gehiilz und andern Materialien nach Sissek und Pe-trinia geschickt daselbst ein Oratorium den Petriniern aufzurichten, alsvwir ihaen im verschiencnen Augusto versprochen, als wir der Orteu gewest. Eodem haben wir M. Laurenzen Sakher U brni a c h er v o n Crainburg mit gedachtem M. Christof auf Flos-seu nach A g r a m abgefertigt, dass er alldort, wie auch zu Petrinia cine Uhr aufrichte!“
Krasen, v novejšem času popravljen stavbeni spomenik, vitek sporninsk steber na Poljanah blizu mosta nasproti Št. pe-
’) L. 1861. nov. in dec.
2)	Muz oj ni arhiv, koledar 1613, dnd 27. marcija.
terski kasarni, jc Chron postavil v spomin na junaško delo ljubljanskih kovačev, kateri so napad protestantov na prvo po reformaciji praznovano procesijo sv. Rešnjega Telesa s težo svojih pod plaščem skritih kladiv ubranili in odvrnili.
Spominek, okrogel kamenit steber, na vrhu noseč križ, je olepšan s podobo Bogorodice, s škofovskimi znamenji in s Chrcino vi m grbom. Napis beremo: „Ara et via Cocli“, potlcr pod podobo Bogorodice: „Monstra te esse Matrem“, in na stopnjicah C bronov o gaslo: „Terrct labor, aspice praemium“.
Kakor slikarjem in arhitektom, tako je bil Chron tudi kiparjem in rezbarjem odličen mecen.
Tako spoznavamo kiparje in rezbarje: Janeza Krsti tel j a Costo, iz Gorice, (izvestno prednik našemu nepozabljivemu prijatelju dr. E. H. Costi), kateri ima škofu C bronu izdelavati naročena dela od 1. 1611 do 1025, in kateri je imel zlasti opraviti pri oltarnih delih v ljubljanski stolni cerkvi; Petra Hofferja, kateri prejme za štiri podobe 28 gl d.; mojstra Jurija Skarnosa, mestjana ljubljanskega, kateri ima opraviti pri olepševanju sv. Petra cerkve ljubljanske, in drug pot se mu naroči, naj izteše iz kamena grb Chronov, katerega je dal škof uzidati ') v Trstu, kjer je imel svoje stanovanje, kedar je prišel tija; dalje, Jakoba Holzwarta, graškega rezbarja, kateri je imel nalog, izrezati „podobo vstajenja" (Vrstendbild), in sv. Tomaža, poldadajočega roko v rane, (,,cineii S. Thomam, so in die Wunden greift“); naposled Lenarta Kerna, kateri jc s pomočjo nekega mizarja, ki je bil tudi rezbar, moral napraviti oltar v ljubljanski stolni cerkvi.'2)
Kakor umeteljnosti, tako jo naš odlični domorodec škof C h r (i n podpiral pred vsem v c e r k v e n e a tudi v posvetne namene umeteljniško obrtstvo.
M. Jurij Plaši k v Kamniku napravi „železno ograjo za ljubljanski kor“, in prejme za to 100 gld. Pozlačeni tabernakelj je naročil Chron izdelati v Benedkah.
Svečnike za stolno cerkev ljubljansko je delal Jakob Zwygolt, zlatar v Ljubljani 1. 1 (> 17. a)
Grob Kristo v v Gornjem Gradu je dal škof Chrou pozlatiti 1. 1610, in se jo porabilo zanj 9000 zlatih listkov, za kar je plačal Chron 67 benečanskih zlatnikov („/6011111011“). ')
Cerkvi jezuitov pri sv. Jakobu je podaril Chron 1. 1610 krasen zvon.fl)
Tudi graverji so imeli delo za Cbrona. Skoro potem, ko je bil imenovan škofa, si je dal, 1. 1599, kovati svetinje, ka-
') Muzej ni arhiv.
'•*) Muzejni arhiv, koledar 1. 1013. :l) Muzejni arhiv, koledar.
4)	Muzejni arhiv, koledar.
tere, zelo lično izdelane, kažo Krista s križem in gaslo Chrfino vo: „Terretlabor, aspice praemium“, in katere je naš nedavno umrši izvrstni numisinatik gosp. Ant. Jelovšek obširno popisal v „Mitthcilungen des histor. Vcreins fiir Krain.“ ')
Dve leti potem, 1. 1601, jc naročil Chron pri k a m n o rez c u in graverju M. Ablu D e gnu v Ljubljani velik škofovsko-cerkveu pečat, „darin unser Lieben Fran und Jesu dcs beil. Kindleins Bildnis in einein koniglichen Saal auf bciden Seiten aber das Bisthums und mein Wappen sauber und statlich sammt der Schrift, herum gegraben \verden solle per 40 fi. und so er sicli meisterlich mit der Arbeit verhiilt cin Ehrung (Geschenk) darzu fein Silher geben 7 Loth.“ '2)
Zastopnik umetcljniškega obrtstva istih dni jc velik bel steklen kozarec, na katerem, medlo brušene, se vidijo podobe 12 aposteljev; ta kozarec je prišel iz gradu Šinko v ega Turna v ljubljanski muzej,:I) kajti omenjenemu gradu sta gospodarja bila škof in njegov brat Andrej.
Chron in vednosti.
Kakor umcteljnostim, jc bil, kar sc umcjc samo ob sebi, ta izvanredno visoko obdarjeni človek tudi prijatelj vsem vednostim in jih je podpiral na mnogo strani.
Zanimal sc jc za matematiko in astronomijo; med nakupili za njegovo hišo se zapored nahajajo beležke, da si jc omislil matematičnih instrumentov, u. p. „duo Astro-labia“ za 20 gld. (1. IGU4); bil jc tudi ljubitelj rimskih in grških klasikov, iz katerih često nahajamo odlomke v njegovih pesniških proizvodih, in ne menj natančen poznavatelj mitologije.
Bogoslovje mu jc bilo predmet, katerega jc gojil z vso gorečnostjo in ljubeznijo, in, kakor piše Valvazor, je še za njega dni jedcu del njegovega „Opus Oanonicum“ v rokopisu hranil ljubljanski škofijski arhiv; a drugi del je bil že za Valvazorja „raznešču“ („distrahirt.“ 5)
A izmed vseh vednosti je bila C liro n u najbolj priljubljena in jc najbolj gojil zgodovino.
Mož, kateri je sam izvršil dejanski le]) del zgodovine naše dežele, on ni zasledoval le zgodovine starih časov, kjer jc bilo moči, ampak zapisaval jc tudi zgodovino svojih dni.
') Tečaj 1. 1849, str. 94 in dalje.
‘2) Muzejni arhiv, koledar.
3) 11 lir. BI. 1833, Nr. 41, p. 19.
4) Muzejni arhiv, koledar.
5) Ehre des Ilerzogthums Krain, II., p. 350.
Njegovi „koledarski zapisniki", kateri se nam hranijo v muzeju in v stolnem kapiteljskem arhivu, ti nam podajajo naj-p o drobnejših opomb in so, tako rekoč, kulturna slika o koucu XVI. in v začetku XVII. stoletja. Dobro bi bilo, da bi jiji kedaj kaka vešča roka zbrala in v redu objavila.
'Ch ritno ve „letne knjige", („Jahrbucher“), o katerih se je dolgo menilo, da so izgubljene, in katere sem po sreči jaz našel v nekedanji Valvazorjevi, sedaj metropolitanski biblijoteki v Zagrebu, te knjige nam v velicih potezah rišejo zgodovino C lir o 11 o v ega časa.
Zapiskom Chriinovim, (katerih si je povsodi, kamor je prišel, izpisaval važne stvari iz arhivov), sc imamo zahvaliti za važno beležko, da znamo, kedaj in odkodi so prišli Kočevarji v našo kranjsko dežftlo..
Valvazor piše (a urinil sc je tiskarni pogrešek v letnici 1509, kedar Chron še ni živel '), da je škof C lir on 1. 1590 ali 1599 v škofje-loškem arhivu našel in zapisal notico: ,,Carolus IV. Imperator, Rex Bohemiae devictis Franconibus & Thuringis ad pe-titionem Friderici Comitis ab Ortenburg, dedit ei trecentos viros, cum Conjugibus et liberis in servitutem, qui alias debebant puniri propter rcbellioncm; quos transmisit ad sylvas, ubi nune Gotsevia est. Qui proccssu temporis cxcisis arboribus, septem ecclesias parochiales erexerunt.“ To je: „Ko je Karol IV., rimski cesar in češki kralj premagal Franke in Turingčane, je izročil grofu Frideriku Ortenburškemu na njegovo prošnjo 300 mož z ženami, da so mu služili: ti bi se sicer bili zaradi upora in rogovilstva kažnjc-vali (s smrtjo.) Te ljudi je poslal omenjeni grof v gozde, kjer j c sedaj Kočevje: s časom so izsekali šumo ter postavili sedem farnih cerkva." *)
Tu opomnjeni prihod Kočevarjev iz dežele Frankov so novejše jezikoslovne preiskave El žeja, Schroerja in pisatelja teh vrst potrdile kot zgodovinsko istinit.
Druga arhivalična beležka Chron ova nam je ohranila vest, daje nat or ni sin cesarja Karola V. bil na Kranjskem duhovnik.
V	zapisniku „Ordinatorum ad annum 1577“ beremo:
„Acolitus Anthonius E d el man n Augustanae dio-cesis II i c Caroli V. Imperatoris Naturalis tilius“. 3)
Razumnik, kakoršen je bil Chron, je imel tudi — skoraj je odveč, to zatrjevati — nmogobrojuo in izborno biblijoteko. Bil je v zvezi s knjigotržci vsega sveta, naroča knjige iz Benotek,
') Tu tiskarni pogrešek, kateri se lehko popravi, ni prešel samo v Elze jev spis o Koeevji, teinuč tudi v Dimce v o „Geschichte Krain8,l<
u)	Elire des Ilerzogthums Krain, 111., knjiga XI., stran 194. a) Rokopis Chronov v Zagrebški metropolitanski biblijoteki.
kupava jih od potujočih knjigotržcev, (n. pr. od nizozemskega knjigotržca Baura 1. 1011 »Bclarmin Rcges Angliae“') i. t. d., obči s solnogradsldm knjigotržcem Janezom Mu er sp er go m (J. 1017 “h in z Widmannstcdtcrjem v Gradcu, kateri mu redno pošilja slavnega Kcpplerja „Einer Ehrsamen Latid-schafft in Stcyer Mathematici1 koledar.
C hrenova precej obila bibl ijotcka je shranjena v škofovski rezidenci v Gornjem Gradu, kamor je tudi pošiljal lepe odtise slovenskih protestantskih knjig, katere je on kon-fiskoval, tem načinom so sc nam do dandanes ohranile v cesarski ljubljanski licejalni biblijoteki, v katero so prišle z dragocenostimi nekdanje družbe »prijateljev kmetijstva".
Po okusu svojega časa je prilčpljal Chrbn svojim knjigam po vsej notranji strani sprednje platnice svoje biblijoteke znamenje s svojim grbom in alegorično pomenljivim napisom v bakrorezu.3)
Bakroreze je delal, kakor nam kaže ime: Gr enter, morebiti praded dandanes mnogo imenovanega poslanca iz Tirolskega msgr. Gr euterja.
A ne, da hi samemu sebi napravil izvrstno biblijoteko, Chron je tudi skrbel, za ljubljansko stolnico, namenom duhovenstva primerno1 zbirko knjig omisliti.
Eno leto pred smrtjo škofovo pisano sc nahaja v stolnem kapiteljskem arhivu naznanilo, katero ima ozir na to. Slove takd-le: „1029. Bibliotheca. contributio faeta a Clcro Labac. Uioces. pro eri gen d a Bibliotheca apud Ecclcsiam Chatcdralem."
Kakor se je škof Chrbn v svojem življenju zanimal za vednosti, tako je tudi skrbel za podporo učencev vednosti.
Komu naših rojakov niso znane še dandanes pod škofovem in njegovega brata Andreja imenom vsako „novo leto" sc omla-jajoče štipendije Chronovc za mladino! A ne še le na koncu svojega plodovitega življenja, takoj pri nastopu svojega škofovega poziva sc je spominjal »ubogih dijakov" ter jih je podpiral v Ljubljani, v Gradcu in na Dunaji.
Z ginjenim srcem beremo namreč med drugimi stvarmi v njegovem »koledarju" opombo: »Dor alten Muttcr Uršula Bos ti a-zhizhin zu Stain wytt,ib in Bedacht wir mit ihrem Hcrrn Sun P. Mathia Bostianzhizli Soc. Jesu Decano Philosopbicae sive Artistične Facultatis zu Wien vnnss daliin beredt vud vorglicheu •
') Muzejni arhiv, koledar.
®) Muzejni arhiv, koledav.
•'*) Eden takošno hihlijotekino znamenje hirajoč krasno vezan odtis katoliškega nemškega sv. pisma Dieto n bergo rja, darilo Oh roti o v o grofom Auerspergom, se nahaja v knezovi domači knjigarni v »knežjem dvoru" v Ljubljani.	Op.	pis.
(las er Ime (sicli) die Ar m en Crainer zu Wicn auf d er hoch Schuell entgegen \vir sein allte liebe armo Mutter Trew-lich befolchen sein lassen wollten; vor dieseni zu 3 malcii gelt ron 12 bis 15 und mehr Gulden an yetzo aber zu ihrem Tag (godovni dan) und auf die kalte 'VVinterszeit ain neuen Pelz und gefiitterte raulic Joppen geben. Vt oret Deum pro me!“
A tudi šolo samo ob sebi,je C h ron podpiral; tako n. pr. 1. 15!)‘J od nadvojevode Karola utemeljili licej jezuitov v Gradcu, ') in 1. 1G03 semenišče v Ljubljani. a)
Slovani v Andaluziji. 3>
(Pismo zbiorowe Jozafata Ohryzki. 1859.)
Previl Fr. Ilubad.
Slovani na Španskem? To je bedost! misli gotovo mar-sikak čitalec. Tudi jaz sem mislil tako, beroč napis, a zgodovina me je naučila boljšega. Že sestavek sam nam kaže, da je stvar gotova, in poroki so nam izvrstni učenjaki, kateri pričajo o tem. Med drugimi pravi tudi W e b e r („al]gemeine Weltgeschichte“ VI. str. 537): „Tujci, prodani na Špansko, so bili iz prva Slovani, ujeti v boju; zato so jih obče imenovali Slovane. Sprejeli so jih v telesno stražo kalifovo, v boju so bili vodje, dosezali so visoke čestl na dvoru in v državi; skopljenci, katere so prodajali Židovi francoski v Kordovo, so dosegli mnogo upliva. Število Slovanov, katerim je zaupal O bd er a h m a n in nasledniki njegovi največ, znašalo je šest do osem tisoč in še več. Ali sužnji sluge despotizma in samovolje, katere je sovražilo ljudstvo, niso bili varna podpora prestolu. Prednost tujcev, katero so imenovali Ara bi „neme“, ker niso umeli govoriti arabski, je dražila plemenitaše muliame-danske, zato so nastale zarote in upori.“
Že to nam kaže, da ne smemo misliti, kakor bi sc bili zavedali Slovani po Andaluziji svoje narodnosti; bili so sužnji. Vidimo zatorej, kakošna nemila usoda je zadela Slovane
') Steiermarkische Zeitsclirift. Neue Folge, I. tečaj, 2. zv. str. 40.
2)	Stolni kapiteljski arhiv, koledar.
’) Gl. K. Szajnocha v ^Zeitsclirift fiir slav. Lit., Kunst und Wis-senschaft." Veranbv. Hedacteur J. E. Selnnalcr I. 1, str. 10 — 26; 2, G7-81; II. 1, 22-27.
Letopis 1878. III.
postali so sluge tujim gospodarjem. Odlikovali so se na tujem po svoji hrabrosti, zvestobi, prebrisanosti, vdanosti do svojega gospodarja, doma so postajali hlapci tujčevi.
Kdor vpraša po vzroku, najde ga lehko sam, a pravijo nam ga tudi kroniki nemški, ki pripovedujejo, da so se bojevali v vrstah nemških tudi Slovani proti rodnim bratom svojim. Tožno jo to, ali resnično. Toda pogledimo rajši, kaj pravi pisatelj o Slovanih po Andaluziji.
Brez vspeha bi iskali dandanes pri sedanjih Slovanih spominka, kateri bi pričal, da so občevali Slovani poganski z Andaluzijo. Saj treba še praviti, kaj je Andaluzija. Tako so imenovali v srednjem veku, posebno v prvi polovici njegovi, ves del Španije, kjer so vladali Arabi. Tedaj so občevali tudi Slovani z A rabi. Posebno iz devetega veka so se ohranili spominki jednoglasni in zanimivi, kateri pričajo o tem.
V	letih 943 in 948 je pisal učeni Arab Masudy ') svoje zgodovinsko delo ,,zlati travnik11 in „biserna jama“. Tu govori dvakrat o Slovanih. Prvikrat pravi: ,, Naj večji ndrod med Slovani so Lužani. Tržujejo do Andaluzije, do Carigrada in do Kazarov.“ Drug pot omenja, da love bobre (Castor fiber, Biber) v okolici Kijevski in prodajo kože celo v Andaluzijo. '-1)
Najslavnejši vsili kraljev arabskih ali kalifov španskih v K o r-dovi je bil Abdelrahman III.3)
Na njegovem dvoru jo služil tudi modri Izraelit Ilozdaj4) Ta piše 1. 959 kralju Kazorov Josipu v Azijo in pravi med drugim, da so pri kalifu Abdelrahmanu tudi poslaniki carja
Gl. M. Charmoy: , Rtilation de Massoudy et d’ autres auteurs musulmans sur les anciens Slaves. (Mdmoires de 1’ acad. imp. des sciences de St. Petersbourg, tom. H. 1834).“
a) D’ Ohsson, ;)Dcs peuplcs du Caucase,“ str. 86, 89.
3) Abdelrahman, Abdelraman, Abdorrhainan, prav za prav Ab d - e 1 - II ah m a n t. j. služubnik milostivega. Arabski izrek ra h m a n je koren (?) staropoljskim besedam r o c h m a n n y (krot&k), roclimannosc (krotkost), u r o c h m a ni <5 = lagoduy, lagodnosc, nlaskowic; glej Linde jev slov&r. (Mrongovius je pridil tem besedam le zvezdico, kajti so zastarele.) Opominjam, da arabskih imen ne pišo vsi jednako, ker Arabi v rokopisih no piš6 samoglasnikov. Dakle je mnogokrat dvoinno, kak6 se glasd besede. Zato čitamo : O meja d i, Ommajadi in Ommijadi; Elhakam in E 1 h a k e n ; H i š e m , Hišam in H e š a m; M u h a m e d, Mohamed in Mahomet; Sulejman, Sol e j man in Sol ima n j E d ris in Idrs, Ebn in Ib n i. t. d.
4) Vse im6 slove: Rab bi Ilozdaj, Ibn, Saprut. Pismo izdano je na novo. Dr. P. Cassel, „dor chazarische Kouigsbrief aus dem 10. Jnhrhdt,“ Berlia 1877,	Op.	prev.
grškega, kralja nemškega in kralja „Cebalim,“ „kateri so Slo-vani“ (al-Sekalab). Isto pismo ') Hozdajevo omenja kasneje zopet poslanikov slovanskega kralja in pravi, da sta prišla z njimi tudi dva žida. '2)
O istem kalifa Abdelrahmanu III. pripovedujejo pisatelji arabski, da so prišli k njemu tudi poslaniki slovanskega kralja, imenovanega „Ducu“ in, da je poslal z jednem teb poslanikov škofa mozarabskega 3) Ilugona liabije, kateri se je vrnil posled mnogih let s pota k Slovanom.4)
A najobširnejše govori o odnoša jih S1 o v a 11 o v z A r a b i I m a m Ebn-Ilaukal. L. 976 je spisal „kujigo potovanja.11 V njej pripoveduje: „Dežela slovanska je tolika, da daje sužnje na vtok za Korasanana zapad za Andaluzijo. Andaluzi jih kupujejo v Galiciji (španski), na Francoskem, v Lombardiji in Kalabriji iu jih prodajo skopljence v Egipet in v Afriko.B)
') Gl. W. Bielovvski, „Monumenta Poloniae historiea;“ Pomniki dzijowe Polski, I. 61. 65, kjer je uatisneno pismo.
a)	Lepe opazke Bielowskega na sir. 81. nam dokazujejo, daje kralj slovanskih G e b a 1 i m knez hrvatski, o katerem pravi Konstantin Porphyrogenetes, da biva na severo zapadni strani Karpatov, blizu Nemcem. S tem se vjema Hozdajevo imd Gebalim, kajti gotovo se izpeljuje iz korenike ,gebal‘ (gora), kakor izpeljujejo navadno ime Hrvatov od ,gora‘. Arabsko imd gebal nahajamo tudi v hebrejščini, v kateri je pisano pismo Hozdajevo. A služilo je Ar a bom in Hebrejcem kot krajevno imd. To dokazuje: Gebalene, t. j., gorata pokrajina v Palestini; okraj Gebel (Džebel) = gorati, na Libanu; pokrajina Gebal, katere omenja Conde, ,,Geschichte der Araber in Spanien", zv. II. oddel 11, in druga imena, n. pr. Gebal-Tarik, G e bal - Q u in t o s in dr. Dakle ,,G e b a 1 i m“ ni drugo, nego prevod bescdollrvat in pomenjati obe besedi G orj ance = Horvate (Horite) pri kralju Alfredu.
■'*) Mozarabi so se zvali kristijani, živoči med Arabi.
4) O tčin pripoveduje Aschbach ,,Geschiclite der Ommaijaden in Spanicn“, II. 98 po Murphyjevem „History of the mahometan empire in Spain“: ,,Other ambassies arrived at Annasirs court; namely, one froin the king of the Slavonians, called Ducu; one
. from the king of France behind the Pyrences, named Ukad; and one from the sovcrcign of the France on the east side of the country, called Calda. Thesc cnvoys were likewise received by Annasir with great pomp and State: and I10 seut back, with the ambassador of the Slavonicans to their Sovereign Hugo Rabia, the bishop, wlio returned after an absence of two years.“ — Da je pošiljal Abdelrachman III. mozarabske duhovnike kot poslanike iu da so mu pisali ti po pisarnah, omenja cesto ta Joannis abbatis Gorziensis, Pertz, Monumcnta Germaniae. Script. IV, 369 — 377,.
5) D’Ohsson, „Des peuples dn Caucase,'4 str, 86.
čudna je ta novica, a vrjetna je vendar, ker nahajamo več drugih poročil, katera jo potrjujejo. Ebn-Haukal pravi, da so dobivali Arabi slovenskih sužnjev iz Galicije, Francije, Lombardije in Kalabrije. Vse te dežele so tržile tedaj res s sužnjimi po arabskih deželah. Po Lombardiji in Kalabriji, t. j. po Italiji: (Lombardijo so imenovali tedaj vso deželo od Alp do Rima) kupavali so sužnjev in prodali so jih v Andaluzijo posebno Benečani. Celo v Rimu je bil trg za sužnje. Životopis sv. Cah arije iz 1. 747 nam kaže, da je bil ob Tiberi trg za sužnje, kjer so jih kupavali B ene č ani mnogo Saracenom. ‘) Ko sta prepovedala cesar rimsko-nemški in papež kupčijo s sužnji po Italiji, so se pogodili Benečani s pomorskimi tolovaji po morju adrijanskem in srednjc-zemskim. Ti so plenili in kupavali sužnje po bližnjih obalah in Benečani so jih vozili v Afriko in v Andaluzijo. *) Posebno so plenili ljudi po obalah slovanskih ob morju adrijanskem. V Dubrovniku jo bil velik sejem za sužnje. Zato je bila večina sužnjih, prodana Musulmanom, slovanska. 3)
') Multitudincm mancipiorum virilis scilicet ct femiuei sexua, quos in Africam ad paganam gentem nitebantnr deducere. Fischer, ,,Geseh. d. deutschen ITandels I. 30.“
2) Dandul ,,Chrou. adannum 878,“ str. 18G Fischer 1. c. I. 36.—
3) Kako je bilo s sužnostjo po Italiji še celo v petnajstem Btolctju, kaže nam jasno Makuszew, ,,Mor.umenta historica Slavoruin tne-ridionalium“, zvezek I. sešit I. Varšova 1874. Na strani 19?) omenjenega dela nahajamo sklep mestnega zbora ankonskega 1. 1458, kateri slove slovenski: , Sklenili so in zapovedali so, da so Grki, Turki, Tartari, Saraceni, Bošnjaki, Bolgari ali Albanezi, in vsi
drugi neverniki, možki in žensko, katere so že kupili mestjani ankonski, ali jih bodo še lo kupili, vedno sužnji (sclavi) in hlapci in potomci njih (desccndentes ab eis seu ex eis) onega, kateri jih je kupil in potomcev njegovih in dedičev ali onih, kateri imajo kako pravico do njih. In da se ne smatrajo oproščeni na noben drug način, kakor če jih oprosti izrečno gospodar po javnem pismu, ali po zadnji oporoki, pisani po notariju (bilježniku) ali po pismu, za katero pričajo dovoljni svedoki.“ — A da so res prodajali o tem času sužnje posebno slovanske z balkanskega polu-otoka, nam priča tudi pismo, katero je pisalo starejšinstvo (eenatus) florentinsko dnd 21. maja 145G namestnemu kralju v Nap oli (Ma-kuszow, „Monuaa.<< str. 443): ,,Ciprijan, sin Klementov, posten mestjan našega mesta, zaslužen za naše mesto, je dobil po roki Lovrenca de Ricasolis z otoka Hija (Chios) sužnjo, zvano Katarino, Bolgarkinjo (natione balghera), imejočo okolo šestnajst let. On jo pelje v l’isok svojemu sestrancu, kateri jo je prodal Jarneju de Varna, mestjanu p ižanske mu. Ta jo poslal sužnjo v Palermo i. t. d. A culi smo, da delajo nekateri radi bužnju omenjenemu Jarneju zapreke in mu pravijo, dajo sužnja
Na Francoskem so bili tedaj glavni sejmi za sužnje v Verdunu in v Lyonu. O Verdunu pravi škof Li ut pr and, kateri je živel okolo leta 1)48, da prebivalci ne prodajo samo sužnjih Saracenom na Špansko, ampak, da jih skopijo tudi, da jih prodajo dražje. ‘)
V	Lyonu so tržili s takošno robo posebno Židovi, kakor nam priča pismo tamošnjega nadškofa A gobar d a (f 840).'-)
Tržna pot skozi Lyon in Verdun je držala k Renu in dalje k dolnjej Labi, t. j. v slovanske pokrajine, od koder so dobivali trgovci sužnjev. Nemški kronik Thietm ar, kateri je živel v istem času kakor Ebn-Haukal, pripoveduje o bojih s Slovani polabskimi in poroča, da jo postal pregovor: „Razkropili so jih kakor Slovane, katere so prodali na razne strani za sužnje."
Prihajali so zatorej sužnji Slovani s Polabja na Špansko čez Lyon in Verdun.
Arabi so kupavali sužnjev v Galiciji, severo-zapadnem kotu španskem. Tijakaj so plavalo že dolgo ladije mi roda mogočnega, soseda Slovanom, kateri je gospodoval dolgo Slovanom baltiškim. Bili so ti Normani. Že od leta 827 so prihajali ti morski tolovaji na obala galicijska in portugalska. Kupčevali so posebno s sužnjimi. II el mol d pripoveduje tudi, dajo bilo mnogo trgov za sužnje na obalu b al tišk ega morja, zato si mislimo lehko, kako so prihajali sužnji Slovani v An-
iz Dubrovnika (ex Rausis), ne Bolgarka, in da jc ue moro siliti v sužnost" i. t d.— (V okolici ankonski so bili nasoljeni tudi Slovani in Albanezi; čudne pravico so zatorej uživali.)
Op. prev.
’) M ura to r i, „Scriptorcs rerum Italiearum," II. 470 :,,quos (eunuchos) Vcrdunenses ob immensum lucruin faeero solent et in Hispaniam ducere.*1 — Zato so poznali Verdunci tudi dobro pot do Ara-bov španskih in so jih rabili potniki mnogokrat za vodjo. ,.Vita Joannis abbatis G or z i e n s i s pri P e r t z u , Motium. Gdrm. IV. 370“ : ,,praedictuinquo Virduucnscm socium ob locorum regionumque notitium fecit.“ Ni čudo, da so imeli kalifi andaluški radi skopljence, saj pripoveduje škof Tj i u t p ra n d v svoji zgodovini (M u ra to r i, II. 470), da so bili carju K o n stan ti n u Porphyrogeneti izmed darov, kalere mu je pripeljal škof v imenu italijanskega kralja B eren garj a, najljubši štirje mali skopljenci: „quatuor carsumatia, impcuitori nomi-natis omnibus (doniš) preciiosiora. Carsumatium autem Graeci vocant cunuehum.1'
4)	Fischer, „Geseh. d. deutschcn IIandols,“ I. 35: ,,praedicaviums Christianis, ut mancipia eis (Judaeis) Christiana non venderent, ut ipsos Christiauos vendere in Hispaniam non prermitterent.'* Vidi se zatorej, da govori le o kupčiji s krščanskimi sužnji. A nikjer še ni bilo prepovedano, prodajati nekrščenih Slovanov.
d a 1 u z i j o. Po deželah in po potih, od koder pravi E b n - II a u k a 1, da so prihajali, jih jo bilo mnogo. ')
A nahajamo tudi drugih poročil, katera pojasnujejo, kar pravi Ebn-IIaukal. Da, ohranili so se spominki, kateri pripovedujejo, kako se je godilo Slovanom po arabski Španiji.
Usoda njih jo bila iz početka navadnega sužnja, kasneje se je poboljšala in je postala prav odlična. Arabski pisatelji, kateri so opisovali zgodovino A r ab o v po Španiji, pripovedujejo mnogo o njih. Ali poročila niso še natisnjena vsa, večinom jih hranijo še v rokopisu. V minolem stoletju se jo bavil z njimi učeni biblijo-tekar C as ir i v Madridu. Izdal je na svitlo 1. 17G0. delo z naslovom: „Bibliotheca Arabico-Hispana Escurialensis.“ A 1. 1816 je dal na svitlo v Londonu Anglež Murphy svojo zgodovino M o-hamedanov na Španskem („History of the Mahometan empire in Spain“). Zajemal je gradiva posebno iz biblijoteke Casirijeve. Obe knjigi donašati izpiske iz arabskih zgodovinarjev, a vendar še ne kaž eti popolnem bogastva arabskega slovstva zgodovinskega.
Še le 1. 1820 jo zagledalo beli dan delo popolno v Madridu. J. A. C o n d e je izdal tedaj zgodovino arabske vlade na Španskem („Historia de la dominacion de los Arabes en Espana, sacada de varios manuseriptos y memorias arabigas“l. Ponemčil je to delo Rutsclimann in ga je dal na svitlo 1. 1825 v Karlsruhe. C on de popisuje prav obširno zgodovino Mavrov po Španiji; pri njem nahajamo največ tvarine za zgodovino arabsko. -)
') Razven ujetih v boju (češ. plennici) in takih ljudi, katere so uplenili tolovaji ali jih ujeli s silo, so postajali sužnji po staroslovanskem pravu tudi: a) Hudodelci, obsojeni na smrt, katerim so pustili živenje (gl. dr. Hermegild Jireček, „Das Kecht in Biih-men und Miihrcn“ I. 2. str. 39.). b) Dolžniki, katere so tožili upniki, a niso prišli pred sodnijo in so jih dakle obsodili „in con-tumaciam“. Upnik je smel prodati takega za sužnja. ,,Jus Conradi", ali ,,jura županorum1* pravi (§. 33): „Kdor je pozvan pred sodnijo zaradi dolga, a ne pride na prvi obrok, bodi prodan, če no more dokazati pravne ovire.“ c) Zakonski, kateri je zapustil ženo ali moža brez pravnega vzroka in ni hotel živeti vež ž njim. Pravo Brecislava I. 1. 1039 po Kristovem rojstvu (Decreta Breči s-lai I.) pravi (§. 2): „Če zapusti žena moža ali mož ženo in se skregata tako, da se ločita; naj se proda oni, kateri se noče vrniti v zvezo, sklenjeno po zakonu, po zakonu našo dežele, v sužnjost.** Isti paragraf zapoveduje, naj prodadč takega na Ogrsko, da ne okuži jedna ovca s svojo boleznijo vse črede Kristove. d) Ravno tako so kaznovali tudi nezakonske matere, katere so odganjale sad svojega telesu. — Z Ogrskega go pridali sužnje dalje v carstvo bizantinsko. Tako pravi zakon kralja ogrskega Kolomana 1. 1100. §. 77, „da ne smejo prodati sužnjev drugih, kakor one, katere so prignali iz tujih deždl.‘‘	Op.	prev.
2)	Vire arabske je rabil tudi Rodcrich, nadbiskup toledski. Pisal
/Slovanska telesna straža v Kordovi.
Prvič omenjajo Slovanov po Španskem za časa emira ali kralja Hakema I., kateri je gospodoval Arabom španskim od 1. 796 do 822. Conde pripoveduje o njem (I. 2, 3G): „Kralj llakem si je napravil na svojem dvoru telesno stražo 5000 oboroženih mož; 3000 med njimi je bilo Mozarabov, a 2000 Slovanov. Tudi je imel mnogo skopljencev v notranjih prostorih svoje palače.'1
Godilo se je to sto let po tem, ko so si osvojili Arabi Špansko, petdeset let po tem, kar so seli na prestol slavni O meja di, kateri so vladali prej po kalifatu bagdadskem. Hakem I., ali z vsem imenom Alkakem-ben-Hišem-Abulasi, jc bil tretji kralj arabski iz dinastije Omejadov. Slavijo ga pridnega vladarja. Da bi proslavil svojo vlado, izbral si je visocih dostojanstvenikov, kakor so jih imeli po dvorih kraljevih na iztoku. Nabral si je silno trumo sužnjih, da mu služijo in ga čuvajo. Kakor pripovedujejo pisatelji arabski, je imel na svojem dvoru toliko sužnjih ljudi, kakor nikdo pred njim „ni ded ni oča njegov.*1 Plačano telesno stražo je razdelil v dva oddelka. Prvi oddelek jo služil na konjih, stanoval je po vojašnicah blizu palače kraljeve. Stelje 3000 Mozarabov, andaluških kristijanov, kateri so izgubili svojo narodnost pod arabsko vlado in so sprejeli večiuom islam. Drugi so bili pešci, služili so na dvoru. Bilo jih je 2000. Bili so sužnji, kupljeni po tujih deželah. Opravljali so kralju tudi osobne službe v palači.
Ti so bili Slovani. To stražo zovo pisatelji arabski vedno le „slovansko stražo", Slovane, ali arabski:	S	ek	lab e,
Sak lab e. Po izpisih C asi rij e vi h nahajamo tudi im6 Skalab, Skalabi, ali z latinsko končnico Scalabaeus, Scalabitae. Casiri sam pripoveduje, zakaj jih imenuje tako. V predgovoru svojemu delu toži, da pogrešajo rokopisi arabski samoglasnikov. ’) Zato, pravi, moramo staviti samoglasnike po svojem prepričanju. Vodilo mu je bila pisava latinska, navadna v srednjem veku Sel a vi, zato piše navadno Skalab namesto Saklab. A učeni biblijotekar je vedel tudi dobro, kdo so bili ti tujci. Na straui 20t>. drugega dela dostavlja: „Skalabi so Iliri, zovo jih navadno Slave, ti so služili tedaj z orožjem na Španskem.14 “) A tudi ni mislil nikdo izmed prejšnjih pisateljev, da bi bili ti S k a-
je v trinajstem stoletju. Njegovo ,,Historia Arabum“ nahajamo v drugem delu Schottovega dela ,,TIispaniae illuatratae serip-tores “
’) Casiri, „Bibliotheca“ I. str. VI. Ravno tako razno bere slovanska imena Masudijeva Des Guignes v ,,Notices et extraits des inaniiserits do la biblioteque du roi, I. 27 iu D'Ohsson, ,,Des peuples du Caucase,“ utr. 36— 38.“
2)	Casiri, „Bibliotheca, Il.“ 206 : „Scalabitae sunt Illyrii, vulgo Escla-vones, qui per ea totnpora in Hispania stipendia mercbant.“
labi kaj druzega, nego Slovani. Mlajši prcvoditelji arabskih pisateljev Murphy in Conde in pisatelji, kateri so zajemali iz obeh: Aschbach („Gescliielite der Ommaijaden“) in Hammer-rurgstall (,,Gem;ildosaal der Lebensbeschreibungen grosser mosli-mischer IIerrscher“) so že opustili obliko arabsko in pišo: Sla-von, Sclavonians, Slaves, Slavonier.
Poleg varovanja vladarjev vpravljali so Slovani v Kor do vi tudi službo skopljencev, pravi Ebn-Haukal. Stregli so in služili po notranjih prostorih kraljeve palače. Na mestu, kjer omenja Conde 2000 Slovanov v telesni straži kralja Hakema, omenja tudi velike trume skopljencev v palači. A ker pripoveduje o skopljencih že Ebn-Haukal, smemo sklepati gotovo, da so bili tudi skopljenci omenjeni po Condcju večinom Slovani. Kakor pišo drugi pisatelji arabski, je bilo toliko Slovanov med skopljenci na Španskem, da sta pomenjala imena skopljenec in Slovan kasneje isto. Zato pravi nek pisatelj na mesto: Skopljenec je ubil kralja A1 i - j a“, „Slovan je ubil kralja Ali-j a“ (C a siri, Bibliotheca, II. ‘205.), namesto: ,,Mnogi Slovani so morali umreti zato na križu", pišo kroniki arabski: „Mnogi skopljenci so morali umreti zato.“ (Casiri Bibliotheca, II. 108.); namesto: „Vadha, nadzornik slovanskih komornikov,11 čitamo tudi: „Vadha, nadzornik skopljencev11 i. t. d. ') Kasneje prešlo je imč skopljencev na vso stražo slovansko. Zovo jo tako prvi pisatelji arabski in kasneje tudi krščanski. Namesto, da reče n. pr. orijentalist Her-belot s Condejem, da je služilo v telesni straži Hakemovi 2000 Slovanov, pravi, da je služilo 2000 skopljencev. ®) Znano vojsko med slovansko in afričansko telesno stražo imenuje kronik arabski Alliomaidin vojsko skopljencev z Berberi.3) S tem se strinjajo tudi novejši prcvoditelji arabskih poročil in pišo kakor Aschbach: „slovanski skopljenci v telesni straži,“ 4) in Hammer-Purgstall: „po vodji slovansko skopljenske straže.11 5) Gotovo jo prešlo ime lahko na Slovane v telesni straži in na slovanske komornike, ker so bili oboji sužnji, kupljeni z drugimi, katero so prodali po E b n - H a u k a 1 u iz Andaluzije v druge dežele. °)
') Casiri, ,,Bibliotheca/* II. 104. a Vadheh Alscalabaeo, Eunueliorum reetore.
а) Herbelot, ,,Bibliotheque orientale," 382.
3) Casiri, ,,Bibliotheca,“ II. 205.
4) ,,Geseh. d. Ommaijadcn, ‘ II. 28G: „Dic slavouischon Euuuchcn in der Leibwachc.<<
5) ,,GemiUdesaal der Lebenbeschr. grosser moslim. Herrseher/1 III. 152 : (,Capitaen der slaviaclien Eunuchen-Iieibwaehe.“
б) Gl. Lombke, „Geseh. Spaniens,u I. 373. Asch bae h, „Gesch. d. Oinmaijaden,“ I. 229. Vita Joannis abbatis Gorziensis (Pcrtz, „Monum.“ Germ. IV. 371.^ popisuje poslanstvo v Kordovo h kalifu Abderahinanu III. Tu pravi pisatelj: ,,Težko je priti k njemu. Vse
Arabsk pisatelj, vreden vsega zaupanja, pripoveduje, da so nazivali Slovane v Kordovi, ker niso uraeli jezika svojih gospodarjev Moslemov tudi „neme“ „al-charas.“ Hammer-Purg-stali (III. 65) meni, da so je povrnilo s teni Slovanom, ker so imenovali ti Grmane tudi neme, Nemce. Drug pisatelj, Anglež, imenuje te Slovane „tujee iz zapada,“ kar je popolnem pravo glede na lego dežel slovanskih proti Andaluziji. *)
Ne pogreša se tudi poročil, katera nam pravijo, od kod so nekateri Slovani na Španskem. Od jednega, slavnega vodje slovanskega, o katerem bodemo še govorili, pravi poročilo, da je bil Dalmatin. “) A izmed novejših pisateljev meni jeden, da je bilo več Slovanov v telesni straži Abderahmana III- doma iz pokrajin slovanskih na Ogrskem.3) Iz teh krajev ste držali dve cesti na Špansko. Prva je držala na zapad skozi del Bavarske, kjer po povelju nemškega kralja Lu do vika 1. 900. ni trebiilo plačevati ,carine1 (colnine) od sužnjih moravskih. 4) A druga jo držala proti jugu v Benetke. Ogri so bili v zvezi z Benetkami, odkar so pridrli na veliko Moravi j o. Iz Bene tek je držala pot za reveže, katerih trpenje skruni še dandanes omiko in vero, v Španijo. Na trge gališke na Španskem so prihajali sužnji Slovani najbrže izPolabija, od kodar so jih gonili Nemci čez Verdun, a Normani po morju.
se dela pismeno po slovanskih komornikih, ,,tantum litteris per sclavos cubieiilarios omnia perferuntur." Skoraj gotovo pomenja tu „selavi cubicularii*' toliko, kakor ,,Slavi cubicularii." Životopis opata Janeza je pisan namreč že pred letom 904; tedaj besedo ,,Slavi“ ali j^elavi1* pisatelji še niso rabili v pomenu „sužnjega.“ V desetih zvezkih „Monumenta Germaniae* , kateri navajajo zgodovinske vire do XI. stoletja, nahajamo besedo ^sclavi'1 le edenkrat na mestu, na katerem smo ravno govorili. Misliti sinemo zatorej, da po-menja beseda ,,selavi<< tu narodnost, a ne sužnjega, ker je dobila zadnji pomen še le kasneje. — Da so prejeli Nemci besedo ,,Sklave“ v pomenu sužnjega od imena naroda slovanskega, podjarmljenega, priča nam J. Grimm, kateri pravi (,,Deutsche Kechts-alterthumer," Gottingen, 1828, str. 322) : ,,Uebenvundene Slaven unter der botmassigkeit deutsoher fiirsten befauden sicli unbezwei-felt in einem solehen verhaltnia der horigkcit. Wende oder Winde zu heissen galt lange zeit als beschimpfung. Sclbst der name Slave hat fast allen volkern Europas deu hiirtesten ausdruek fiir knecht hergegebon: sclavc, ital. schiavo, span. esclavo, frauz. esclavc.**
Op. prev,
') Con de, jJIistoria'* zvez. I. dol II. oddel 66.
•) Casiri, „L5itliotheea,“ II. 214: ,,gente Dalmata.“
•') Asehbach, ,,Gesch. d. Ommaijaden," II. 111. .VI aj 1 ath , „Gcsch. der Magyaren,“ 1. 15.
4)	Boczck, ,,Codcx diplomaticus Moraviae," I. 72.
Tudi čas, o katerem so začeli prihajati Slovani na Špansko, so ujema z raznimi dogodbami, ki nam razjasnujejo, kako je moglo priti tija toliko sužnjih. Kralj Alhakem je ustanovil stražo in skopljence slovanske v letih 796 in 832, ravno, ko so začeli podjarmljati Nemci Slovane najkrutejše. Po 1. 747, ko so prodali še očitno sužnje za dežele arabske na trgu v Rimu, se jo razprostrla trgovina benečanska s zaplenjenimi ljudmi najboljše po obalah adrijanskega morja. L. 789 so prihruli Franki na Slovane polabske. Po vsakem boju so gonili ti boritelji za vero krščansko, kakor so sc nazivali, trume Slovanov v sužnost.
Po kralju Al h a k emu I. nekaj časa čujemo o Slovanih v Kordovi samo, da so bili tamo. To dokazuje tudi naslednje poročilo iz dobe kralja A b dal c, v letih 888 in 912, katero nam kaže, kako so bili oboroženi in priča, kako lepo so sloveli pri vsem narodu: „Ko se je odpovedal Abu-Otman česti vezirski“ pravi poročilo arabsko, *) „postavil gaje kralj A b dala poveljnika slovanski telesni straži, v kateri so bili sami tujci iz iztočnih krajev. Te so čislali posebno, a odlikovali so se po postavi in po zadržanju, po skušeni hrabrosti, zvestobi in vdanosti. Slovani opravljajo službe po notranjih prostorih palače, vsak nosi meč, katerega suče z obema rokama, ščit in bojno sekiro.11
Za Abdalo je nastopil Abdelrahman III., kateri je sprejel poslanike slovanskih G e b a 1 i m in slovanskega kneza Ducu. Njega prištevajo najslavnejšim vladarjem arabskim po Španskem, on se je nazval prvi v svoji rodovini „kalif-a“, kar latinijo kroniki latinski „cesar“. Še dandanes nam pričajo sijajnost vlade njegova mnoga poslanstva, katera so pošiljali razni vladarji k njemu, razvaline poslopij, zidanih za njega, ohranjeni rokopisi slovstva arabskega, katero je pospeševal. Skoraj petdeset lc-t, od
1.	912—961, je vladal slavno in sijajno. Pomnožil in proslavil jo naprave svojih prednikov. To se je zgodilo tudi s telesno stražo, posebno s slovansko. Služilo je od teiaj naprej v straži 12000 tisoč mož, raznih narodnosti, Slovanov, andalužkih Mozarabov in afričanskih Mavrov ali Cenetov. Vsak oddel je štel za vladanja njegovega po 4000 mož.4) Druga poročila zopet pripovedujejo, da je imel kalif na svojem dvoru 6087 sužnjih. 3) Morebiti našteva prejšnje število 4000 Slovanov one, kateri so služili v te-
') C o u d e, ,,Historia,“ zvez. I. del II. oddel 66. Vita Joannis G o r z i-ensis (Pertz. IV. 375) pak pripoveduje, da je videl poslanik na potu v palačo razne oddelke vojaške; med njimi „pedites haBtis liumo stantes defisis, longa inde liastilia qtianduin (?) et miasilia vibrantes manuque crispantes, ictusque mutuos siuiulantes,“ zatorej pešce, kateri so so vadili z orožjem.
2) C o n d c, ,,IIistoria“ I. del II. oddel 88.
3) A selibach, ,,Gesch. d. Om.“ II. 111.
lesni straži, a drugi so stregli kalilu samemu. Gotovo je, da so opravljali slovanski komorniki in slovanska straža službo v palači, da so si pridobivali zatorej veliko lažje zaupanje gospodarjevo, in da jih jo čislal bolje, nego druga dva oddelka konjikov Mo z tira bo v in Afričanov.
Okolo leta 949 je bilo tako. Stražo nam popisujejo tako pisatelji arabski o priliki, ko so prišli v Kordovo poslaniki cesarja carigrajskega in ko je sel po smrti Ab d drahma na III. na prestol naslednik njegov Alhakem III. Zadnji prizor popisujejo izvirniki arabski kot najsijajniši: ') „Okolo vladarja, sedečega na prestolu1*, pravijo, „stali so brati in strijci njegovi in vodje telesne straže, slovanske, andalužke in afričanske. Prestolu nasproti je stal hadžib z veziri. Slovanska straža jo stala v dveh vrstah, vsak vojak je imel v desni roki gol meč, a na levi velik ščit. V polukrogu je stala straža, napolnovala je skoraj vso dvorano. Za vladarjem so stali v dveh vrstah sužnji, muri, belo oblečeni, z bojnimi sekirami na ramenih. Na prostoru pred palačo je stala straža audaluška in afričanska, lepo oblečena, s svitlim orožjem. Po ostalem prostoru so stali sužnji z golimi meči v roci.“
A sužnjev niso imeli v K or do vi samo, da jih kažo o takih prilikah. Po naklonjenosti kalifovi in po raznih okolščinah so dospeli nekateri pod naslednikom Alhakem a II. početkom jednaj-stega stoletja do najvišje česti hadžiba, t. j. prvega ministra, kateri je imel največ upliva o miru in vojski. Drugim se je posrečilo, dospeti še višje. Notranje vojske so razrušile počasi kraljestvo Oniejadov na več kosov. Nekateri sužnji, kateri so znali porabiti okolnosti z&se, so postali celo neodvisni vladarji posameznih pokrajin. Govorili bodemo najprej o hadžibih.
HadŽibi slovcmski.
Hadžibov slovanskih je bilo za raznih vladarjev pet: Vadil a, Hajran, Naja, Razykala in Sekan. Predno opisujemo njih zgodovino, opoineniti moramo še nečesa.
Po izgledu Abu-Otmanovem smo videli, da niso zaupali kalifi poveljništva nad slovansko telesno stražo v Kordo vi nikdar rojenemu Arabu. Vodje slovanski, katerih smo omenjali, niso bili A rabi. Imenujejo jih viri izrečno Slovane (Al sak lab,); pravijo 11. p. Vadha Slovan, Hajran Slovan, Naja Slovan i. t. d. Ker so bili rodom tujci, dospeli so tem lažje do česti, katera Jim je dajala toliko upliva na zgodovino andalužko. Ker so bili tujci brez osobne zveze z narodom, zaupali so jim kalifi tem več. Rabili so jih za važne posle, plačevali so jih bogato, zato so jim bili tudi zvesti do smrti. Gotovo je, da so bili vsi hadčibi slovanski naklonjeni vladarjem Omejadoin; še le ko so poginili ti vsi, polastili so so nekaterih delov njih ostaline.
') Condc, ,,Historia,“ I. del II. oddel 88.
Da pojasnimo bolj podobe teh vodij slovanske telesne straže, opominjamo nekaterih jednakih straž, v katerih so služili tudi le kupljeni ljudje ali robovi. Tudi drugod so bili ti silno mogočni na dvoru svojih gospodarjev, kakor mameluki v Egiptu in janičarji v Carigradu. Tu in tamo so dopolnovali straže z mladimi sužnji črkeskimi iu krščanskimi. Ti so morali opustiti svojo vero, sprejeti muhamedansko in novo ime. Tako so kupovali tudi v Kord o vi vedno novih sužnjev slovanskih, poganskih in krščanskih iz raznih pokrajin. Novi stražniki in komorniki so prejemali vero muhamedansko radi ali neradi, nosili so obleko muhamedansko in so se navadili tudi običajev nove svoje domovine. Nekdanje ime umeknilo se je novemu ali so predrugačili Arabi staro v govoru in pismu tako čudno, da ne spoznavamo več prvotnega. Ni zatorej čudo, da ne nahajamo slovanskih imen hadžibov, saj bi no spoznal nikdo njih samih pod turbanom, olepšanih z znamenjem svoje česti.
A držala je še druga pot do najvišje čestf. Tudi sužnji, kateri so stregli kalifu kot skopljenci, splezali so mnogokrat visoko. Nc bilo bi čudo, ako bi zvedeli, da jo bil kak minister prej skopljenec, saj nam kaže zgodovina iztočnih dežel, da je bil marsikak junak muhamedanski v početku le skopljenec, ki je stregel svojemu gospodu kot sluga. Celo po krščanskem Carigradu so potresali nekdaj skopljenci prestol carski. Evtropij za carja Arkadija, Hryzafi za carja Teodozija in sestre njegovo Pul-herije, kakor Narses za carja Justinijana so se proslavili v zgodovini carigrajski toliko, kolikor hadžibi slovanski v zgodovini A rab o v po Španiji. Je li bil tak človek prej skopljenec ali stražnik, gotovo se je opiral kasneje na oborožene svoje brate Slovane, da paso svojo čestilakomnost. A straža je podpirala takega, naravno, vedno, posebno, če je bil prej njen vodja. Složni so bili ti Slovani, naučili so se sloge še le na tujem, toda skušali so vedno, da si pridobijo tudi pomoč kake mogočne stranke. Bila jo ta stranka Almeridov, kateri je spadal rod in prijatelji mogočnega hadžiba A Ima n z o rja (Almauzov = oni, kateremu je dal Bog zmago). Vlado Omej a d o v začela se je rušiti posebno s tem, da je bil kalif Hišem II., kateri je vladal od 1. 976 dalje mladoleten. Kasneje se je brigal le malo za poslovanje vladarjevo, za-nimivale so ga le veselice na vrteli njegove palače, a skrbi' vladarjeve je prepuščal svojemu hadžibu Almanzorju. To sicer ni škodovalo vladi, kajti hadžib Muham e d Al m a nz or si je pridobil največ zaslug za moslime na Španskem. V petdesetih bitvali je premagal kristijane, skrbel in pospeševal je slovstvo iu vednosti, ustanovil je v K or do vi akademijo vednosti in lepe umeteljnosti. Proslavil je s tem vlado Pii šem o v o. Mnogo česti-teljev, sorodnikov in prijateljev sc je zbiralo okolo njega. Imenovali so jih Al m eri d c, po lepih vrteli Almerijskih, katere je bil podaril kralj svojemu ministru. Tamo je stanovala navadno družina Al manz or jeva, tamo so se zbirali prijatelji njegovi,
tamo so sc raztovarjali o učenih in o drugih stvareh. Ker je ostal hadžib zvest svojemu gospodarju, odlikovali so se Almeridi z zvestobo proti kralju in so se družili tudi s Slovani, zvestimi svojemu kalifu.
Nekateri res mislijo, da je vezala Almeridein Slovane še tesnejša vez. Novejših pisateljev trdijo nekateri, da je ustanovil slovansko telesno stražo v Kordo vi še le Almanzor. ') Mislijo tudi, da izvira ime Almeridov, katerim prištevajo tudi Slovane, od rodbinskega imena Almanzorjevega, katero se glasi arabski Alaamen. A ker vemo, da so služili Slovani na dvoru kraljev andaluških že več nego 150 let, ne moremo si tolmačiti ustanov-ljenja telesne straže po Almanzorju drugače, nego, daje pomnožil morda število njeno.
Slovani na dvoru Kordo vanskem so imeli zatorej mnogo upliva, združeni s stranko Almeridov so združili tudi imena. Tako čitamo „Almeridi in Slovani11 — „Slovani in Almeridi11 po poročilih arabskih; malo ne vsi Slovani imajo zatorej tudi priimek Almeridov „el Alameri11, celo izraz „almeriški Slovani nahajamo.
Po smrti Almanzorjevi (dne 1. julija 1. 1002) naslcdoval mu je v česti sin njegov Abdelmelik (Modhafer). Tudi ta se je znal proslaviti v boju in doma. A vladal je le malo časa, umrl jo že oktobra meseca 1. 1008. Prišel je za njim brat Abdel-rahman. A ta ni bil jednak svojemu očetu in bratu. Ljubil je veselice in vino, upal je, da zadobode po naklonjenosti kalifovi, kar bi mu bile mogle dati le zasluge. Kralj Hiš e m ni vedel postaviti na njegovo mesto boljšega moža. Ljudstvo postane zatorej nezadovoljno in se začne upirati. Upornikom na čelo postavi se Muhame.d Abdel Džabar, mlad, srčen sorodnik kraljev. Nekaj dni bojevali so se po Kordo vi, končno ujamo uporniki ranjenega hadžiba Abdelrahmana in ga pribijejo na križ (dne 18. februarja 1. 1009). Muhamed postane hadžib. Daljne namero njegove so povzdignile prvega slovanskega hadžiba, Vadbo in temu sledili so Ha j ran, Naj a i. dr. Upliv straže slovanske pod poveljem slovanskih hadžibov rastel je tako, da je napisal nek novejši zgodovinar oddelek svojih preiskovanj: „Die almeridische, slavische uud afrikanische Partei in Andalusien.112) A zgodovina Vadh o v a kaže, da so postopali Slovani prijateljski in milo med strankami, da so branili sploh le dobro Omejadov, katerim so bili vedno vdani.
Hadžib Vadlia. 3)
Muhamed Abdel Džabar je postal hadžib, a zato je postal nemir, razni oddelki telesne straže so se bojevali med soboj.
J) A seli bacli, „Gescliichtc der Ommaijaden,<1 II. 2G6.
2) Ascli bacli, ,,Geseb. d. Oinmiiijadcn11 VII. 1.
;l) Con de, „Historia,1< zvez. I, del II. oddel 104 — 108.
Slovanski stražniki so stali na strani premagane stranke Alman-z or j e ve. A M uh a med je bil naklonjen andalužki straži, opiral se je nanjo. Afričane je začel proganjati in pokoriti. Tudi kralju Hiše mu se je godilo slabo. Mu ha med je nameraval, da mu vzame prestol in živcuje, zato raztrosi govorico, da je zbolel kralj nevarno. Skoro zapazi, da sc briga ljudstvo kordovansko kaj malo za živenje svojega kalifa, tedaj sklene spolniti namero. Gotovo je že bilo, da mora umreti Hiše m, ko zve o naklepu sužnji Slovan Vadba, katerega imenujejo pisatelji tudi Vadil eh in Vazihu in mu dajo priimek El-A lam eri ali Al saki a b. *) Bil je nadzornik slovanskim komornikom kralja II i š e m a, popolnem vdan svojemu gospodarju. Smilil se mu je kalif, zato ide k hadžibu Muhamedu in mu začne prigovarjati, da ne treba moriti Hiše m a: „Zakaj se češ skruniti s krvjo nedolžnega" — reče mu — „če moreš doseči svoj namen tudi brež uboja? Dosta je, če zapreš kalifa skrivaje. Povem ti najboljših sredstev.1*
Muhamed Abdel Džabar slušal jc sv&t zvestega Slovana. “) Po noči so ubili reveža kristijana, kakor pravijo letopisi krščanski, kateri je bil zelo podoben kralju po postavi in po licu, in so ga položili v kraljevo posteljo. V tem so odpeljali skrivaje Hiše m a in so ga zaprli v palači vezirovi. Prej so razširjali že govorico, da jo bolezen kraljeva vedno hujša, na to, da je izvolil Muhamed a naslednika in naposled, da je umrl. Nepravega Hi šem a so položili v rakov in pokopali so ga slovesno (dne 2. februarija 1. 1U09j.
Muhamed Abdel Džabar sede na prestol in nadene si priimek „el Mohdi Bila“, t. j., prinašatelj miru.
') Casiri, ,,Bibliotheca,‘‘ II. 204. Aschbach, Geschichto der Om-maijaden, II. 2G4. Itud Vadha spominja nas poljskega imena W ada. A tudi po inih jezicih nahajamo isto imč. Casiri, Bibliotheca, II. 51: „duce Vadheho AlscalabacoII. 204 a Vadheli Alsacalabaeo Eunuchorum reetoro." a) Kakih dvanajst let prej je rešil drug Slovan drugemu cesarju živenje. Bil je ta rimski cesar O ton II. Bojeval se je z Grki in z Arabi po južni Italiji; a ti premagajo ga v bitvi pri Basantello 1. 982. Cesar se ni znal rešiti drugače, nego skočiti s konjem v morje, da splava na bližnjo ladijo. Mornarji ga potegnejo res na krov. „A bili so mornarji Grki, le jeden je bil Slovan in jo poznal cesarja. D& mu zatorej svojo suknjo in mu reče, naj se ne imenuje. A svojim tovarišem reče, da je rešeni cesarjev služabnik, ki varuje zaklade cesarjeve, kateri so v liosannu; če bi ga peljali tija, dal bi jim gotovo rad polovico. Slovan je bil porok za to in pregovori Grke, da ga pclj6 takoj v Iio san n o. Ko priplovd do brega, ide Slovan v mesto, češ, da prinese zaklada, a prav za prav, da poroči škofu Teodoriku, kje jc cesar.“ Škof pošlje svoje ljudi na breg, cesar skoči v morje in se reši v mesto. — (Giesebrecht, Kaiser Otto II. v liaumerjevih: „Jahrbucher des dcutechon Keicha“ II. 79.)
Jedva je bil kalif, zapove afričanski straži, katero so Črtili vsi, naj gre iz mesta. A ta se je vstavljala in vname se boj. An-dalužki stražniki in mcstjani spode končno Afričane iz mesta. Ali pred mestom se zbero premaganci na novo in si izvolijo vodjo nekega Sulejmana. Ta jih pelje proti mejam krščanskim, kjer dobodo pomoči od kristijanov. Kalif Muham e d sc je moral postaviti na čelo straži andalužki, da kažnjeva upornike, a tepen (dne 5. novembra 1. 1009 pri G jebel-Qu intosu) pride nazaj. Sulejman z Afričani in s krščanskimi pomočniki jo bil skoro pred ozidjem K o r d o v i n s k i m.
Po Kord o vi je zapovedoval v tem Slovan Vadha. Slovani so bili menda ljudstvu najmilejši; ko so bili odbiti Afričani in je odšel Muhamed v boj, so ostali Slovani v mestu. A ker se niso čutili dosta močnih, niso se hoteli bojevati brezvspešno z zmagovalci, ko so pridrli ti pred ozidje, zato svetujejo prebivalcem, naj potrpč nekaj časa. Sulejman in Vadha skleneta zatorej dogovor, da odpro mestjani Afričanom mestna vrata, in da spolnijo ti zato mestjanom nekatere želje. Skoro na to pridejo Afričani z zavezniki krščanskimi v mesto in Sulejman se da proglasiti kalifa.
A kakor je uvideval Vadha že prej, vlada novega kalifa ni trajala dolgo. Razni so bili vzroki, ki so ga vrgli skoro s prestola. Afričani že prej niso bili priljubljeni, in sedaj so se celo studili ljudem še njih krščanski zavezniki. Slovani so bili vdani Omeja-dom, želeli so starega vladarja in so skušali slabiti moč Sulejman o v o. Najprej so ga hoteli pregovoriti, naj da pobiti kristijaue, kateri so prišli z njim, da bi si pridobil zopet ljubezen ljudstva. Ali Sulejman ni hotel tega, vendar, da bi se ognil uporu, je poslal svoje zaveznike iz Kordo v e. Toda s tem oslabi svojo krepost. Zato pride Vadha k njemu in reče: „Kalif Hišein ni umrl, kakor so pravili, skrit je na varnem mestu. Da pomirimo kraljestvo, ni druge pomoči, nego da ga pokažeš ljudstvu in mu vrneš prestol očetov. Stori to in pridobiš si srca vseh mestjanov." Sulejman mu odgovori: ,,Storil bi rad po tvojem svetu, a okol-uosti ne dovoljujejo. Države ne morem izročiti tako slabima rokama, a potolaži se, prej ali sle pride čas Hišemov.“
Najbolj seje upiral Sulejmanu prognani tekmec. Po iz-gledu S ul e j mano vem si je nabral tudi Muhamed krščanskih pomočnikov in je prihajal proti glavnem mestu. Sulejman mu gre naproti s svojo vojsko, ali nasprotnik ga natolče v prvi bitvi. Muhamed pridere zopet v Kordovo in si prisvoji vlado.
V	tem so je množil upliv V a d h o v. Da bi ga spravil na svojo stran, si ga zbere Muhamed prvega ministra, hadžiba. Okolnosti so pak nanašale vendar tako, da je naraščal upliv Vadbo v in slovanski. Sulejman si je bil opomogel v tem, začne boj na novo, premaga svojega nasprotnika, ga zapodi v Kordovo in začne oblegati mesto. Mostjanom ni bil po volji ni on s svojimi Afričani, ni Muhamed z zavezniki kristijanskimi. Zato se jo držal Muhamed Slovanov tem trje, ker so imeli od dne do
dne več upliva. „Muhame<lov hadžib, Slovan V a d h a,“ pravijo pisatelji arabski, „je imel popolno zaupanje svojega gospodarja. V vseh stvareh je smel zapovedovati neomejeno. Fo Vadili so prošlo vse Cestne službe na Slovane in A lm er ide, Muham e d se ni smel ustavljati njih željam. Počasi je postal upliv slovanski zoprn pametnim mestjanom. .Sovraštvo proti Slovanom je rastlo še bolj, ko so svetovali Muhamedu, naj spodi nekatere šejke in vezire iz Kor do ve, češ, da so zabavljali njemu in so sumljivi."
A Slovani v istini niso bili naklonjeni Muhamedu, ampak zatiranemu Omejadu, nesrečnemu Hiš emu. Že prej, za vla-danja S ul e j manovega, so mislili, kako biga spravili zopet na prestol in te misli niso opustili tudi za M u h a m e d a. Kakor smo že omenjali, svetovali so Muhamedu, naj spodi sumljive mestjane, a storili so to le, da bi se začela nevolja proti Muhamedu vzbujati in bi dosegli lažje svoj namen. Iz istega vzroka so poročili skrivaje Armagudiju, poveljniku krščanskih pomagačev, da hoče pomoriti Muham e d svoje zaveznike. Kristijane popade na to tolik strah, da niso hoteli ostati več v K o r d o v i, akoravno jim je prisezal in obetal Muhamed, da se ne zgodi nikomur nič žalega. Otidejo zatorej in storijo s tem Muhamedu veliko škodo. V tem so naskakovali vojaci Sulejman o vi čem dlje tem hujše ozidje kordovsko, od vseh strani so stiskali M uh a med a, da je izgubil vse upanje, da se ohrani na prestolu. To je bilo ravno po volji Vadbi in Slovanom, strinjalo se je tudi z obljubo Sulejmanovo, da pride še čas Hišemov.
Pri Condeju pripovedujejo pisatelji arabski naslednje: „Slo-van Vadha el Alani eri porabi srečen trenotek, opozori Muhamed a, koliko nevarnosti preti od vsili strani. Da mu povekša strah, mu razodene nevarne naklepe proti njemu, pravi mu, da se ne sme zanašati na zvestobo telesne straže, ker so razprti razni oddelki. Vadha je postal tako gospodar v Kord o vi. Brez povelja Muha m od o vega privede naposled skritega kralja iz uječe in ga pokaže ljudstvu, zbranemu v vfiliki mošeji. Zgodilo se je to nek petek 'J meseca I)ylhadžin 1. 400 po begu prorokovem (po naše meseca julija 1.1010. po rojstvu Kristovem). Vse mesto se vzraduje, ko čuje novico, da živi še kralj Hiše m; kedar ga zagledajo ljudje, mislili so, da so bile le sanje, kar so videli prej s svojimi očmi.
V	trumah so sc zbirali mestjani okolo mošeje, kjer je kazal Vadha Slovan zbranemu ljudstvu gospodarja. Z veselim krikom razglase ga na novo kralja in ga peljo v Al k a car.
Muhamed se jo bil skril v Alk a car u, ko je zvedel, kaj se godi; ali Slovan Ambaro ga najde, prižene pred prestol in Hiš cm ga obsodi na smrt. Glavo njegovo pošljo tekmecu njegovemu Sulejmanu. A Vadhi, kateri je storil vse to, podeli Hiš e m čast hadžibovo, da se mu zahvali. Vendar zvestemu slu-
Pisatelji pravijo sicer v ^edeljo1', n ker piaznujejo mulmraedani petek, bode boljo misliti na ta dan.	Op. prev.
žabniku še vse to, kar jc žc storil, ni bilo closta, s svojimi rojaki sklene, da pomirijo vso kraljestvo.
A mnogo mu jc bilo delati in truditi sc, prodno je mogel to ugotoviti. Na jed ni strani jo stiskal Sulejman mesto še vedno, na drugi sc jo dvigoval Obejdala, namestnik dežele Toleda nske, sin umorjenega kalifa Muhameda, in jo hotel maščevati svojega očeta. Sulejman ga nagovori, da se združita proti občemu sovražniku Hiš emu II. Obejdala privoli. Trebalo je zatorej delati hitro kalifu in hadžibu njegovemu, da premagata sovražnika, predno se združita. Nekdanji komornik postane dakle vojak in sreča mu je bila vgodna. Na njegovo povelje prevzameta Slovana Zah or in Ambaro ') povelje nad slovansko stražo, a sam otide s konjiki proti Toledu. Ali Obejdale ni bilo več tamo, otišel je bil, da se združi s Sulejmanom. Ker ne najde sovražnika, dogovori se V a d h a z mestjani toledansldmi, da si ga postavijo gospodarja. Ta čas sklene tudi zvezo s krščanskim kraljem kastilijanskim , kateri mu privede obilo vojsko na pomoč. Hadžib ni imel časa, da bi bil vprašal kalifa dovoljenja; a to so mu kasneje imenovali veliko krivdo.
S	krščanskimi pomočniki dčre Vadha za Ob e j dalo, dohiti ga, vname se strašen boj; a Vadha premaga sovražnika, ujame ^ boj dalo in ga privede ujetega v Kordovo. Na povelje II i-šemovo mu odseka rabolj glavo. Sulejman jo zgubil zatorej mogočnega zaveznika, Slovana Z ah or in Ambaro ga premagata skoro in prepodita Afričane izpred mesta Kor do v e.
Tolik vspeh je pomnožil še čest Vadlio v o in drugih Slovanov. „Vadha Slovan11, beremo pri arabskih pisateljih pri Con-deju, se vrne vesel v glavno mesto in pošljo svojo zaveznike z bogatimi darovi domu ter jim obljubi še več v bodoče. Kralj Iličem ga sprejme z veliko čestjo, Slovani in Almcridi, kateri so se vojskovali pod hadžibom, so postali Alkaldi, in dobili so namestništva podcdovalna na jugu španskem, posebno v Tadmiru, Kartageni, Lckanti, Almcriji, Deni ji, Ksativi i. t. d. Tudi drugim Slovanom, kateri so služili žc nekaj časa v taki česti, Potrdi kalif čest na novo. Nekdo izmed sedanjih pisateljev pravi kratko a resnično: „Od to dobe je vladal hadžib Vadba s pomočjo svojih Slovanov po Kordo vi samostalno. Najvišje službe so bilo v rokah njegovih tovarišev, po večjih mestih so gospodovali Slovani.“ '2) A še lepšo govori znan orijentalist, rekoč: „Sedaj so bili Slovani gospodarji po Andaluziji, skoraj vse dežele so oni upravljali.1*:‘)
*) Letopisec Roderich Tole danski imenuje ,,Slovana Z aho r a in Han bar a."
a) Aschbach, ,,Ge8eh. d. Om.“ II. 265: „Ea regiertc der Iladsehib 'Vadha durch seine Slavonier faat unumsehriinkt.11 a) II a m m er-P ur gs ta 11, ^Gemaldesaal1' III. 153.
Letopis 1878. JII.	4
Vendar s tem niso bili vsi zadovoljni. Sulejman ni bil še popolnem premagan, skusi zatorej, da obrne nezadovoljnost sebi na korist. Namestnikom po zapadnih deželah razpošlje proglas, naj se zjedinijo, da starejo nadvlado Slovanov, ,,kateri gospodujejo po Kor do vi in po drugih deželah. “ Ko zve Vadba o tem, nagovori kalifa, naj pošlje sam pisma drugim namestnikom, posebno Beni-Hamud Oma v Algeziri in Ceuti, katerima je oblju-boval sijajnega plačila, a po smrti svoji nasledovanje na prestolu, ako mu pomoreta v boju proti Sulejmanu. Hišem da napisati pisma, ali Vadba jih ne razpošlje, ampak jih pridrži pri sebi. V tein se dogovarja Sulejman tajno z nekaterimi mestjani, naj mu izdajo mesto. Tudi o Vadhi so začeli praviti kalifu, da se hoče pomiriti na tihem s sovražnikom. Nekatere reči, storjene po had-žibu že prej, so razburile Hišem a, posebno, da se je zvezal s kristijani brez dovoljenja njegovega. Ko da iskati po sobah njegovih, najdejo tudi pisma, katera so bila obležala pri njem. Drugih dokazov ni trebalo. Na povelje kalifovo so odsekali Vadhi glavo. Vendar podeli kalif že bodoče leto čest hadžibovo drugemu Slovanu Hajranu.
Iiadžib Hajran.
Novi hadžib slovanski je bil prej kalifov namestnik v Alme-riji. Na novem čestnem mestu mu ni bilo ni bolje, ni slabše, kakor predniku. A spomin njegov se je ohranil v zgodovini in v slovstvu andalužkem še obširnejše. Ohranile so se dolge pohvalno pesmi o njem, ki sta jih zložila glasovita pesnica arabska Alga-z enija in pesnik Abu-Amer. l’rvo pesem so mu izročili skoro, ko je nastopil novo čest, a za drugo jo podaril sam pesniku mnogo novcev v Algeziri. Pri najodličnejših ljudeh po Andaluziji je bil občo priljubljen. To nam kaže, da jo bil naslednik Vadbo v vzor arabske priljudnosti in elegantnosti. Česar smo omenjali že prej, da so prejemali Slovani v Andaluziji vedno vero svojih gospodarjev in z vero tudi nova imena in nove navade, kažejo nam posebno izgledi iz časa Hajran o v ega. O raznih prilikah nahajamo Slovanov, kateri so že popolnem Arabi po imenu, kakor
11.	pr. Slovan Muham e d ben abi Si ar, ali Slovan Muham e d ben Zejad. ') Slovanska telesna straža je praznovala sijajno praznike muhamedanske, živenje Vadhovo nam kaže, da so zahtevali Slovani, naj da pomoriti svoje krščanske zaveznike. To vse nam kaže, da so so privadili do dobra.
Udomili so se navadno taki Slovani poarabčeni v društvu muhamedanskem s tem, da jim je podaril kalif kakšno posestvo. Na kmetih, z muhamedanskim imenom, v muhamedanski obleki, združeni z muhamedani po družini in po društvu, navzeli so se Slovani čem dlje tem boljo duha muhamedanskega, in v teku časa
') Con d c, „IIistoria,“ zvez. I. dol II. oddcl. 108-111.
so se pogubili popolnem med narodom. Početkom jednajstega stoletja, ko so prihajali sužnji še vedno iz domovine, a Še niso bili zabili svojega rodu, zato jih zovo pisatelji arabski pri vsaki prilikiy odločno Slovane. Tak poarabčen dvornik je bil tudi II a j-ran. Že izpuščenje navadnega sloga ,ben‘ (t. j. sin) pred imenom njegovim, kaže, da smemo misliti, da seje pomuhamedanil on prvi iz svojega rodu, kakor Vadha. A odlikoval se je Hajran z isto čestitljivostjo, z isto dobrosrčnostjo, z isto udanostjo do Omeja-dov, kakor Vadha. „Bil je vojak posebne hrabrosti in razmerne pameti", pravijo pisatelji o njem, „kateri bi bil mogel sam vzdržati Hiše m a na prestolu, ako bi ne bila potekla sreča njegova. Hajran je bil potrpežljiv in milosrčen; marsikatero strogo povelje Hišem o v o je predrugačil po svojem uplivu; kalifu so bili sumljivi vsi odlični mestjani. Tako je prepovedal vsak shod razven po mošejah, ker je mislil, da se posvetujejo ljudje na vsakem zboru o kaki zaroti."
Zato je postalo ljudstvo nezadovoljno, tu in tamo je nastal nemir; zato je mogel početi Sulejman vojsko tem hujše. Afričani so napadali mesto vedno hujše, mestjani se niso branili več tako marljivo in hrabro, da, začeli so ovirati branitelje. Hajran je poskušal boj z uporom in s sovražnikom. Ali sreča mu ni bila prijazna. L. 1013 polaste se Afričani mesta. Hajran ranjen blizo Alk a car ja, se skrijo s težo v revno kočo. Že prej, ko so še naskakovali sovražniki, je bil izginil nesrečni Hišem; sledu ni ostalo o njem, nikdo ni zvedel, ali je zbežal, ali je umrl. Afričani zmagovalci so plenili po mestu, S u 1 e j man sede zopet na prestol.
Slovani, kateri niso vedeli, kaj se je zgodilo s Hišem o m, so prosili Sulejmana, naj mu pusti živenje. Ko jim odgovori, da ne ve, kje je kalif, mislili so, da se je skril in da se vrne zopet.
Posestva Almeridov so prišla v last zmagovalcem. Vodje Afričanov so dobili od novega kalifa lepih posestev. V Al merijo, kjer je vladal prej Hajran, je poslal Su lej m a n novega namestnika. Vse se je zdelo trdno in gotovo, kar se zdajci prikaže zopet Hajran in oplaši zmagovalce.
Nekdanjemu hadžibu so se bile rane zacelile, pride iz zavetja in uteče v Avrijolo. Z mogočnimi prijatelji je bil v zvezi, skoro si zbero silno vojsko in pride pred A1 m c r i j o. Dvajset dni se jo »ranilo mesto, a ko vidijo prijatelji Sulejman o vi, da ni pomoči od nobene strani, izroče mesto Hajranu in ta prevzame vlado (1. 1013).
Ali, da bi si pridobil večjo moč za boj s Sulejmanom, odjadra drugo leto (1014) v Afriko. V Ceuti in Tangerju gospodoval jo tedaj dalnji sorodnik nesrečnega Hišem a, Ali ben Hamu d, starejši brat Alkacem ben Ham uda, kateri je vladal na tej strani ožine Gibraltarske v Algeziri, Ceuti ravno nasproti. Tema dvema jo bil pisal nekdaj Iiiš o m po svetu Vadhovem in njima jo obotal nasledovanjo na prestolu, ako mu
4*
pomoreta proti Sulejmanu. A V a d h a je bil pridržal pisma. K istemu Aliju v Cento pride zatorej Hajran, mu pove, kaj je namerjaval z njim Hi šem in ga nagovarja na vojsko proti Sulejmanu. Toda, ker niso vedeli, je li Ilišem še živ ali mrtev, sklenejo vojsko v imenu Ili šem o vem, a ko bi zvedeli gotovo, kakšna je usoda njegova, pogodili bi se o nasledovanju. Ali sc zveže zatorej s Hajranom iu s svojim bratom Alkacemom. V Al-geziri se združite vojski obeh bratov z Almeridi; a Slovani so zbero v okolici Almerijski pod poveljem Hajranovim. Ham ud starejši počne vojsko in zasede Malago. Na sredi pota med Malago in Al merijo se mu pridruži vojska Hajranova. Da bi si zadobili ljubezen ljudstva, prisežejo zavezniki slovesno, da so začeli vojsko le zato, da bi posadili Ili šema zopet na prestol ali, da so maščujejo zanj, ako bi bil že mrtev.
Vse dogodjaje od časa, ko je potoval Hajran v Afriko, do dobe, koso napadli zavezniki Sulejmana v K or do vi, zovo nekateri zgodovinarji vojsko berberjev s skopljenci. Ber-berje zovo Afričane Sulejmanov e, a skopljence Slovane. Po arabskih izvirnikih pri Condeju so pozvali Slovani Alija iz Ceuto na prestol v Kordovo, Ali je dal Slovanom pismo za svojega brata v Algeziri in Slovani so so združili z vojsko Alijevo. Drug pisatelj arabski Alhamaidi pripisuje vse to skopljencem. ') Tako tesno se je vjemalo ime skopljenca, katero je pomenjalo posebno komornika ali slugo v palači, v Andaluziji z imenom Slovana, da so jih rabili drugo za drugo.
Nekaj mesecev je trajala že vojska, vspeh je bil razen. V tem je dorastla nepriljubljenost Sulejmanova tako, da so ga zapustili mnogi privrženci njegovi; Afričanov ga je zapustilo toliko, da mu jih je ostala le peščica. Vendar sc je moral biti s sovražniki. Zmaga je bilaskoro gotova, Sulejman in brat njegov A bdel rali m a 11 padeta ranjena zmagovalcem v pest. Tudi glavno mesto pride skoro zaveznikom v roke.
„Ko pridejo zavezniki v mcsto“, pravijo zgodovinarji arabski,
—	„zapove Ali, naj pripeljejo predenj ranjenega Sulejmana, brata njegovega A bd el ra h m a na in očeta Alhakema, kateri je zapovedoval po mestu, ko sta vojevala sinova zunaj ozidja. Ali vpraša očeta: „Povej! kamo ste spravili Hiš o m a ?“ Alhakcm odgovori, da ne ve, kaj se jo zgodilo z njim. Ali zavpije: „Umorili stega.“ Starček odvrne: „Umorili ga nismo, niti 110 vemo, kje je.“ Ali so ne zmeni za te besede, izdere meč iz nožnice in reče: „Te tri glave posvečujem osveti za kalifa IIišema.“ V istem trenotku dvigne Sulejman svoje oči in reče: „Ta dva sta nedolžna, mene samega kažnjevaj z mečem.“ Toda Ali ne sluša besed S ul e j mano v ih, z enim udarcem odseka glavi obema in na to tudi Sulejmanu. Tako so umrli oča in brata 8. dne meseca Mu-
') Civsiri );I3tbliotheca," II. 205—206.
h ar ram. ') Na to zapove Ali svojim služabnikom, naj iščejo Mišema. Po vsem Alkacaru ni ostalo sobe ni kota, ni nad zemljo ni pod zemljo, povsod so iskali nesrečnega kalifa. A bilo je vse zastonj. Ker ga niso mogli najti, razglase, da je mrtev. Vendar, ta novica ni bila po všeči ljudstvu, začelo je pripovedovati raznih pravljic o IIišemu.“
Po svetu II a j rano vem proglase Alija kralja z imenom M o t u a k i 1 B i 1 a. *) Vse, kar je dosegel nekdanji gospodar v C e u t i, je bilo zatorej le delo Hajranovo. A plačila zasluženega vendar ni dobil pomagač. Jcdva je sedel A1 i na prestolu, že ni potreboval več svetov Hajranovili, zapove mu dakle, naj otide zopet v Al merijo za namestnika. Ta uboga in otide. Ali (1. 1017) jedva pride na svoje mesto, zbero se prijatelji in tovariši njegovi v obilem številu in mu ponujajo pomoči proti nehvaležniku z orožjem v roci. Upornikom Slovanom in Almeridom je bilo priljubljeno ime Omejadov. Tem so hoteli priboriti zopet gospodarstvo, za se so zahtevali le dedna namestništva pod novo vlado. Vojska se vname in uporniki pridero pod poveljem H a jj ran o vem skoro pred vrata Kor do v s k a. Drzno jih napade Ali, premaga jih sicer, a vendar ne more vdušiti upora. Jezni Ilajran sklene, da napravi v kakem drugem mestu sedež drugemu kalifu.
Potegne se v Jaen in proglasi kalifa pravnuka slavnega Abdelrahmana III. z imenom A bdel rali man IV. Novi kalif izvoli si II a j rana hadžiba. V imenu Abdelrahmanovem vo-jeval je prvi minister njegov proti Sulejmanu, ali tepen je bil v drugo. Bežati je moral, skril se je v trdnjavico, do katere niso mogli sovražniki. Ali A b d e 1 r a h m a n še ne obupa, slovesno da v novo pripeljati tepenega svojega hadžiba v J a e n. Vojna se zopet začne, a za kalifa postaja vedno bolj nevarna. Sovražnik natepe Haj-rana v tretje in pogubi mnogo vojsko. Alije bil poslal vojno krdelo proti Ab del h ramami v Jaen, in z drugim potuje proti Hajrana v Al merijo. Hajran se brani, dokler se more, ali sila je bila prevelika, preboden s sulico pade mrtev na tla. Mesto odpre vrata sovražniku in Ali zapove, naj prineso truplo Hajranovo. S svojo roko odseka mrtvecu glavo (1. 1017).
Tako je umrl Slovan, kateri je imel toliko moči, da je po-sajal kalife na prestol. Pisatelji arabski žalujejo po njem. Še bolj so tugovali za njim njegovi rojaci v Kor do vi.
Ali so vrne iz Al morijo v Kordo vo, da si pripravi močno vojsko proti Abdelrahmanu v Jaenu. A na tihem ga zaduše v tem slovanski komorniki v kopeli (1. 1018, dne 29. marcija.:‘)
Mnogi so mislili tedaj, da so se maščevali Slovani radi smrti H a j rano ve.
') Meseca junija 1016.
2) Motuakil, ali M o tava kil, kakor pištS nekateri, pomenja „zau-pajočega na Boga.“	Op.	prev.
a) Weber, ,,allg. \Veltge8chichte.“ VI. 551.
Nasledoval jc na prestolu brat zadušenčev Alka c e m. Tudi on je mislil, da jc bila zarota proti bratu, zato da trpinčiti morilce, ali zvedel ni ničesar.
Skoro na to pride Jahija, sin Alijev, iz Afrike, da vo-juje proti strijcu in res si osvoji posled nekaj časa Kordovo. A sreča se skoro obrno. Jahija mora bežati pred Alkacemom in umrje dne 1. marcija 1. 1026. Ta je sumil, da so pospeševali Slovani njegovega tekmeca, začne zatorej strogo preiskavo proti Slovanom. Morda je misli pravo, ker je bilo narastlo v zadnjem času tudi na dvoru v C čuti število Slovanov. Vendar ni mogel najti ničesar gotovega.
Hadžibi: Naja, Razijkala in Sekan.
Med Slovani, služečimi na dvoru v Ceuti, je bil tudi Naja, drzen človek. Ko je odhajal Jahija, gospodar Cente in Tan-gerja, na Špansko, da si pribori prestol ubitega očeta, oddal jo svoja dva sina E driča in Hacena, katera sta bila še mala, veziroma, katerima je zaupal vse, Slovanu Naji in Arabu Aben Bo ki ni. Ostala sta zatorej oba v Afriki. Živel je tamo tudi brat Jahijev, z imenom Edric, kateri je gospodoval nad delom dežele. Ko umre Jahija na Španskem po tem, kadar si je priboril čest kalifovo, želeli so prebivalci v Malagi ostati še dalje pod vlado Ham udov. Pošljejo zatorej poslanike v Ceuto, da si pridobodo novega vladarja iz te rodovine. A Jahijcva sinova sta bila še mladeniča mladoleta. Strijc njih Edric gre zatorej v Malago in vzame soboj vezira Aben Bokino (1. 1027). Edric je gospodoval slavno v Malagi s pomočjo pametnega vezira, a v Centi je vladal Naja z imenom svojih varovancev. Posled jednajst let umrje Edric I. v Malagi. Zvesti Aben B o k i n a napravi, da pride vlada na E d r i c a, starejšega sina J a-hijevega (1. 1039).
A jedva jo sel Edric II. na prestol v Malagi, vstane nekdanji jerob proti njemu in zahteva celo dedšino za mlajšega brata Hacena. Aben Boki na in Malažani so vstavljajo. Zato pri-dereta Naja in Hacen z vojsko, zbrano v hitrici, pred Malago, da si osvojita mesto. Toda Aben Boki na ja ni čakal v mestu, dere njima nasproti in ja potolče tako, da se morata umekniti v bližen grad. Tu ja oblega zvesti vezir in ja prisili, da se začneta pogajati. Dogovore sc, da ostane Malaga Edricu II. in da se zadovoli Hacen s Tangarjem in s Ceuto. Pri tej priliki pregovore tudi E dri ca II., da si izvoli vezira bogatega trgovca Malažana, z imenom Ašctnifa, dobrega prijatelja Najevega. Na to so vrne Naja z varovancem v A fr i k o in vlada mirno tako dolgo, da postane Hacen polnolet.
Posled dveh let prevzame Ilacen vlado in se oženi z lopo Azafijo, hčerjo umršega strijca Edrica I. Naja postane njegov hadžib. Ali ta čest mu ni bila dosta; hrepenel jc po vladi
in trpinčila ga je vrhu tega še ljubezen do lepe Azafije. Zato sklene, da vzame svojemu gospodarju prestol in ženo. L. 1042 izgubi zatorej Hace n s svojim malim sinom živenje in ženo; vlada nad Cento in nad T ang er jem preide na Naj o.
Ko zve Edric, da je umorjen brat, začne se pripravljati na vojsko proti Naji, a ta ga prehiti, pride z mnogobrojno vojsko na Malago iniznenadi kralja tako, da si osvoji takoj oba gradova in ujame v dogovoru s svojim prijateljem Ašetnifo E dri c a II. v njega gradu. Tedaj je gospodoval Naj a ne le Ceuti in Tan-gerju, ampak tudi Malagi. Ali vladanje njegovo ni trajalo dolgo. V sosedni deželi A1 džez ir i je vladal Muhamed, sorodnik Edricov; ta prihiti z mnogimi vitezi Edricu na pomoč. Naj a mu hiti naproti. A slabi prijatelji mu svetujejo, naj se ogiblje bitve, naj se vrne rajši v M a 1 a g o, da se brani tem lažje. Revež ubpga izdajice in se vrne z malim brojem svojih Slovanov. Na potu ga napade krdelo andaluških vitezov, katero se je bilo skrilo ob potu njegovem, in ga ubije z vsemi izpreinljevalci (1.1043). V Malagi sede zatorej Edric II. zopet na prestol.
Razven Naje, moramo omenjati v Mavritaniji še dveh Slovanov, Razykale in Sekana. Opravljala sta visoke službo v Ceuti iu Tangerju, ko si osvoji Edric II. deželo. A ker se je videlo, da ljudstvo ni naklonjeno novemu gospodarju, sta hotela obračati to sebi na na korist, zato sta začela kovati sovražne naklepe proti kralju. A prebivalci niso bili njiju misli, izdajo ja in ja ubijo pred očmi kraljevimi.
Na obalah afričanskih zatorej sreča ni bila prijazna Slovanom, a tem prijaznejša je bila nekaterim vodjem po Andaluziji. Nekateri vodje slovanski so dosegli celo kraljevo čest.
Kralji slovanski v Almeriji, Deniji, Murciji in Valenciji.
Po smrti kalifa Hi šem a III. je pomrl rod Omejadov, vse kraljestvo se je razrušilo. Nastalo je samostalnih dežel toliko, kolikor je bilo prej proviucij, okrožij ali mest. Gospodarji takih malih deželic so imeli razna imona, navadno so jih nazivali kralji, kakor poročajo pisatelji arabski. Zato nahajamo v delu Condc-jevem dolgo vrsto takih „kraljev.“ Kralje nahajamo n. pr. v Kor-dovi, Malagi, Sevilji, Toledu, Saragosi, Granadi, Badajozu,Azakili,Almeriji in D e n i j i, II u e 1 b i in L i b 1 i, Tadmiru in Murciji, Valenciji in Seguri. Med prvimi kralji v Almeriji beremo• „Kajran Slovan, Zoair isto“ — dalje uekoliko kasneje na čelu kraljev v Valenciji ,,Mudafas Slovan, Mubarik isto, Lebib isto.“
če pomišljujemo, kar smo pripovedovali že prej, ne bodemo se čudili, da nahajamo pet kraljev slovanskih. Iz zgodovine Vadbo ve vemo, koliko namestnij in mest je bilo v rokah slovanskih za časa Hi šem a II. Lehko umevamo zatorej, da seje posrečilo marsikakemu namestniku, postaviti se v boju na svoje noge, ali
da postane, kakor pravijo pisatelji arabski „kralj“. Prvi kraljev slovanskih vAlmeriji je liadžib Hiše m a II. in Ali Ham ud a, Hajran, v katerem smo že govorili, črke K, Kh. in H pome-njajo v arabščini isto, kakor pravi Casiri.
Dvakrat je postal Hajran iz hadžiba samosvoj namestnik v Al moriji, zato so ga zapisali tudi v imenik tamošnjik kraljev.
Naslednik njegov Zoaira ali Z oba ir a je bil po arabskih zgodovinarjih njegov sorodnik. Casiri meni, da je bil rodom Dalmatin. Gotovo jo prcmcnil svojo slovansko ime, ker je Zohair gotovo afabski. Za časa Hajran o v e ga je bil Zohair namestnik v Dcniji, Po smrti svojega sorodnika se polasti Al-merijc in kasneje tudi Tadmira in Murcije. Zgodovinarji ga imenujejo vedno: „Slovana Zohair a, kralja Al morije in Murcije i. t. d.“, ali: „Slovana, Alsaklaba, Saclabaeus, kralj Murcije.“ Nek zgodovinar piše med drugim: „Na to je vladal Slovan Zohair vsemu pomorju od Murcije do Almerije, 6a-kor tudi otokom balearskim."
O prvem kralju slovanskem v Valenci ji, Mudafasu, nismo našli več spominkov; druga dva tamošnja kralja slovanska, Mubarik in Lebib (ali tudi Lebun), sta bila prav za prav gospoda vMurviedru in Ha ti vi in sta bila nekoliko odvisna od A b d e 1 a z i j a, kralja Valencijanskega, sorodnika Zohair-jovoga. Kasneje so gospodovali v Valenci ji in Murviedru sinovi nekega Lebuna, Abu Vah id ben Lebun, okolo 1. 1065, Isa ben Lebun, Amir ben Lebun i. t. d. A nikjer ne nahajamo zapisanega, so li bili ti sinovi znanega kralja slovanskega v Valenci ji. A če bi bili tudi, gotovo je, da je nadvladala pri njih že kri arabska, kakor so bili vsi ti Slovani le po rodu, a po mislih in po običajih muhamedani.
Od te dobe no nahajamo sledu o Slovanih na Španskem, znameniti so bili Ic od časa Hiš cm a I. do konca Omejado-v ega rodu, t. j. od 1. 796—1086.
Vsa zgodovina o Slovanih po teh daljnih krajih je jednaka boljše pravljici orijentalski iz „tisoč in jedne noči" kakor resnici. Od Visle ali od Donave, od Labe ali iz Dalmacije so prignali Slovana sužnjega; skoro postane stražnik cesarja inavriš-lcega, zadobodc si naklonjenost njegovo, skoro sedi v zboru s prvimi ministri in končno zadobode si vse kraljestvo. Sc je li tudi spominjal svoje domovine, kakor Josip v Egiptu? Menda ne, še vesti bi ne bilo o njem, ako bi ne bili ohranili imena njegovega pisatelji onega naroda, kateremu je služil. Učenjaci Casiri, C o ude F ra eh n '), D’Ohssou in drugi so našli že toliko zanimivega o Slovanih v Andaluziji, kdo ve, ni li skritega še marsikaj
lio	rokopisih arabskih v knjižnicah evropskih? Morda še ni naj-
') „1 b n - F o s z h en’s und and er er A r a b e r Berichte iiber die Kus-sen lllterer Zeit. St. Poteraburg 1823."
deno vse. Masudi pravi v izpisku D’Ohssonovem o Slovanih na Španskem: »Preobširna je ta stvar, da bi razpravljal tu o nji, govoril sem obširno o tem v svojem delu A h ba r uz -Zemani in (Ketab)- ul Ausati.“ Teli spisov še niso našli, a morda se še najde kak učenjak, kateri bode preiskaval te in jednake spise. Preiskali so že izvirnike grško in latinske, da nabero poročil o Slovanih, da bi prišel i čas za arabske!
Zakaj Slovani spoštujejo lipo?
Po dr. 13. Sulekovem spisu posnel Jos. Carpentor.
A rab spoštuje palmo, Grk oljko, Nemec hrast, Indij a n smokvo, a Slovanu je izmed vsega drevja lipa spoštovano drevo. To spoštovanje, se ve, ni od včeraj, tudi ni nikakšna begoča moda, ampak že iz starodavne dobe je prišlo do nas in po vsi širni domovini slovanski se nahaja sled ljubezni slovanske do lipe. Najbolj pričajo o tej ljubezni premnoga imena vasi in drugih krajev po vsi slovanski zemlji, katera so nastala od lip. Slavni K o 11 a r je zabeležil takih imen do 200, a gotovo jih je več. ') Imenitnejše je še, kako često se slovanski narod spominja lipe v svojih pesnih. Slovaki imajo do 30 takšnih pesmi, a po-Ijaških in ruskih narodnih pesmi o lipi je večji broj.
Tudi Sloveni imajo mnogo narodnih pesmi, proslavljajočih lipo. Obseg teh pesmi kaže, da Sloveni, katerih je nemštvo zatiralo 1000 let, so verni ostali svoji slovanski narodnosti. Sadili so in še sade lipe po sredi sel, da se mladina pod njimi zbera, zabava, igra, pleše, ali pije rumeno vince.
„Stoji, stoji tam lipi ca,
Pod lipo hladna sžnčica,
Pa v senci miza k/imnata,
Na štiri vogle rt5zana" i. t. d.
t) Na Hrvata kem in v S1 a v o n i j i jc do 40 takih imen ; Bosna in Hercegovina jih imati 12 (Lipici, Lipe 2, Lipnico 3, Liporasce, Lipovci, Lijmo,) in vBulgarskiso: Lipnice, Lipnica (reka in mesto), Lipcn, Lipec, Lipnik. Tudi na Kranjske m se nahajajo imena: Lipnica, Lipica, Liplje, Lipljene, Lipnik, Lipoglav. Nižje proti jugu jih jo menj. Kolikor dalje proti severju, tem obilcjše še nahajajo ta-košna imena, da ne jemljemo v poštev gozdov, gor in brd, kateri so po lipi krščeni. — Nemško mesto Leipzig je po priznavanju Nemcev samih prejelo to imd od lip, in najbrž je tudi kneževina L i p p e slovanska lipa.
Naš velcccnjcni starina pisateljev Dav. Trstenjak piše v „GIasniku slovenskem** X. zv. 1864, str. 23. „Spominjam se pesmice, katero so nam otročičem ljuba ranjka mati peli:
,,Bodite le pridni, ljubi otročiči,
Pojdemo na svate v šumo zeleno,
Ilrast se bode ženil. bokev si košato Bode vzel za ženo, ženo ljubljeno.
Gaber se bo ženil, brezo dolgolasko	*
Bode vzel za ženo, ženo ljubljeno.
Klen sc bode ženil, lipo = sladovico Bode vzel za ženo, ženo ljubljeno'1 i. t. d.
Najmenj se imenuje lipa v lirvatskih in srbskih narodnih pesmih. Do zdaj je poznana jedna sama taka pesem, in sicer kaj-kavska, katera se peva v M ih ovljan ih blizu Krapine, in morebiti šo kje drugej.
Čudno je res, da Hrvati nemajo več narodnih pesmi o lipi. Stari hrvatski pesniki molče o tem drevesu, a najnovejši ga omenjajo, kakor n. pr. St. Vraz, P. Preradovič, J. Trn s ki, Ilijaševič.
Sloveni se često spominjajo lipe, n. pr. Prešerin, Toman, Vilhar, Cegnar, Jenko, Trstenjak i. dr.
Tudi poljski pesniki slavč to drevo, osobito Kochanow-s ki, kateri je svoja slavna dela največ pisal pod senčno lipo, ter jej je posvetil krasno pesem.
Pri Slovakih Sladkovič inHolly senjata smrtni sčn „v hladu štirih lip.“
A izmed vsemi slovanskimi pesniki svoji ljubezni do lipe ne daje tako lepega izraza nikdo, nego oča slovanske uzajem-nosti Iv. Koli ar v svojem eposu „Slavy dcera“.
Toda ne upotreblja se lipa samo za označanje sentimentalnih spominov v poeziji, tudi v slovanski mitologiji ima velik nalog. Nesmrtni K o 11 ar piše: „Ze všech narodnich spevu zda se vysvitati, že lipa u pohanskych Slavil obzvlašte bohyni lasky čili Lade posvečena byla“. Tega svojega mnenja sicer ne utemeljuje, a po nekoliko ga podpira odlomek neke slovaške narodne pesmi:
„Horela lipa, liorela,
Pod nov panenka sedčla,
Ked’ na fin iskry padaly,
Všeei mladeuci plakali,
Chyba ten jedeu neplukal ,
(Jo ju falešnč miloval."
Da so nekdanji Slovani smatrali lipo posvečeno bogovom, nam poročajo ljudske pravljico. Tudi Sloveni pripovedujejo, da v lipo nikdar ne trešči, „ker je pod njo Marija, proganjana, počivala s svojim detetom.**
Sloveni tudi verujejo, kakor piše Tušek, „cla lipovo ličje varuje pred čarovnijo ; njen pepel, posut po repišču, prežene vse repne bolhe. Ako se uročna živina tepe z lipovo šibo, zadene se tudi coprnica. Vsa z lipovo tresko izkopana zelišča so dobra zoper uroke “ („Slov. Glasnik IX. 82.)
Črnogorci jemljo dve lipovi poleni ter ji drgnejo jedno ob drugo, da se unemo, kar zovo „živi ogenj.14 repel lipovino, posut na kraste	mladi detci,	jih ozdravi. Tudi sicer se v	Črnigori
pri raznih	boleznih rabi	za zdravilo „živi ogenj.“
So li	stari Slovani	spoštovali lipo v obče, ali	so	posamezna
drevesa, tako rekoč, oživljali in personifikovali,	se	ne da na-
tanko določiti.
Mogoče, da so slovanski narodi kakor njih sosedi verovali, da je v nekaterih drevesih skrit kakšen duh, ali zatvorcn kakšen Človek, kakor priča narodna pesem hrvatska:
Boga moli mlado momče:
,,Daj mi, Bože, zlatne roge I srebrne parožčicSe,
Da probodem boru koru;
Al v boru mlada motna,
Pak zasija kano sunce.l<
Ako premišljamo to vsestransko ljubezen Slovanov do lipe, lehko umevamo, zakaj ima naš rod še sedaj več lip, nego drugi rodovi.
V	Trstu je še dandanes trg, slovenski zvan „lipica“, italijanski „piazza d el la Lipsia“. Kakor se kaže, je trg imč, dobil po kakšni stari lipi, katera je nekdaj tamkaj stala.
Gorko ljubezen Sl o veno v do lipe potrjuje tudi vrloznaniin učeni kranjski historijograf Peter pl. R a d i c s, pišoč: „Die Linde, der heilige Baum der Slaven war (in Krain) auf Schlosscrn, inStiidten Und in Weilern, bei Adel, Burger und Bauer in gleich hohem An-sehen. Wenn wir in Valvasors bilderreichem Schlosserbuclie blilt-tern, so sehen wir vor gar manchem Edelsitze den stattliclien Baum, \vie wir demselben Baume auch noch houte begegnen, so z- B. in Laibachs nilchster Niihe auf dem Schlosse Rothenbiihel bei Stein.“
Kar pišo pl. Radics o gospodskih gradovih, velja tudi o uiestih: vsak trg slovenskega mosta je nekdaj krasila lipa. Najsta-rejša jugoslovanska lipa, o kateri poroča zgodovina, je bila Kažo-tičeva lipa pri Cerniku v Slavoniji.
Na Kranjskem najstarejša lipa, o kateri se govori v zgodovini, je bila v Ljubljani. Slavni naš zgodovinar Valvazor piše v svojem delu „Ehre des Ilerzogthums Krain“, da jo Jula ta lipa že 1. 1547 zelo velika, ter da jo je sam vidci 1. 1G38, ko so jo posekali, ker je bila vsa razpokana in truhla.
Valvazorjeva povest obseza tudi živo sliko tedanjega življenja in mišljenja, in naš nesmrtni pesnik Preš er in je tega
slavnega rojaka povest raojstcrski porabil v izvrstni svoji baladi o „p o vod njem možu“. ‘)
Valvazor tudi pripoveduje, da je za njega dni stala pred ljubljanskim gradom na tamošnji ravanilipa „ein anmuthig sclio-ner Lindenbauin“. Več o tej lipi ne pove niti on, niti kater drug zgodovinar, ali Sloveni trde, da so pod isto lipo sodili one kmete, kateri so se bili spuntali za dobe Matijo Gubca. A katera tu omenjenih obeli lip je bila to, se natanko ne zna.
Tudi na llrvatskem je stala v prvi polovici tega stoletja iz zgodovinskega ozira znamenita lipa v Kraši čili. Gorp. Torbar piše o nji po poročilu svojega uinršega očeta: „V Krašičih je stala do 1. 182!) pred cerkvijo lipa, kakoršnih je malo ali nič sedaj v Hrvatski. Pod to lipo so bile napravljene okrog klopi, kjer se je zbiral narod v posvetovanje. Tam storjene sklepe so proglašali s formulo: „tako dokončano11, ali, »zapovedano pod našo lipo“. Ta lipa je bila tudi občinsko sodišče, kjer so razglašali ukaze gosposkine in delili kazni. Le v nevgodnem vremenu so se taka opravila izvrševala v občinski svotovalnici.
L. 1829 so sc uprli Krašičani gospodarju svojemu, grofu Batthyanyju ter so mu odrekli davek in pokorščino. Zaradi tega je meseca novembra istega leta podžupan zagrebške županije
') Valvazor piše p tem zanimivem dogodku v ,,Ehre des Herzog -thums Rrain<l: ,,Es ateht noch zu beriehten, dass in der Laybaeb cin Gespenat, so man den Wassermann nenuet, sieh aufhiilt, und offtera zu Nachte zeigt, aucli so gar bekandt ist, dass jedweder SchifFmann und Fischer auf der Laybach gnug davon zu sagen weiss. Solches ist, gemeiner Sage imeli, vorzeiten auch ufFtera bei hellein Tage aua dem VVaaser hervorgeatiegen und bat sich in menschlieher Gestalt soben lassen. Seit dem aber der Fluss iiffters goweihet und gesegnet worden, glbt dieses Gespenst bessere Rulie.
An dem ersten Sonntage dess Heuinonata 1547. Jahrs, zu Laybiicli auf dem alten Marckt bei dom Rruunen, welehen eine da-mals dabeistehende aelione Linde belustigte, kam die gcsammte Naehbarschafft alter gewohnheit nacli, auf selbigen Platz beyeinan-dor, verzehrte allda ilire zuaainmengetragene Speise bei einer an-nebmlichen Musie in freunduachbarlieher Vertraulichkeit, nacli vor-maliger alter Weise, an welcher Stat heutiges Tages die frantzo-siselie Misstrauliehkeit, betriegliehe Hofliehkeit, vermummte Falach-heit und Ileuebelev, nebst der verlluchten Machiavellisterey fast aller Orten sieh leider eindringot. Sie maehten sioh auf gut alt Craineriseh, das ist redlicher aufrichtiger VVolmeynung und guter Zuneigung gegen einandor, in Ehren lustig, ergijUen aieh auch nacli eingenommener Mahlzeit mit einem gevvohnlichen Tantz.
Naclulcin man solebor Froliehkoit eine Weile gepllegt und nunmehr manniglich guter Dinge war, ja die Luat alle Gemiilher in včilligen Heaitz genommen hatte: siehe, da tratt hervor cin vvohl-
Henrik Mikšič z batalijonom Banovccv šel krotit upornikov. Kedar pride z vojaci v njih bližo, pošlje Mikšič pod ,,lipo“ zbranemu narodu vest: naj občina pošlje k njemu svojih zastopnikov, da se pogodb. Ali naoroženi narod odgovori': „Naše pravice so pod lipo, ako hoče govoriti z nami, naj pride pod lip o.“ Razgovor ni imel vspeha in narod sc sprimo z vojaci ter pade 11 mrtvecev in 16 je bilo težko ranjenih. Kolikor je tudi narod prej prebil, ni mu bilo toliko hudo, kakor, da je izgubil svojo lipo. Mikšič, misleč, da ukroti' upornost Krašičanov za vselej, jim poseče lipo, pod katero so bile, kakor so ponosno trdili, „zakopane njih pravice". To je bil jok in stok, a vse brez vspeha! Od zjutraj skoraj do poludne so sekali štirje krepki mladeniči to mnogo stoletij staro čuvajko krašičkili pravic, dokler se naposled ne podere pod ostrimi sekirami. Zmagalec ni bil zadovoljen s tem „triumfom“, temveč je še napovedal strogo kazen onemu, kateri bi se drznil, posaditi na istem mestu drugo lipo. Dolgo časa je bilo isto mesto prazno, samo truhle klopi so stale okolo, s katerih je ljudstvo ob praznikih pomenljivo gledalo goli štor, na katerem je nekdaj rastla lipa njegova. Zdaj se ni ljudstvo shajalo pod „lipo“, ampak pozivalo sc je samo v klopi'. Po daljšem času, kedar se je ostra prepoved nekoliko zabila, so se necega jutra okolo starega štora pokazale štiri tenke lipice, zasajene po noči. Še živi starec, kateri
staffirter schijngestalter Jiingling, und that, als beliebte ilim einen und andern Reigen mit zu vollbringen. VVelchcs sich die gantze Gesellschaft auch im geringBten nicht misafallen noch befremden liess: \veil dem Gebrauch nach Jedwedem zu solcher Lust-Gesell-schaft mit einzutreten erlaubt war. Er grusste zuvorderst die Ver-sammlung gantz hoilich, bot auch allen Anvvesenden freundlich die Hand, von deren Boriihrung aber Jedermann ein ungevvonliches Gefiihl empfand, sintemal seine Hiinde aller kalt und woicli vvaren. Demnechst begriiBste er eine aus denen heruineitzendeu, mit ilim an den Reigen zu gehen und erkieste zu seiner Tantz-Gefahrtin ein sonst ^vohlaufgeschmiicktes Milgdlein. Nachdem sie nun auf gevvohnliche Art mit einander etliche Tantze vollbracht, liessen sie sich allgemacli i n einen weitliiufftigern Tantz auB und fingen an vor dem Platz, der sonst den Reigen zu umsehriinken pflegt, immer weiter auszusclnveiffen, also, dass sie von obbesagtem Lindcn-Baum nach dem Sitticher Hofe zu und demsolben vorbey bis zu dem Wasser-Strom Lajbach mit einander forthiipfften und allda den sogenannten Kehraus vollbrachten : sintemal sie in Gegenwart derer Schiffleute beyde zuletzt in den Fluss Laybaeh gesprungen und den Zuschauern aus den Augen verschwunden, auch hernach nicht mehr geschen worden.
Gedachter Linden-Baum ist biss ins Jalir 1638. und also Bchier 91 Jahr noch gestanden, da ihn aber endlich der seligo Ilerr Lud\vig Schijnlabcii als Obor-Stadt-Kiimmerer hat falien lassen, weil er vom Alter gantz wurmstichig und voli Ungezicfers gewest.,<
ponosen pripoveduje, kako se je s istimi lipicami boječe priplazil do klopi ter jih tamkaj zasadil v temni noči. Denes delajo one lipe že širno senco in svet sc zbira pod njimi po službi božji na pogovor; ali sveti, razglasi gosposke i. t. d. se več nc javijo pod ,,lipo“, ampak v občinski pisarni.**
Težko je v Hrvatih bilo kedaj mnogo takšnih zgodovinslto-znamenitih lip, a dosta jo še sedaj živih in nemih prič slovanske minolosti, katere, kakor orjaci iz starodavnosti, sezajovnašo dobo.
Poleg stare lipe v Cerju stoji tudi še velika lipa v Peru-šiču, vendar o ujej ne znamo druzega, nego, da je dočakala že 200 let.
Zelo krasno lipo ima tudi vas Osojnik pri Severinu. Najstarejši možaki tamošnji no vedo, kedaj se je sadila, in pripovedujejo, da tega tudi njih očetje niso znali, temveč so že oni pametili staro lipo. Da je res stara, priča nje deblo, katero meri na najširšem mestu v obsegu G'374 metrov, a v premerniku 2 metra. Pri lipi stoji kapela sv. Petra, ravno tako zelo stara, in ljudje pravijo, da prav ta krasna lipa je dala povod zidanju kapelo. O sv. Petru se pronunja „podKpje“ v trg. Tudi sicer spoštuje narod to lipo toliko, da bi prej podrl kapelo, nego posekal lipo.
Malo manjša lipa stoji pri Vink ovc ih, obseza 2° 5', v pro-merniku ima 5'/s, a visoka je 60 čevljev. Lepo košata je, a strela jo je že često ošinila. V deblu je napravljena dolbina, v kateri se nahajo slika Bogorodfce. Takšnih lip s slikami Marije je mnogo, n. pr. v V u ko varu in Šidu; sliko Marije neki devljo na lipo, ker je lipa ,,žensko drevo1*. —
V	slavonski vasi Zbiegu (dve uri proti jugo-zapadu od Broda na Savi) stoji vrlo stara širokoveja lipa. Deblo ima v premerniku 3 metro. Drevo ni zelo visoko, a tako sc jo razrastlo, da si v dežji pod njim varen, kakor pod streho. Kedar kmetje seno spravljajo, a se bliža slabo vreme, zapeljo vozove pod drevo ter tamkaj čakajo, da se prevedri, in potlor spravijo seno suho domu, kajti slcoro začenja kapati od listja, ki so jo premočilo.
Pri podravski vasi Sedlarice jo brdo Aršanj,a na njega vrhu je štor stare lipe, ki se iz dalje vidi iu po katerem je temo brda dobilo ime „Lipice“.
Šo je mnogo bolj in menj starih lip v Praputniku (vas nad Bakrom), v sv. Petru in v Koroški (kraj Križovca), vOgulinu, v Novem gradu (pri Kop rivnici), pri sv. Šim n u (nedaleč od Zagreba), v Lipovljanih, v N o vi Gradiški, v Požegi (pri sv. Ivanu) i. t. d., a natančnejših popisov o teh lipah nimamo.
Poglodimo nekatero znamenitejše lipe po drugih slovanskih krajih. V Bzoncih na Moravskem jo prastara lipa, ki ima veje do 20 metrov dolgo, da v hladu njih moro stati skoraj polk konjikov. Ta je najbrž največja lipa avstrijsko monarhijo.
Izmed starih čeških lip so znamenite najbolj ono nedaleč od Kr umi o v a v Trnovi ali Zlati kroni (Goldcnkron), pri
tamošnjem samostanu. Listje te lipe so od drugih loči, da je vsak list zavit, kakor redovniška kapuca ') in ljudstvo pripoveduje, da so dobile to lipe takšno listje, ko so husiti 1. 1420 redovnike tamošnjega samostana na lipove veje obešali.
A sicer se takšne lipe nahajajo tudi drugje, kamor ni došel Z iž k a.
V Sl o v a kiji je do nedavno stala v vasi Bori ali Borovcu (nitranjska županija), tolikšna lipa, da je v nje debla votlini moglo stati 12 ljudi, a v hladu nje vej 100 konjikov. Tako piše Mathias Belius (Matija Bel) v svojem slovečem delu „No-titia Hungariae novae.“ Pars I. Tom. IV. pag. 493.: „Ne zna sc, ako še raste ta lipa; a stoji v isti županiji v vasi Bukovcu velika lipa; nje deblo obsega blizu 20 čevljev. Najbrž je tudi gora zvana „Krasna lipa“ v ravno isti županiji svoje ime prejela od kakšne znamenite lipe, a-sedaj raste tamkaj le drugo drevje.11
V Šlezkije znana samo jedna historična lipa, in sicer v Gurkovu. O njej piše „Deutsche Zeitung11 dne 15. junija 1877:
„Bei der kiirzlich in Glogau abgehaltenen Wanderversamm-lung der historisclien Section der schlesischen Gesellschaft ftir va-terlilndische Kultur ist unter Anderm cine historisch merkwiirdige alte Linde, die Torstenson-Linde bei Gurkau, Gegenstand <ler Untersuchung seitens der beiden beriihmteu Botaniker Ge-heimrath Dr. Goeppert und Professor Dr. Ferd. Cohn gowesen. Beide erkliirten die Linde, von der aus, nach mundlicher Ueber-lieferung, Torstenson im Jahrc 1G42 die Belagerung geleitet haben soli, fur ein Unicum, so\vohl \vegen des hohen Alters als wegeu der merk\viirdigen Erhaltung und Fortbildung des Stammes. Aeliu-lich wie die beruhmte Velimlinde bei Dortmund, \vclche jedoch von der Gorkauer Linde in Bezug auf HOho, und Umfang iibertroffen wird, hat sie, als sie dem Absterben nalie und der Stani m schon grosscntheils der Vermodcrung anheimgefallen war, durch Hinabsenken von Luftwurzeln auf deu Boden und Umbildung derselben in Erdwurzeln neue Zufuhr von Nahrung und damit die 'veitere Fortent\vicklung ermoglicht. Sie iibertrifft die Velimlinde Lei Dortmund noch darin, dass diese nur drei umgebildete Luft-'varzelu aufweist, wiihrend die Torstenson-Linde deren fiiuf hat, aus welchen sich ein neuer einlieitlicher Stamm eutvvickelte, der die Reste des abgestorbenen Baumes theilweise in sich schliesst. Der interessante Baum stclit an der Strasse von Glogau nach Tauer, da, wo der Weg aus dem Dorfe Gurkau in dieselbe ein-niiindet.“
V Poljski in Buški so gotovo tudi znamenite lipe, a znana je nam samo ona, katero popisava Avgust Miinde, govoreč o nji, da se pod uje razprostrto vejino streho leliko zbere do 3000 ljudi.
Iz tega, kar so je govorilo do zdaj, jo jasno, da je lipa vsem slovanskim plemenom od nekdaj izmod vseh dreves najdražja.
' Znt6 jej pravi Nemoč: Kapuzonlinde.
Kje ima, to spoštovanje lipe svoj izvor?
Kdor je kedaj potujoč vgledal lipo, razširjajočo svoje veje na vse strani malo no do tal, da se skoraj ne vidi debla, v resnici, oči so mu z veseljem gledale nanjo in ni so mogel načuditi njo lepoti. Alco je ob poletni vročini lipa s svojim cvetjem širila blago vonjavo, jedva si čakal, da se ohladiš v nje dobrodejni sonci, veseleč so bučelic, nabirajočih po nje cvetnih šopkih sladke strdi. O lipi piše nek nemšk pesnik: „Dio Linde ist cin Bild der Schiin-heit, Einfachheit, G ute, ernster Sclnverinut — \veil der Baum mit seinen sicli weit verbreitenden Zweigen oft auch die Schlummer-hiigel unsercr Todten beschattet; — Bild der llauslichkeit, der labenden Ruho, der gliicklichen Ehe oder ehclichen Liebe. Darum wurden Baucis, das "VVeiche, Milde in eine Linde, und Philemon, das Starke, Strenge, in cine Eiche, mit ibren Wurzeln in naher e\viger Umschlingung venvandelt, als Zeichen ehclichen Gliickes.“ (Primeri: Ovidii Metamorphoses VIII. 611—724.)
A lipa zaradi svoje lepote ni mila samemu Slovenu, temveč tudi vsakemu človeku, kateremu še ni otrpnilo čuvstvo za prirode kras. Vendar sama lepota lipe ne more biti vzrok, da je Slove-nom toliko draga. Zarradi svojega krasa in dolgotrajnosti so spoštovali tudi Nemci in Skandinavci posamezna drevesa; a Slovanom je bila lipa sploh omiljena, tu mora biti zatorej vendar nekaj o tem. — Nemcem je hrast sveto drevo, kor so bivali Nemci in njih bogovi v hrastovih gozdih, a jel je Nemec želod. Arabu je dateljevo drevo najdragoccnejši dar božji, ker ga hraniinsčnči njega in konja. Slovanom je zatorej,tudi lipa postala draga najbrž ne le zaradi svojo lepote, nego iz praktičnih vzrokov. Lipa je v istini zelo koristno drevo, kajti ne brani samo hiše severja in daje hlad, ampak tudi sicer se odlikujo po hvalevrednih svojstvih.
Lipovina je mehka, bela, ali rudečkasto bela, tudi so brzo suši. Stolarjem, strugarjem, drevorezcem in kiparjem rabi nje les. Tudi grobno križe so nekoč rezali iz lipovine, zato poje Joahim Bielski (pesnik XVI. veka) v slavo Jakobu Straussu:
,,Na grob mu wonna lipkie sieezcie,
Wy eni ryeerze praporzee postaivcic.1'
Ravno tako si je želel naš nepozabljivi pesnik pesni „N a p r e j'1, Širaen Jonko:
,,Ko zaspal bom v smrti,
Ne kopljite jame,
Kjer vrstd so križi;
Tam ni mesta zame.
Na visoki Tatri Jamo izkopljite,
Tri drevesa sveta Nanjo zasadite.
Tam moj duh bo glodal Na vse štiri strani,
Dokler bola zora Dneva ne oznani."
To jo dalo povod, da sc jo lipovimi prej zvala lignum sanctum, in Slavo ni verujejo, daje Krist na lipovem križu umrl. M or obiti jo to izvor prislovici slovenski: „držiš se, kakor lipov bog“, ali turški psovki: „krstc lipovi11!
Ako sc lipa v spomladi navrta, curi iz nje debla sladak sok kakor iz brčze; ruski sc ta sok zove lip o vi c a in upotreblja sc kakor brezov sok v zdravilo za sušico bolnih ljudi.
Lipov cvet imajo ljudje v domače zdravilo. Še bolj koristi lipov cvet. bučelarjom, ker bučele po njem bero najslajšega medu. — Listje lipovo je krma govedini; se suhim se za silo rede ovce.
Ličje lipovo sc potrobujc za vozilo pri trsu; iz lubja sc delajo kozuli i. t. d.; tudi so z njim krijo kolibe.
V	nekdanjih časih se jo neki upotrebljalo široko lipovo ličje namesto papirja.
Itazprostraniščo lipi jo zelo obširno, meje njegove so na se-verju Skandinavije in Ruske na priliko do GOu soverne širine, na napadu severne Španije (Guipuzcoa), na jugu južne Italije in Bul-garske, a proti iztoku nema lipa gotove meje, kajti nahajaš jo tudi v Sibiriji, tija do A mu ra in Japana, na Y ezu in severnem Nipponu. Tudi onstran velicega oceana, v severni Ameriki, so lipe neke posebne vrste. Malo dreves bi sc zatorej v tom obziru moglo meriti z lipo.
Na južni meji svojega razprostranišča raste lipa le po samem na visocih planinah, a na severni sc jodva nahaja. Lipa ne prenaša niti ostre zime, niti hude letno vročine.
Lehko se reče, da je Rusija prava domovina lipi, na vsem Sirom sveti namreč ni toliko lip, kakor v stari Rusiji. O tem piše »ode: „Nobst der Birke, Espe uud Vogclbeore bositzt die Linde die grdssto Griinzausdehnung unter den russischen vorziiglichcn 'Valdbliumen. Dem Gouvernement Archangel, Chcrson und Astra-chan fchlt sic giinzlich, auch tritt sie in den Gouvemcmcnts St. Rotcrsburg, Olonoz, Wologda und Perm schr untergeordnet, moist >n Strauchform auf, sobald sic nicht besonders gepflegt wird. — Lic schbnstcn Lindomviilder finden \vir vom Nordosten des Gouver-nements Kostroma an, siidlich nach allen Richtungen des russi-schon Roiches bis zum Stcppcnrand und jenscits desselben in Taurien. Ausgezeichnet schbne Lindemvaldungen hat friiher Nižnij Nowgorod besessen, sie sind aber gcgomviirtig bis auf ivenigc Ue-borreste verschivunden.11
Kdor morebiti ni še videl več , nego deset lip vkupe, čudil »o bodo, ako čujc o gozdih lipovih, večjih od hrvatskih hrastovih in bukovih gozdov, in vprašal bodo: čemu so Rusom
Letopis 1S7H III.	5
toliki lipovi gozdi? Ali Rusija ima mnogo koristi od Up, a najbolj z one strani, kjer bi se najincuj mislilo.
Lipovimi se vsa upotrebi: Rusi izdelujejo iz lipovega lesa pohištvo in razno drugo orodjo. Lipov cvet je tudi zelo koristen, kajti Djemu so ima Rusija največ zahvaljevati za obilico medu in voska, katorega napravlja vsako leto za 8 milijonov rubljev.
A Rusom je tudi najvažnejše lipovo ličje. Hrvatom no rabi skoraj za drugo nego za privezavanje trsov in sadnih drevesoc. Rusi delajo drugače: rabi jim namreč lipovo ličje namesto prediva i. t. d. Izdelki iz lipovega ličja so zolo znameniti. Kakor nosi Hrvat opanke iz kože, tako si nadevlje ruski „mužik“ obutalo , sploh zvano laputc, t. j. čevlje iz lipovega ličja. Tudi so sučo iz lipovega ličja vrvice in vrvi, pleto klobuci, košare, rešeta in izdelujejo vsakovrstna tkanja, iz katerih šivajo vreče. Ravno v tem obziru ima lipa pomen za Rusijo. Loto in dan se natke do 14 milijonov različnih vreč i. t. d. in za to se potrebuje milijon lipovih debel. Iz toga se lehko sklepa na obili broj lipovih gozdov v Rusiji.
Čuditi se je, kako sc ruski narod poprijomlje toga rokodelstva, da obrtnik trpi škodo. Tudi so so že izsekali lipovi gozdi v Rusiji tako, da je v mnogih gubernijah najti samo ničovoga drevja.
V	novejši dobi se je skušalo priti v okom tudi tomu pokončavanju. Rode piše: „Es liisst sich schwerlich cin Fabrikat nachweiscn, das itn Verhaltniss der aufgewandten Arboitskraft weniger Wcrth hiltte als der Rast. Dor eiufache Umstand, dass 80—lOOjiihrige und iiltoro Baumo erzogen werdon mussen, um ein Material zu lietern, desson Roniitzung nur eiue eiumaligo und dabei sohr un-vollstiiudige ist, zeigt schon imVergleich zum Preiso der Ilogoslion das Unvortheilhafte der Lindenzucht zu diosem Zwocko“. Ta dokaz so podpira z naslednjo primero. V Pičomskom gozdu, v ko-stromski guberniji, se obeli vsako leto do 30.000 debel lipovih. Kmetje, to delajoči, stanujejo 8—15 milj od gozdov in pogube zaradi tega mnogo časa, prodno završe svoje delo z lipo. Po zimi naznanijo občinskemu uradu, koliko debel hote obeliti, potem dohode vsak privolilo, katero mora v spomladi pokazati gozdnarju. Ta odloči kmetom, kje naj sekajo. Meseca junija so prične delo, a belijo so debla tudi v pozni jeseni. Iz lubja jedno volike lipo so dobodo do 30 luntov suhega ličja.
To so je povedalo , da se spozna, s kakšno trudoljubivostjo sc Rus drži lipovega obrtstva. Mnogo dobička ima Rusija pri tem , a še več ga je imela, dokler niso bili lipovi gozdi tako izsekani, kakor so sedaj. Lipa je zatorej Rusom zolo znamonito, morebiti najznamenitejšo drovo.
To jo vzrok spoštovanju Rusov do lipo, a iz tega se vendar no razvida, zakaj je drugim Slovanom priljubljena. Umevali bi to šo lo, ako bi sc dokazalo, da so Slovani šc v prazgodovinski dobi, dokler so skupno živeli, lipo poznavali in vsestransko upotrebljali, kajti v 2000 letih se lehko rastje ali vegetacija zemljo po vsem promcnl. Tako na pr. v Danski sedaj ni videti hrasta, ampak
same bukve. Tudi na Nemškom so izginili glasoviti hrastovi gozdi, lili zatorej ni moči, da se je lipa tudi v Rusiji še le v zgodovinski dobi tako razširila in kakšno starejše drevje izpodrinila ter zadušila? So li dakle že Praslovaui poznali lipo?
A Krom er piše: „Wcnn dic Bcnennung fiir die Palme und Dattol in allcn semitischen Dialokten eine und dicselbo wiire, so Htiindc auch damit fest, dass schon in der Urheimath dic Palme und Dattelihnonbekanntwar.“ Zaradi tega smemo tudi mi misliti: ako lipo vsi Slovani istim imenom nazivljajo, to jo dokaz, da so žc v pradomovini svoji poznavali lipo. A to še ni odgovor na vprašanje: „zakaj Slovani spoštujejo lipoV“
Ako pozna kodo kakšno stvar, iz tega še ni sklepati, da unije draga, kajti, da so more to trditi, treba dokazati, da mu stvar koristi. To velja nam, ako dokažemo, da so že Praslovaui rabili lipo: iz tega se razvidi, zakaj so to koristno drovo cenili. Tudi nam pri rešitvi tega vprašanja pomaga slovanski jezik.
Da so Slovani iz prva poznali med, dokazujo jodna ista beseda, vsem Slovanom znana (cslov. Me/vr., rus. moji,t>, polj. mi od, Čoš. mod, luž. mj c d, a tudi beseda buč el a, katera z malimi promembami rabi vsem Slovanom (cslav. nuejia, bvrejia, slov. kučela, bolg. pčeh., češ. v čel a, polj. p sz cola, luž. včola, rus. nuejia;) — vosek (cslov. jiockj., rus. B0CK'6, slov. vosek, šes. polj. luž. vosk.) Ker so Slovani poznavali med, to dokazuje, da tudi lipo, kajti divje bučele rade bivajo v lipovih dupljah. O prastarih Slovanih znamo, da so bivali v lipovih gozdih, in kakor medved išče medu po dupljah, tako sc more misliti, da so tudi oni iskali modu po lipovih dupljah. To nam priča nedvomno beseda, s katero so Praslovaui že nazivali med, (rus. ■Muien,’!., polj. lipi e c, hrv. lip ovac, slov. lipov med, nem. Jungfornh onig.)
A zdaj se vpraša: so li Praslovani se brigali za med? Kajti, ako jim ni bilo do medu, čislali niso tudi lipe.
Koliki prijatelji medu so bili Slovani, dokazuje občcslovanska pijača medica, češ. m č d o v e c, rus. mč^t., polj. mi od, miodo-wina, luž. mjod, odtodi gotovo tudi nom. Metli, proti gršk. fiidv. Anton piše v dolu „Geschichto der Slawen“: „I)io Slawcu \vusston auch aus Ilonig Metli zu verfertigon. Von ihnen lornton dic Deutsehen die Kunst und don Namen. Dicscn Metli lornten dic deutsehen Geistlichen zuerst in Pommcrn kennon, er war ganz nach ihrem Geschmacke und ward dom besten Wcino vnrgozogon.“
Jednako piše Herbord (Vita S. Ottonis): „Vinum Slavi in Bomcrania nec habent, nec (juacrunt, sed mclleis poculis ex cerc-visia accuratissime confccta vina superant falernica.“ Tudi Ka-ramzin potrjuje:	Jtpeimeiiiue	jiiouhmoo nuTili neto.
naporom. cjiamtHCKHX7..“
ln češki letopisec Ha j e k, popisavajoč gostbo kneza N oz a-
mysla (1. 745.), pravi: „Km'že Nezamysl razkazal svym služebui-kftm, aby dali — medoviuy k piti bez nedostatku.“
Sem spada tudi ruska pijača oacrr., o kateri piše It alt o-wiecki („Prawda Rus.“ I. str. 14.): „Powszechnieyszym Slowian napoyem bil ltwas, ze slodu, lub chlebu i miodu robiony, ialtiego dotad w Itossyi užywq,a.“
Da so že stari Slovani med ne le cenili, ampak da so tudi bili bučelarji, to spričujc občeslovanska terminologija. Razven že navedenih besed: bučo la, med, vosek, nahajamo v vseh Slovanih še tudi te: matica, cslov. Maraija, rus. MaTica, (MaTnn,a je zdaj v Rusih = greda), polj. macica, m a tka, češ. matico, slč. matica; — trut, slov. trot, cslov. Tp<wrr., TpyTem., polj. tr(1, trt, češ. troud, slč. trud, luč. tšut, nem. Drobno; roj, (tudi vsem Slovanom znan), magj. raj, rum. poio; sat, slov. sat, cslov. ct>tt>, rus. C0TT>, nem. Wabo (iz lat. favus); hrv. ul, ulište, slov. ul n j alt, cslav. oyjicft, oyjiHH, rus. yjiefi, češ. oul, slč. polj. ul, bolg. ulij t». — H eh n piše, daje pravo bučelarstvo prišlo k Slovanom odjuga in zapada, zatorej od Nemcev. Ali beseda v ul znači do danes Slovenom votlo drevo, in
iil	Litvanom dupljo: ni li to naravnejši izvor od alveus? A da bi bili Slovani, stanujoči v pravem bučelišču, v lipovih gozdih, iz-poznali bučele in njih rejo pri Nemcih, kar odločno trdi G c b h a r d i, („Geschichte der Wenden“ I. str. 42.) to je smešno, kajti bučela ne ljubi hrasta, (ker jej žir ni hrana), a hrastovi gozdi so bili starodavnim Nemcem bivališče. Resnica je nasprotno: da so Slovani učili Nemcev bučelarstva, kakor sploh gospodarstva, in sicer no samo nekdaj, nego tudi še v sedanji dobi. Vide Dzierzona.
Iz dokazov do sedaj navedenih so razvida, da so žo starodavni Slovani poznali in cenili med v obče, in lipov med posebo — in kako bi ga 110 bili, kor so ga imeli v svojih gozdih preobilo, a sladkorja so v njih ni nahajalo! Da so Slovani poznali tudi drugi poglaviti produkt lipe, to je: ličje, o tem nam daje zopet najboljše poroštvo jezik sam. Beseda: lika, liko, lik o vi na, rus. ju.iito, bolg. lilto, češ. lyko, lejči, lej k o, polj. lyko, luž. lyko, 1 y kuo znači sploh lat. liber, nemški 13ast, a naposled lipovo ličje. Poznali so ga zatorej žo Slovani v starodavnosti in rabilo jim je, kakor sedaj. O tem imamo znamenitih dokazov v čeških in poljskih letopiscih.
Okolo 1. G(.X) jo sela na prestol češki slavna Ljubuša, a ženska vlada ni godila češki gospodi: zato si izbero Ljubuša soproga in vladarja Pfemysla. Narod jej pošlje poslanike, da dovedo Pfemysla na Višegrad pri Pragi, kjer je bila stolica čeških vladarjev. O teh poslanikih piše češki letopisec D ali mil (živel okolo 1. 1314), da so Premis la našli na polju, kjer je oral, a škornje je imel iz lipovega ličja; čez ramena mu je visela torba, tudi spletena iz ličja, iz katere je vzel hleba in sira, ter je obojega nudil poslanikom.
Da so bilo to Pfemyslove škornje iz pravega ličja, potr-
jujo drugi češki lotopisec, H a j ek iz Libočan (živel okolo 1. 1540) Ou piše: „Premysl kazal sobč podati tfevic lyčenych, v kterfch obyčoj mčl drivč choditi, ktcrež byl i s&m svu ruku ušil lyčfm z kor lipovych; ty hned za nadra vloživ svuoj konj obrdtil.“
Za istino te stvari' je porok tudi tretji letopisec češki, Cos-m a s p r a g o u s i s (f 1125), pišoč: „Przemysl tollit scciun suos cothur-nos ex omili parte suberc consutos; quos fecit servari in poštenim et scrvantur Wissegrad in camera ducis usque bodie.“ C o s m a s pripoveduje, da se ti škornji tamkaj hranijo po zapovedi Pfe-mysla samega: „Faciam eos in aevum servari, ut nostri postori sciant, unde sunt orti.“ Češki vladarji so obuvali to škornje, kedar ho zasedali prestol, kakor ogrski kralji čevlje sv. Štefana. A zdaj ni več Premyslovoga obuvala; zgoreli so škornji najbrž z Vi-šegradom 1. 1420, ko so ga Pražani si osvojili ter ga pokončali.
Tudi o praotcu poljskih vladarjev, P i a s t i, poročajo poljski leto-pisci, da jo nosil opanke iz lipovega ličja.
Iz besed Cos m asovih so spominjamo, da so za P f e-fflysla, kakor še dandanes v Rusiji, oratarji obuvalo in torbo imeli iz lipovega ličja. - Tudi nam jo še v mislih, kako so Praslovani poleg ličja tudi lipov les potrebovali za različne leseno stvari, katere so imele biti lehke. Ako še jemljemo v poštev, kako jih jo lipa zdravila s svojim cvetjem in listjem in jim naklanjala modu; kako jim je po zimi varovala bivališče pred sovorjeni, a po leti jih hladila in po njih mislih jih tudi gromu branila — no čudimo so, zakaj so jim jo lipa zaradi teh vsestranskih koristi toliko priljubila. l) Da to ni prazno govoričenje, imamo živ dokaz pri mestu Piricu v P om or ju (Pyritz in Pom m er n.)
‘) „W piešniach i przyslo\viach lud6w Blowianskich lipa rawnie jak u nas rna miejsee. — I nie dziw, može wiecej žadne drzetvo tylo užytk6w nie przynosilo w dawnyech wiekoch.<( (VVojcicki. „Za-rysy domove*1, str. 224.)
Tak6 misli tudi naS veleuutni rojak dr. Gr. Krek, profesor ua graški univerzi. On piše dr. Šuleku: „0d nekdaj se nam pripoveduje, da so stari Slovani izmed vseh dreves posebno lipo eeatili in tudi v navadnem življenju čujemo ravno toliko o slovenski lipi, kakor o nemškem hrastu. Jaz si stvar prilieno tako-lu tolmačim: Lipa ni uigdje v Evropi bolj domača, nego na onem teritoriji, kamor danes stavimo prvotna bivališča še ne razdeljenega slovanskega plemena. Da je bila tedaj lipa našim pradedom prav dobro znana, že iz navedenega izvira, a poleg tega na isto meri tudi občeslovanska beseda za to drevo: stsl. lipa od kor. lip, skr. lip, staro-visokon. klib, litv. in lot. lip, (lit. lepa, pruss. lipe, lot. loepa = sl. lipa). Blizu je z našo lipo gr. Xsneiv = sl. lupiti, lit. lupti in strviskn. loft je drevesna skorja. Za grah luščiti imajo še ilanes nemški Štajerci besedo liifteu (ef. slov. b in p = nemšk. f.) Sem spada tudi gr. Ismrn; in lat. lepidus. Izraz za pomen gledč slovanščine je porod tega jako zanimiv, ker lebko iz njega
Pomorski Slovani so sc najdlje branili krščanstvu, kajti še v početku XII. stoletja so bili v občo pogani; le sem ter tija sc je kateri skrivaj poprijel nove vero, ali ni se upal, je javno spoznavati, kor so jim bili kristijani Poljaci, hoteči jih podjarmiti, omrzili vero krščansko. Naposled pride Oton, biskup bamberški, podpiran od poljskega vladarja Boleslava, ter je s svojim blagim, prav apostolskim poučevanjem pripravil Pomorce, da so se pokristijanili: leta 1124 na Vidov dan d oj de namreč v mesto Piric, kjer je bil ravno zbran narod pri nekakšni narodni slovesnosti. Oton in njega pomočnik začno ljudstvu prigovarjati, naj zapusti svoje poganske malike (kumirje) in se obrne k živemu jedinemu Bogu, kateri jim bode tudi pomočnik. Narod se je pokristijanil in krstili so jih mnogo tisoč z vod6, izvirajočo pri onem mostu. Zategadelj se ta studenec uazivlja „sveti studenec". In kaj so storili pomorski Slovani, da postavijo trpežen spominek tej veleznamoniti dogodbi? — Nasadili so okrog tega studenca štiri lipe. *)
Ni li to tehten dokaz, kako so že stari Slovani ljubili lipo, ker niso vedeli izbrati lepšega spominka svojemu pokrščenju, nego jo to slovansko drevo ?
L. 1824 so praznovali v Piricu slovesno oscmstolctuico svojega pokristjanjenja, in pokojni pruski kralj Fridorik Wilhelm
sklepamo, da so stari Slovani iz lipovega lubja baš delali nekaka vezila, da ne rečeni vrvi, kakor mi danes iz prediva. Slovani so bili tudi dobri bučelarji, nekako naravno k temu pripravljeni, tim je tudi nekaj njih priljubljeno drev6 — lipa precej pripomoglo. Tak6 je tedaj staroslovansko bučelarstvo že v neki zvezi z lipo. Sicer so nekteri nemški preiskovatulji hoteli dokazati, da so so bucelarstva Slovani še le od Nemcev učili. Ali ravno nasprotno je resnično. Bučelarstvo so ravno tak6 Slovani poznali pred Germani, kakor poljedelstvo, se vd da primitivno. Dokaz temu so osobito arabski pisatelji in dalje tudi lingvistično starinarstvo, kar dalje izjaviti tli ni prostora. — Da so dalje Slovani rabili lipov cvet tudi za zdravniške potrebe, si smemo barem misliti, ako tudi ne leliko dokazati. Ni ga bilo tedaj na prvotnem teritoriji slovanskem drevesa, ki bi bilo enako koristno kakor lipa, in zaradi tega, kakor tudi ki je ondi t6 drcv6 v taki obilici rastlo, smemo sklepati, da je res bila lipa ono drcv6, koje je bilo Slovanom nad vsemi druzimi priljubljeno in eestito.“
') Am 15. Juni 1124 taufte Otto zuerst in Pyritz mehrere Tausend lleidcu, wovon sich an diesem Orte noch ein chrwiirdigcs Dcnkmal erhalten hat. Nahe bei dor Altstadt beiindet sich cine mineralisehe Quelle, aus der Otto die Ileiden getauft haben soli und die des-halb noch jetzt der heiligo oder Ottobrunnen lieisst. Das christ-liche Alterthum hat diese Begebenheit durch ein oinfaches Erin-nerutigszeichen unvergesslich zu machen gesucht, indem noch jetzt vicr Linden den Brunnen umgebeu, die ein liohes Alter verrathen. (AUgemeine Kirchenzcitung 1829. Nr. 24.)
III. s svojimi sinovi je dal napraviti na slavo tega dogodka med omenjenimi lipami velik kamenit križ in je obzidati ukazal ta „svoti studenoc11, kakor pričuje napis.
Od tedaj jo prošla polovica stoletja. G. dr. Š u I o k, želeč izvedeti, stoje li So one prastaro pričo pomorsko bogoljubi-vosti in siovanščino, je prosil župnika piriškega, da mu poroča o lipah, posajonih okolo „svetega studenca."
Da-si nepoznan, vendar jo slavnemu hrvatskemu pisatelju g. Bor g takoj odpisal: „Als ich 18G8 in das hiesige Pfarramt trat, standen neben dem Ottobrunnen auch zwei uralto Linden, dio durch ibr ehnviirdigcs, dem Absterbeu nahes Aeussero die Nacliricht, dass sie bald nacli der Amvosenheit des Bischofs Otto vou Bam-berg gepliauzt seieu, vvol rechtfertigten. Die eine dersolbcn ver-brannto so sehr, dass die Ueberreste beseitigt werden mussten. Das war 1869. So stekt denn jetzt nur noch eine der historischen Linden, eine Greisin, die uns jeden Herbst besorgen lilsst, sie werdo im n&chsteu Friihjahr keine Bliitter mehr bringen. Die Groisenlinde misst iiber dem Erdboden 3-52 Meter im Umfange. Es griint an ilir uur noch cin oinziger Zweig, von wolchem ich ein Paar Bliitter beilego. In Agram mogen sie doch eine Selton-heit sein, die letzten Bliitter von der acht Jahrlumderto alten Otto-linde, die wohl schon im nilchstcn Jahre zu den Todten gohoren wird. — Der Taufbrunnen selbst, dossen Wasser noch lieuto hier (in Pyritz) und in der Umgegend als Taufwasser gebraucht wird, sprudelt sein Element so kiilil und klar wie am 15. Juni 1124.“
Da bi se ohranil staroslovanski zgodovinski spomin v P o-morju, prosil je g. dr. Š ul ek istega župnika, naj na njega troške posadi štiri mlade lipo okolo »svetega studenca11, a da mu na jeseu pošljo semena one staro lipe, da bi so morebiti razplodila poleg Adrije in Balta.
G. župnik Berg je uslišal tudi to prošnjo ter je poslal semena ono lipo z naslednjim pismom:
„Pyritz 5. December 1877.
Ihrem \Vunsche gemiiss sonde ich Ihnon cin Schiichtelcheu Samen von der alten Ottolindo. Ihr Gedanke, denselben in Agram auszusiien mul so die Ottolindo zu verjiingon und aus dem rauhen Nordon in den sonnigen Suden zu vorpflanzcn, ist so siuuig und tief poetisch, dass Jeder, dem ich hier davon sagto, Umen lauten Beifall spondete. Violleicht ruht ciumal in feruer Zukunft ein Pommer im Schatten einer kroatischen Linde und liisst es sich uicht traumon, dass das Samenkorn, aus \velchem sie entspross, aus soiner Heimat kam, am Ottobrunnen boi Pyritz reifto.
Richard Berg.“
Semo sc je posejalo največ na vrtu provzvišenega biskupa Strossmayerja v Djakovu, a po nekoliko v gospodarskem poskušališču v Zagrebu, ker se ne zna, katera zemlja bi temu dre-
vesu bila vgodua. A do zdaj še ni videti vspeha, iti tako ue vemo, sc li ohrani to praslovanske lipe zarod.
Te okolnosti, o katerih se poroča, so najboljšo priče o ljubezni staroslovanski do lipe. To ljubezen so prinesli Slovani iz severja, iz ruske pradomovine, v svoja nova nasclišča, ter so jo tamkaj gojili, kar so lehko storili, ker so našli iz prva mnogo lip po tamošnjih gorah; a goje to ljubezen tradicijoualno še sedaj. —
Oroslav Caf.
Spisal Raičev Božidar.
Požetek modrosti jo: nabiraj si modrosti in vsem svojim imotkom pridobivaj si razumnosti; povzdiguj jo in povisi to, obini jo in poslavi te ; pomnoži tvoji glavi milino tor okinoi to slavnim vencorn. Preg. Solom. IV. 7—!).
Krasna okolica med mračnoj Muro in deročoj Dravo, oplc-tena po gričnih temenih gostorožnim trsjem, premrežena v obširnih dolih mastnimi travniki in rodovitnimi njivami podarila je Slovon-cem obilo dobrih in marljivih pisateljev, kateri so pomagali na-rodui naš jezik književno na beli den spravljati, pravilnejši gojiti ga in iskrenost do njega vzbujati med prostim ljudstvom, pa tudi med razumništvom.
Ivan Levoslav Šmigoc ‘) spisal je v Ptuju za ono dobo (1812) prilično'slovnico slovenskega jezika, da si v nji oničo: „go-spod! kak so imajo ?“ — Slavni Anton K r o m p 1 j, umrvši kot župnik pri Mali nedelji višo Ljutomera 1844. 1. — V. Jarnik pisal je o njem v B1 a t n e m gradu dn6 21. maja 1838.1.: „on zaslužuje boljšo osodo. Ali mi moramo jako pogostoma plavati proti strmonu, kar poraja soprotivnosti.“ Zložil je prikladne propovedi, prevel katekizem in blagovestno knjigo, sestavil „Dogodivščine štajerske zemljo"; ta knjiga je jako priljubljena med štajorskimi Slovenci; ostavil je v rokopisu letnik propovedi in čitanko za narodne učilnice. Zaradi dogodivščin omonjam, ka bi kazalo, da nam nek naših zgodovinarjev oskrbi drugo izdanje, popravljeno v tvar-nem in obličnem pogledu. Narod jo K. čislal kot odbranega uče-
') Skrnjšanka iz Še -f- mig -f- ovee, korenika mig, a še — je prepon; iz iste korenike vzrastel je migljec = fegee, česar naši slovarji pogrešajo, namreč = ne klopotec, nego atroj podoben klopotcu brez macljekov in blanje, kteri samo migeče = fegeče = leti, a nc ruži in ne klopoče.
njaka in vrstnega govornika: iz daljnih krajev prihajalo je ljudstvo poslušat navadnih nedeljskih in svetečnih propovedi; mnogo je pomenil izrek: „Krompljna sem čul“, ali „Krcmplj so rekli.“ L- 1B67. nabralo sc jo za Krem pij no v spominek okoli 280 gld.
po mnogem drnjezganji vročilo se podobarju Fr. T. v Mariboru 250 gld.; stesal jo lepo mramorno podobo Kliono, za podnožje bil je kamen naročen iz Koroškega, napisi prikrojeni, a vslcd neugodne osode promiuol jo ta umetnik 187G. 1. na jesen, no zapu-stivši niti dleta no kladiva v svoji delavnici, in sedaj ni znano, kamo jo spravil podobo i.t. d. Ostale goldinarčke ima v shrambi g.
St. K. Na blagi spomin bila jo 1867. leta v Bočkovcih pri Mali nedelji velikanska narodna svečanost in javljala so skrajna navdušenost za Kr. in našo narodne svetinje. — Poter Danjko, bivši mnoga leta župnik in dekan, a poslednjič zlatomešnik in častni kanonik pri Veliki nedelji, pol ure od Ormoža proti zahodu (po krivem se piše Ornmž m. Ormož, vsaj ondešnji narod ne govori OrmiJžani, nego Ormožani, tore Ormož), nekda jako dejaven slovenski pisatelj in nabirač narodnih svetinj, a od 1834. I., kar jo bil obsojen jegov krivopis, prevrgel se je v strastnega nemškutarja in ostal do hladnega groba, ter črtil huje od kuge sedanji Pisni jezik kot nedanjščak. — Levoslav V o 1 k m o r L j u t o m o r š č a n, narodivši so 1741. 1., budil je ljudstvo na ljubezen narodnega jezika po basnih in pesnih, ktore je dal natisnoti v Gradci 183G. 1.
—	Dr. Anton Murko, sestavljavec slovensko-nemškega in nemško-slovonskega ročnega besednika, čvipel je sicer itak preče pravilno urejen, spisatelj vrlo porabne slovnico slovenskega jezika, ktora Jo segla v tretji natisk. Pisal je za krolečega želodca, a pozneje gospodarskih in drugih skrbi poln dal jo slobo naši knjigi. Jarnik pital jo uže 183(3. leta St. Vraza, kaj dela Murko, a 1838. 1. istemu pisal: „uo morem si razjasniti M. molčanja v njegovi dobi, kda se reši ta zagonetka ?“ APreširenl837. 1.: „Kaj dela Murko? ka je tudi razhladila se jegova gorečnost ? naj sveti vaša luč. Ru-sticus expectat, dum defluit amnis“ i. t. d. (Iz pisem J. i P. St. Vrazu). Kvar za toliko bister veleum; — ljuba korica vsakdenjega kruha . . silno pleni čas in grabi duševne darovituike. — Modrinjak, žup-uik pri sv. Nikoli pri Or m oži, okoli 1830.1., zložil jo v lepi slovenščini več pikečih pesni: Pesom o peterih pisanih babah; Pu-uica zota’toži; Kako kmet gospodski stališ spoznava; Golob i.t. d.; rokopis hrani dr. Modrinjak v Mariboru. — Franc Cvetko, najboljši in najizvrstnejši slovenski govornik, kar sem jih dosle poznal, kot dekan in župnik v Ljutomeru, šel je 1854 1. počivat v Maribor k g. Kostanjevci, ondažupniku v slovenski župnikovim, kder sedaj očevje Franj ovci pastirjujo. Tu je pripravljal svojo propovedi za tisk, pa nemila smrt ga jo prehitela in VSI jegovi prekrasni in posebno marljivo izdelavani govori prešli s°> ka jim ni več duha ni sluha; pisal sem zaradi njih g. K. kot jitestnemu župniku in kanoniku, pa brezuspešno ; lagodni svet resni, a so prodani nekemu sirarju za ovitke. Modrost in nauk preži-
rajo bedaki. Preg. I. 7.—Fr. Vrbnjak, svečenik sekovske vladi-k°vine, bil je narodni pesnik in pevec, jegovi izdelki so obilno razširjeni med narodom in radi se prepevajo pri veselicah; spisal jo tudi „P fl anz en n o m e 11 c 1. nach d. Lin. Eintheil. 1835;“ rokopis hrani „Matica.“ — Jak. Košar, darovit svečenik, trudil se jo mnogo za krasni razvoj domačo besede, skušaval so je tudi v pesništvu s povoljniin uspehom, umrl je 184G. 1. kot vladikin kaplan v Gradci. — Iv. Žemlja, jak slovenski pesnik, poslobil soje s svetom 1844.1. — Kol. Kvas zasedal jo stolico slovenskega jezika na vseučilišči v Gradci od drugega desetletja tekočega stoletja do 1857. 1.; bil je blag človek, narodnjak, soli bi mu bilo treba nck-tere polne soljenke; skrbel se jo mnogo več za pisarnico nego li učilišče; naučili smo se k samemu vrablju malo od njega, a navdušili šče menjc za našinstvo, in tak dedek je bil jako povoljen nemškemu Gradcu. — Iskrenega rodoljuba in jugoslovanskega knjiž-nika Stanka Vraza, ugledavšega beli svet v Cerovci pri Svetinjah blizu Ljutomera, životopis načrtal je naš mladi in vrli pisatelj g. Fekonja povse verno in točno, kar me reši dolžnosti o njem obširnojše govoriti, samo to omenjam, ka je umel prostaka in razumnika za narodno stvar bolje pridobivati in dobivati, nego li ikdo drug; bil je vseslovan po izbor, kar od njoga urejevano „Kolo“ glasno svedoči. Preselil se je v večnost 1851.1. — I)r. Lovro Vogrin, prvlje župnik pri Mali nedelji, potem župnik in do-kan pri sv. J ur ji polog Ščavnico, potle kanonik in naučitolj pastirskega bogoslovja. Slovel je kot odbran govornik, posebno zbog lepe sestave in pravilnega jezika; spisal je pastirsko bogoslovje v slovenščini in po ujem učil prvi naški na bogoslovskom zavodu v Mariboru; potrebno bi bilo, da se ta spis pregleda, natisno, da po takem dobe vsa bogoslovska semenišča na Slovenskem to knjigo za učno vodilo. Ta časten in učen mož zaslužujo, da sc mu spiše životopis po vrednosti jegovih odličnih del. — Dr. Matija Prelog, ustanovnik „S1. Gospodarja", prevoditelj Hufelan-dove knjige „Makrobiotika“, deželni poslanec, prvosoduik čitalnico mariborske, trudil se je pri vsaki priliki za zboljšek gospodarskih razmer prostega ljudstva. Straha in huljenja ni poznal. Počiva na mariborskem pokojišči. — Med živečimi knjižniki slovanskimi prvo, vsaj svetovno kolo igraradomorski zleženik prof. vitez Miklošič. Kar je zlato solnco proti navadnim zvezdam, isto je naš M. kot prvoknjižnik proti drugim pisateljem; jegovih premnogih del, kakor šče jih nijena slovanska roka ni spisala, navajati ni troba, vsaj učeni našinci je tako znajo in znati morajo, a neknjižni-kov in prostadi kot presvetli biseri zanimati no morejo. Osobito mi Lilki in Prljoki smo izredno ponosni na to velikansko svetilo na vsem slovanskem obzorji. Junači! listajte jegove knjigo.
—	Dr. J. Muršec, na glasu po svoji jedrni slovnici, učeno spisanem „Bogočastji“ ter mnogih znanstvenih in političnih spisih in sestavkih, odlikovanih po krasnem slogu, žive sedaj v Gradci kot umirovljen verozakonski naučitelj. Slovenski bogoslovci graški
75
%
1848. leta i. t. d. dolžni so mu mnogo hvaležnosti, domoljubne iskre prijemale so so živo in črstvo mladih slovenskih srdec; kakor v ognji očiščeno zlato čisto in stalno jo jogovo rodoljublje. Na mno-gaja srečna in zadovoljna leta. — Dr. St. Koč e bar, rodom Središča n, sedaj okrajni vračnik v Colji, znan je Slovencem po svojem blagem srci, Cistam značaji, dela blizo pol stoletja neopo-šario besedoj, pismom in tvarnoj pomočjo na vseobčno korist in boljšo bodočnost svojim rojakom. Spoštovanje do njegove toliko vredno in zaslužne osebnosti je splošno; da mu slava nepovene. — Kraljevčana Davorina Trstenjaka svetli um kresil in budil jo iiže za modroslovnih naukov tovaruše slovenske in slovanske krvi na narodno delo za ožejšo in širšo domovino, jogovo blago in čisto srce plamtelo in gorelo je ter vedno gori za prijetne razmero doma in roda; Davoriu neumorno nabira inobčinja zgodovinsko in jezikovno tvarino na dokaz, ka so Slovani užo pred Kristom stanovališča imeli med Karpati in Jadro, vsaj Mura, Drava, Sava i. t. d. niso spremenila svojih krasnih slovanskih imen. Sedaj župnikuje v Ponikvi, rodišči Slomškovem, ter marljivo spi-suje in modruje; o njem tudi veljajo Jarnikove besede, ktoro je povedal o Krempljnu: ka je zaslužil boljšo osodo. Da črst-vuješ in zdravstvuješ do Praševih let. — Jernej C i r i u g a r, V r b a n-ščan, iskren in blag narodnjak, napisal je „Zgodbe sv. pisma“, za on mesec žitek svetnikov, obilo sestavkov politiških in kraso-slovnih; vodil je bivši župnik matice v slovenščini, kakor vrli naš župnik Fr. Kranjec pri sv. Mar geti niže Ptuja; C. si sedaj počivlje pri sv. Lovrenci v Puščavi; drago bi nam bilo, da za pečjo sedo počastil bi rojake kakoj knjigo koristnico kot otrokom starostnim, vsaj je očaku Jakobu tudi ljub in mil bil pače vseh. — Prof. Iv. Macun spravil je na svetlo „C vetje jugoslo-vansko“, grško slovnico za krvatske gimnazije in razne drugo spise; sedaj naučiteljuje na gimnaziji v G rad c i. — Dr. Radoslav Razlag, Malonedeljčan, glasovit po raznih učenih ia leposlovnih tiskopisih in sestavkih, po izvrstnem govorništvu, doloma tudi Po političnem delovanji, sedaj zbog razslabljenoga zdravja no moro se povoljno klanjati modricam in vencev spletati majki Slavi; itak nado gojimo na skor okrep. — J. Š u m a n, prebiti jo moral preče neugodnosti, sedaj tolmači na akademiški gimnaziji v Beču, slovi l>o učenih razpravah in izrednih znanostih. „Matici“ je brž izročil slovensko slovnico, odgovarjajočo sodanji višini jezikoslovstva.
—	Fr. Jaučar, dnešnji den duhovnik opešanec, dober pisatelj o gospodarskih stvareh in iskron narodnjak; tudi od njega pričakujemo priličen sad skušenj in uma. — Fr. Toplak, župnik pri sv. Lenartu pri Veliki uedolji, rodom Vrbanščan, jedrn in kakor glat brezmadežen rodoljub, v raznih predmetih, izlasti prirodoslovnih in prirodopisnih zvedenec in učenjak, kakega redko nahajaš po vesnicah in med prostadjo, živo samotni in modrijanski žitek; narodnega blaga; nazivje rastlin, rudnin, drovja, sadja, besede živoče med narodom, a ne zapisane, narodne pregovore i. t. d.
7G
/
ima nabranega kakih 14 zvezkov, ktcre mi je račil lani pokazati; vseh propovedi, prek 18(X), kar jih je namreč govoril, posnetek ima zapisan. Napreduj ncopešauo. — Dr. Lovoslav Gregorec, Vrbanščan, profesor v bogoslovskcm zavodu v Mariboru, urejuje tednik „Slo venski gospo dar“, spisal jo več crkveno-politiških obširnejših sestavkov in razprav, in ovaja jasen razum o politiških razmerah in položajih. — I)r. Križan, gimnazijski profesor v Varaždinu, sestavil in priobčil je užo mnogo prirodoslovnih sestavkov po raznih glasilih, in ravnokar dovršil „logiko“ v slovenskem jeziku, ktera naskorem ugleda beli svet; od tega mladega, marljivega in učenega gospoda nadejati so sme naše občinstvo šče marsiktere koristne knjige. Medmurjem Meddravje šče zmaga obilo mladih moči, ktorem bodo po dovršenih težkih nalogah slavo prepeval bodoči zarod.
Med vsemi temi pospešitelji narodnega jezika in knjige sveti se za Miklošičem glede na osnovno učenost v jezikoslovji najvedrejše Oroslav Cafov, narodivši se dne 13. aprila 1814 na Ročici pri sv. Trojici na Goriškem, kder so nekda samo-stanovali Avguštini, pozneje dušno pastirstvo oskrbovali Pctri-njani, a sedaj vračajo vernike očevi Franjevci. Krstil ga jo Franc Murko, bivši ondi kaplan, ter ga pripravljal za latinske šolo; oča mu jo bil Matija, a mati Magdalena, rojena Bolan in to ime je povod, ka je podpisaval pesni, sestavke, razpravo i. t. d.: Bolan, B e 1 a n k i n, B e 1 a n i n , B e 1 a n i n i č. Dognavši ondi ljudsko nemškutarsko učilnico poslan jo bil v bližnji Maribor, da si ondi vedri jake dušne sposobnosti in nabira po zgledu marljive mravlje in delavne bučele potrebnih pripravnih znanosti, do-vršivši na šestrazrednem gimnazijskem zavodu propisane nauke z odlikoj, zajemal si je modroslovja v Gradci z izvrstnim uspehom, potler so mu na gorečo željo materiuo sojenico določile bogoslovje. Uže v poprejšnjih letih prisvojeval si jo skrbno slovanska narečja, a v graški bogoslovnici spopolnjeval. Součenec ') C. mi je pripovedni, ka se je v svobodnih urah učil ruski slovar na pamet, radi česar so ga nekteri tovaruši posmehovali; itak ta nespretnost ga ni odvrnola od učinjenega kana, nego podvojila mu marljivost, a onim zabavljajočim paglavcem dal je zasluženi odgovor: „v kolc-gijah so javno kaže, ka toliko ali šče več znam iz propisanih predmetov, nego li kteri izmed vas prevzetnjakov in nemarnjakov, a to čitam iz posebne marljivosti ouda, kedar so vi igrato in po hodnikih halabučite.“ Tako jo. Posebno pazljivost je posvečeval arabščini, židovščini in sirščini, kar mu je znatno razširjovalo jo-zikoznanje.
Vsled vzvišenih sposobnosti in sijajnega napredka v bogo-slovskih naukih postavilo ga je dotično semeniško ravnateljstvo za nastojnika združenega onda s tem zavodom hranilišča. Nek jegov součenec, sedaj biležnik v Ptuju, resni, ka jo Cafa zbog
') Nektere životopisne črte rabljene so iz spisa g. prof. K. G laserja.
posebno blagega srca izročena mu posvetna mladezen visoko čislala. L. 1837. za duhovnika posvečen poslan jo bil kot kaplan v Lobring pri Vildonu, in 1839. 1. v Frani pri Slivnici na podnožji južnega Pohorja; krasno in (livno razveselišče raznih društev, ktera v poletnih dnevih žele krepiti sc čistini in zdravim zrakom, čuditi se prirodnemu velikolepju ter slaviti stvarnikovo veličanstvo. — Mladi bistrega uma in črstvega zdravja svečenik živoči za svojega stanu pozvanje in za vede čutil se je dovoljno srečen, ker čas preostavši mu od rednih službenih poslov mogel je sevsema darovati učenju in naukom. Vrban Jarnik, se-znavši užc 183(>. 1. o C. kanih in trudili, pisal je v Gradec Stanku Vrazu: „Radujem se, ka se C. bavi jezikoslovjem, in opozorujem ga na pogibeli pri tem nauku;" in šče pristavlja, „ka jo k temu treba najtočnejše znanosti ne samo vseli starih, nego najstarejših uže spreminovših in morebiti nikdar pisanih jezikov." L. 1838. poročuje istemu St. V.: „ltačito g. Cafu javiti, naj le napreduje v svojem početji, in k drugim evropskim jezikovnim naukom naj šče si pridruži sanskrt, ker le ta praizvor bode mu dajal najnatenčnejša razjasnila v vseh dvojščinah. Vrli tega je on v taki dobi, ka sc leliko nauči, kar je težkoča v kesuejših dneh. . . Tein potem pridobi si globši pogled v jezikov ustroj ne samo slo-vanščine, nego tudi drugih z njo sorodnih jezikov z indijščino vred; te bode jegova primorjava segala v sero daljavo meglovnc pradobe daleko prek vse evropske zgodovine, kar jega samega pozneje preseneti." — Ovde počel je učiti se primerjajočih jezikoslovnih del Boppovih in P o tt o vi h, segši najprvljc po azijski skupini indoevropskega jezikovega debla, namreč po staroiudijščini (sanskrtu) in zendščini, kar popričujo razna znanstvena dela nahajajoča so med njegovimi knjigami, ktera razpravljajo ta starinska jezika, potlcr po evropskih sorodnikih: po nemščini, litavščini, lotvanščini, keltščini; latinsko bila mu je gurača, a grščine so je znova strastno oklenol in jo toliko čislal, ka prečitavši kako knjigo, zapisal je na konci iste rjSrj, in navadno tudi danje, p. “/is- 62; iskreno jo tudi želel pričakati dokon grškega slovarja Passo-vega, kar se mu jo spolnilo 1857. 1.; vzrok tej nestrpnosti se niže naznani. Pri tem strogo znanstvenem poslu nabiral je pridno hesede slovenskega jezika med narodom in iz knjig; v poslednjem obziru treba jo poresniti, ka je vse do 1848. 1. na svetlo dane in znane tiskopisc in nektere rokopise prečital in izpisal za slovar. Prekmurščine žalibože naši slovničarji in slovarjepisci razve Miklošiča do najnovejših dni celo niso poznali, v čemur bi dra. Murka najprvljc bilo pokarati, ker blizo njih je živel in za njo znal, pa jih je itak iz misli pustil. Niti M. slovar ni porabljen v knjigah pozneje objavljenih, n. pr besedo lob k a nima drugo izdanjo Janež, slovarja, tudi besed rebrni c o = garice, pleteno = breguše, vodi n a, belica = jajce p. kokoši nje ni porabljeno iz Mat. „Letopisa" 1869. Ubornost našega slovarjopisja je tolika, ka niti Murko ni prepisan, p. besedo rumpa i. t. d. po-
grešamo v J. Ivi. izdanji; ondi sc tudi ne čita nun e c = kura, boter, akoprem je v Cig. čitati. Takšno brezvostno postopanje je ukanljivost., ki ima občinstvo za trobelake ter mu krade peneze iz žopa. Vsem tem niagarskim napakam ogne se gotovo naš bodoči slo ve nsk o-nemški slovar, kterega se morebiti oni dočakajo, ki jim je sojeno in prikrojeno na sodnji den trobiti. Naš Oroslav je vse prekmurskih Slovencev slovstvo, onda kakih 30 knjig in spisov, porabil za naš besedni zaklad, in prijatelji odonod so mu pošiljali narodne besode, ktorih knjige pogrešajo. Kopitar jo siccr daleč segal z obilnimi znanostmi, pa 18U8 šče jegova slovenščina ni prekoračila Mure. Prava slovnica slovonskcga jezika mora šče pobrati blago onkraj Sotle, vsaj kajkavsko narečje na Hrvatskem je razrečje slovensko, in šče le te dobodemo dostojno vse Slovensko obsezajočo slovnico. Ogrske slovenščino naučil se je C. iz raznih knjig, ktero so mu pošiljali učeni Prekmurci: župnik Košič, Trpijan Aleks., prot. duhovni pastir v Puconcih in drugi prijatelji; sam si je pozval na dalji čas prostaka Vladislava Časarja, Porab ca, s kterim je razpravljal prekmurščino; pismeno jo popitaval razdobno tega ali onega pri-jatolja o raznih jezikoslovnih razmerah. L. 1860. bil som pri priletnom g. župniku Košiči, rodovitnem prekmurskem pisatelji, kteri je Or os lava iskreno ljubil, popraševal po njegovem zdravji in delovanji, in vabil k zlati meši, ktero je vredni starina speval 1801. leta. Kakor pri tem starovičnem poštenjaku, našel sem tudi povsod indi iskreno prijateljstvo in prijaznost ter udano naklonost nam Slovencem. G. Cipot, po umrvšem dno 18. marca 1858. lota Trpljauu, farar v Puconcih, razloživši mu nektoro besede: tonjo (wohlfeiI): tonje si odao volo; primerjaj za-(o)b-s-tonj; ceknoti sc (selmoti) ■= posušiti sc; p asi k a, pas ek a = plot, ograjka pri goricah z rozgovinoj oklajena; na kučevoči (na dražbi) misli Prekmurec, ka je magjarizna kotyavetyc, kar pa je iz srb. hrvaščine ko če v e če (dati). Miki. Itevai: „I)ie sla-vischou Elemente im M a gy ar is c h en“, sveket = svitek i. t. d. piše: „V. gospod! Evo sam za silo na hitro popisao i odgovor dao, kako je bilo mogoč — kaj pa ešče nesem razlagao, bode nasledovalo, vendar morem pred spitavati kaj. — Viditi, ka je naša literatura iuitialua —, negda so pisali in govorili vsak poleg svoje glave i misli." Te vrstico kažo, ka sc je Prokmurec prečo nam prilagodil v pisavi. Tudi „Gradual“ (pesemska knjiga) župne crkve v P er toči izcrpil jo in porabil za slovar, naj ga kinči in vonča krasno panonsko ali panovinsko razrečje.
Da vzdigne draginje rezijskega ali rozejanskoga slovenskega razreČja na Bcnečanskom, pozval jo k sobi Rezijana, po imeni Ratibora Longino, s kterim je prebrodil ves slovar in posebno tudi slovnico; na veliko radost zasledil jo ondi jednostavno minovnike: dah aorist, dahom vršivniminovnik; jaz bisem ich wiirde; gre d eh, gr e deš e vrš. minovnik. — Nabirati hotč narodne pesni, poslovice, besede in poprek narodni zaklad, poklical
jo kako starko kot. preljo v svojo sobico, ktora mu je predoča pesni popevala, a on jili je zapisa val. Po nedeljah in svetkih na-vabljal je mladezen po poludnovni božji službi k sebi, piskal jim na žveglo stranjščico napeve, a zbrani dečki in deklino prepevali je za njim, in po takem je več od stotine pesni in popevk razširil med ljudi, in svobodno se resni, ka so v zgorenji okolici F ra linčanj c najizurjenojši pevci, posla vljavši in poslavljajoči se pri raznih slovesnostih, in vesele so želi pleskanje in pohvalnost. Framski bivalci odlikujo se proti drugim sosedom nekoliko višoj omiko; pri njih nahaja sc občinsko bolnišče, krasen učilniški hram, nova crkev, in narod bavi sc rameno s koristnim čitanjem. K temu naprednemu razvoju pripomogel je mnogo ali največ O rosi a v, vsekdar in povsod skrbeči za korist župljanov, priča temu ste drevesnica in župna knjižnica; otročiče in jih vzgajo je iskreno ljubil ter nauk pospeševal; oskrbel je prevod računice za narodna učilišča; dopisa val je v razne časopise, izlasti tudi v list „S la vise h e J ah rb iic h e r“, ktere so izhajale v Lip s kem, in skrivoma čitalo sc v Avstriji pred razpalom 1848. lota, ktero je strlo verige grozovitnemu samovoljstvu in brezvestnemu nasilju. Takega lista središčnika nam je dnes krvavo treba, pa ne v nemščini, nego v slo varščini tako, da bi vsak Slovan v njega smel napisati svoje misli v svojem narečji; najprikladnejše mesto za nje bi bila zlata Praga ali 15 e lig rad.
Predno kanim dalje razvijati C. delovanje, priobčujem dve pismi, kteri je Krem pij okoli 1842. lota O r osla v u kot odgovor pisal.
Prvo se glasi:
„Visokopoš!.uvani, Volikovučen Gospod!
Prav v’ serce mo razveseli Njili lubo dopisanje od 13. t. m. (?) ■»o za potrebno spoznam, Njim kak najprejd odpisati.
Njihovo za našo slovenšino neatrudjeno prizadenje je tčlke livale vrčdno , da se izrečti neniorc, naj Njim zn nje bo časna ino večna hvala mo slavil! Njihov besednjak bo sto 1(5 tj a m svedočil (pričuval) od Njihove ?-a naš narodni jezik sercagoreče skerblivosti, ino z veseljom rad bi tudi Jaz k’ temu pripomogel, da bi samo imel z’ čemu. Srebra ino zlata ne-niam (za proč dati), kaj mam, to dam :
Pervič Njim ali. odgovorim na to, kaj se Njihovega pravopisa dotiče, le telko, da nič lepšega ino snažnešega nd, kak najprosteš, pa vender popnnoinen pravopis, poleg kerega en z' mnogimi kvakami ino eurgotigami natežen pravopis tak stoji, kak poleg prostega šibkega Slovenca razbofnjani, napihnjeni, kroiasti Nemec. Za nas je nič bolšega, kak čehoilirski pravopis, pa prež vseh drugih n.vdzoamcnj ino podznamonj, kak kere so ravno ra nas potrebne, kajti izgovorenjo tak skoro povsod nekaj drugačišo, ino vsaki se lehko sam previža, kak hitro se naši zvuinni Slovenci toti pravopis brati (šteti) navuč/jo, ino kak lepo vse izrečejo prez nepotrebnih starogerčkih le zmotečih ferkulih.
Drugič Njim tu sem nekere besčde zapišem, kere sem po prili-
kali tu ino tam zgrabi), tudi nckerc prialovice ali pravoči, n. p.: sklek-noti, nastornost itd.*' 5 strani in nekaj. — Drugo pismo: ,,V. posebno častivredni gospod ! Da se ravno takša prilika namdri, tak Vam na po-liitoč nekaj počergotarim. Moje štajerske dogodivšine, kaj ste njih tamgor imeli, so od Barbarinega pa do Svečnice od Vas do mene potuvale. To imate se ovo, pa tudi per tem ne bodite preoster sodnik, kajti tudi tu je v’ mojem štertem, še pred Božičem v’ Gradec na sodbo poslanem pre-delanji dosti predrugačeno. Kaj Vam obečanih imen i. t. d. tak dugo ne pošlem, je zrok v’ temu, da sem zred Vami en mnogopiscc, Pred sem skoro neprehenjano moje dogodivšine mazal, potem so mi silo nagnali za mojega romara (Pilgcr), tečas so mi na skrbi bili moji ,,Svcti nedclni ino svetešni Evangelji z' kratkimi iz njih izidočimi navuki“, kere, ako hočete, na Ptuji pri Špricaji za 30 kr. srb, dobite. — Zdaj na vso jagno delam „Keršanski navuk, ali Katekizmus prilično razložen ino na konci v’ posmah podrugočen." Kak bo navuk za spoved dokončan ino vuzeniška spoved na menje odišla, bo se delo na njivah ino goricah odporlo, te bom mogel vsaki den pri težakih biti, samo po jutrah ino v’ lagodnem vremeni bo mi dopušeno pisek v’ roko vzeti. Če bom mogel (že sem tridesetletni inešnik), še imam tri knige v’ glavi:	1) Mala Gramatika
slovenskega jezika; 2) Svčt, ali popisanjo vseh narodov na zemli;	3)	Sveta
nedela, ali pobožne prcmišlcnja po nodelah ino svetkih celega leta.
Per vsem tem pa, če ravno sem tak z’ samim delom zaklojžan, hočem per toti priliki Vam nekere reči sem postaviti": 7 Btrani narodnega blaga na v cclopolni obliki in potem sklopijo: ,,Z’ tem, lubi prijatcl ! naj za tečas za dobro vzemejo, jaz sem za zdaj ino tak na hitrem ne mogel več vkupspraviti — ino Vam samo telko moreni povedati: da bi Vi na toto zbirco sami šli, to bi se ludem veselilo, ino bi dosta več dobili, kak Vam gdo iz sam svoje vole na dom pcrnosc. — Od mojih drugih rokopisov nič ne pošlem, zakaj iz mojih predgih, korih največ v’ rokopisi imam, ne bi velko več, kak iz že natiskanih, izeerpat.i mogli.
Tak ali za zdaj sklenem mojo mazanje ino ostanem z’ posebnim poštuvanjom
Mojega Slovenca ino domovnjaka pripraven sluga
Anton Krempl, frmštr.
Za enega Vogra, ali kak Vi velite, Vandala (Vandalussembor-bas-zama) Vam, če ga ne dobite, po priliki hočem skerbeti, tudi z’ mojimi primurskimi duhovskimi sdsedmi govoriti zavolo šematizma. —
Še, ali kak Vi po vogersko velite ,,ščc eno tursko knigo Vam na preglcdanjo pošlem !! —“
Iz teh črtic videva se posebna prijaznost do mladega knjiž-nika, goreče narodoljubje in vslcd tega povoljna poslušnost in po-strcžljivost, potler pa tudi neugodno razmere gospodarske za župnika, kteri razve kmetovanja ima šče više in blažejšo kane; vsaj mu najmenjo polovico zlatega časa požre hlapčevsko delo; ako drugi činovniki vleko plačo v gotovih novcih, zakaj bi ravno župnik moral na poznejše dni vršiti priproste kmetiške posle, oziroma
t
oskrbovati. Vlada naj proda župniška zemljišča in iz obresti plačuje berivo. Kmetu ni treba lGletnega dragega šolanja; pametno jo toro C. večkrat ponavljal besede: „na stare dni nečem kmet biti,“ razumevaj župnik kmetovalec. Krem pl j nov slog šče tudi ni prelagoden v teh lističih, itak ne prilaga so kanjenemu pisatelju malo gramatike slovenskega jezika. Or osla v porabivši nekaj časa na najblažejši opravek — na vzgajo ljudstva, posvetil in daroval jo ves ostali čas, služeči mu na razpolaganje, božicam modricam brodeči in razglabljajoči v vedohramih vzvišenih znanosti najviše^ žagane in razkrivajoči najtemnejše tajnosti v jezikoslovji. L. 1851 ob Jurijevem premoščon bivši iz Ljutomera, kder som početnega polletja prekobrojničil pri navedenem glasovitem govorniku crkvenem— Cvetku, kteri namjo včasih segret iskrcnoj kapljico zlatorumenega ljutomerščana gladko in navdušeno krasno-slovil iz D er ža vina ali Puškina kak obširnejši pesmotvor, kar nam je razigralo vsako žilico in srce razpalilo do skrajnosti, v Slivnico pri Mariboru, postal sem temu učenemu glasovit-niku sosed; prvokrat mu poklon učinivši ter knjižico „Načala r u s s k a g o j a z i k a“ kot trud četrtega bogoslovskega leta v Gradci za pozdrav izročivši, naprosil sem ga, da mi bode račil kot blag sosed in slovit učenjak na pomoč priteči z obilnimi jezikoslovnimi m jezikoznanskimi zakladi; hipoma imel sem od te preblage dušo obečano, ka svobodno vsak teden prihajam enkrat na razgovor, čital som namreč ouda od Miklošiča na svetlo dan „Codex Supraslski“, kteri v sebi zagreba mnogo težkoč, izlasti za samouka. Kar sem predelal v tednu, poročal sem mu, a koščako mi je pomagal Orosi a v trti in kalati, da se je po takem razkrilo trdno zakrito jedro. Slava mu za to onkraj hladne postelje. Strastno Je ljubil studenčnico iz „Zlatega studenčka", neke minote za župnim hramom, in jegovo gajsko okolico, kder je v logu na brežčoku poletni čas pisal in čital. Nekokrat uašel sem ga ondi pišočega Plitek svetnikov11 za mesec april po nalogi in prošnji prečastnega m provzvišenega kneza in vladike Slomška, kteri so tudi 1853—4 ua beli den spravili „Djanje božjih svetnikov11; pomagalo J° k tej knjigi 11 pisateljev, med ktero se prištevata sedanja pro-častna gg. kanonika Fr. Sorčič in Fr. Kosar. Kazal mi jo od vladike Sl. pismo, v kterem so blagi oča trudili se preveriti o Uekih oblikah slovniških, kakor da bi je ta bil krivo rabil, pa prepiši od njega odgovor o tem znanstveno razvit, odložili so orožje fekši: „ vidim, ka ste strokovnjak in priznavam Vašo učenost;“ a itak so mu prestrojili jezik tako, ka C. skoro niti ni poznal pisave svoje, le nektere prave oblike so se, recimo, vsled pregleda, ohranile: cvetoč, padši, uaimer, zlodej, povratek, p o-svetnjača, a drugo pomolele, o kterih Oroslav niti ni senjal: gučili m. golčali, glagol je: golčati, golčim, kakor molčati, molčim; na morišče peljali; Fideli jo 1557 na svet prišel (kakor kokot iz Indije?); časoslovje — brevir ne velja, kajti časo-slov horologium, a molitvoslov breviarium, n. pr. „Molitvo-
Lctopis 1878. III.	6
slov“ slovanski izdan v Lvovu 17G8; enkrat ga je častnik na konju srečal, k tor o ga še nikoli ni videl, — konja? ali častnika? ali ga častnik srečal na konju? i. t. d. Sila rad je razkladal težko jezikoslovne prikazni. Redno sc je ves jegov razgovor sukal
o	tem, malokda je govoril o drugih stvareh, razumevaj le moran po okolnostih, inači samo o znanstvenih. Prepeval je rad, javljajoči jaren in močen glas ter tenek posluh. C. ni razkrival svojega dela, vsaj malokdo ga je razumel, le kakemu iskrenemu prijatelju razodel jo kak zamršen slučaj. Dopisoval si je z najodbra-nejšhni slovanskimi učenjaki, kteri potujoči po slovanskem jugu počeščavali so radi O rosi a v a. Razve nabire besedne iz knjig povzel je jako čuda tvarine tudi iz ljudstva, vsaj se je mnogo let trudil skrbno zajimati iz naroda, česar šče tako obilno dosle nikder ni učinil. Miklošič slišavši o njegovi veliki zbirki prišel je 1856. lota k njemu, ter mu naznanil naslednjo ponudbo: „Vi imato obilno besedne tvarino nabrane, tudi jaz posedujem 4 zvezke v polni obliki spisane, če ste voljen, izdajva skupno slovar, na naslovnem listu natiskati sc naju obeh imeni, in z dobičkom bodeva se delila.1' Pa C. ni privolil, vede ceniti množino in vrednost skup-ljenega blaga; itak bi bilo narodu koristno, imeli bi konči slovar, a sedaj Rog si ga vedi, kteri zarod bode v njem čital; sicer pa je vedeti treba, ka je C. „Matici“ izročil svojo zbirko, *) a ne kakemu zasebniku, tore ima „Matica“ na njo pravico. Pred petimi leti odpravljeno je pod nadzorom sedanjega prečastnega in prevz-višenega kneza in vladike ljubljanskega, g. dra. Zlato usta Pogačarja okoli 60.000 besed „Matici“, ®) dočim jih II. natisk Jan. slovarja javlja samo 22 tisoč; in kesneje šče je dr. Costa opet preče blaga odtovaril.a) Mili Rože! mi Slovenci vzdihujemo po slovarji, kakor so sužniki Rolgari in drugi naši bratovi pod turskim jarmom hrepeneli za rešiteljem; jim je svanala zora na Ralkanu, a nam so vedno gošče mrači, da doživemu to zlato knjigo. Tako marljivo delajoči in zbirajoči živel je prijetno in ugodno v tihoti in samoti brez hruma in šuma; jedini kan vseh trudov in ukov mu jo bil obogatiti in okrasiti naše slovo in knjigo, rešiti narodnost in osrečiti narod, da si po kvarnem dremu vstavša hčerka Slovenija blažena in majka Slava ponebeščena v vseh svojih mnogobrojnih potomcih. Prof. G laser piše o njem: „Rrezsumno vvrščujem ga onim velikim moževom, kteri morejo biti zvezda voditeljica in krepiti vero na najviše kane človeštva ter jačiti tršenjo po njih. Uresničujo se na njem besede, ktere izgovarja S c h 1 e i e r-m a c h er v svojih samoslovih: Lehko romoni moje pozemeljsko dejanje po časovem strmeui, misli in čuti menjajo so, a nijene ne morem obdržati, in največa svoboda je delavnost, ktera so kaže v
') Cafovih tu navedenih spisov ^Matica1* nikdar ni prejela. Dr.
Goa ta jih jo dobil zel6 zel6 malo. Kje neki so?	Vred,
2) Kateri?
a) Ubogo malo, kakor poprej rečeno.	Vred,
f
čredečem in obrazujočem dejstvu, in nepomično v tem dejanji zavedajoči so, praznuje blažen žitek.“ Po takem sc lehko razvideva, ka so dalešnji znanstveniki počeli na njega pozornost obračati. Ko je 1857. 1. zapustil sloviti in bistroumni jezikobrodec dr. Au-K»st Selil ei c h er Prago in sprejel naučiteljstvo na vseučilišči v Jeni, potrudili so se Hanka, jegov iskreni prijatelj, Safari k, ^elakovsky, Hat tal a, da pridobe učenega C. za naučiteljsko stolico primerjavnega jezikoslovstva. Da jo odbil to ponudbo, povse dostojno in primerno jegovim znanostim in osebini, pripisujem jo-govi skromni naravi, ljubeči mir, samoto in zadovoljnost v Framu, ter prepričanju, ka tudi v samoti mogo sc vzvišeni nameni pospeševati. Kdor jc blizu 20 let sam za sebo in zarit v kujižure, ter malokda ima priliko občiti z višimi naobraženci in učenimi strokovnjaki, ni mu več za mestno pošume in vseučiliščna razkladanja. To mnenje, vsaj osvedočenjc jedrno in točno zagovarja prc-memba, ktera se je naskorem potem z njim zgodila. — Po mnogih trudovih in naporih itak se je spolnila opravičena želja štajerskih Slovencev, ka se je od vladikovine sekovske odločilo slovensko Štajersko, in vsi štajerski Slovenci združili v eno vladikovino 1859. leta; načelnik vsemu temu jako težkemu delu bili so knez in vladika labodski Slomšek, kteri preselivši se v Maribor kanili so najkrepše slovensko moči zbrati okoli svojo vladiške stolice, ter po takem uspešno delovati na korist slovenskemu ljudstvu; zato prišel je tudi red na Oro slava, da sprejme častni in odlični čin med	sorodnimi odličniki;	ali C.	se je upiral taki	odliki,
vladika sami	hodili	so nagovarjat	in prosit ga, pošiljali k	njemu
Jegove prijatelje z istim namenom; pa jako težko se je odločil slobo dati Framu in framski mirni zadovoljnosti. Občna govorica Jei ka šče sedaj se poznajo peto na podu, kder jc pri svojem pihalniku stajal študujoči in pišoči. V bogoslovskem zavodu mariborskem odmerjeno mu je bilo razlagati dušno pastirstvo in pa Podravnatcljstvo vršiti v semenišči. Nagovarjali smo ga, naj učilniški predmet tolmači v naščini, pa rekel je, ka se jo malo bavil 8 toj stroko, ka ni dovoljo izurjen v znanstvenem nazivji, in toro ne more naščiti (razumevaj, ka ni kanil ondi doživeti framskih let). Kar je opustil O rosi a v, dično in vredno je za njim dognal jegov r°jak dr. Vogrin, kteri jo spisal v naščini bogoslovsko pastiro-slovjo, in tudi po njem učil, kar dela tudi jegov vredni naslednik. «ad in gosto	sem	prihajal k C.,	ali ni	bil dovršeni zadovoljnik
jramski, nego	kazal	je častni jegov obraz	neko otožnost in	nemir,
kar šče je jezik zaprva prikrival; naskorem pa je uže glasno javkal : „bratec ! vidiš, toliko posla so mi naprtili, ka se skoro nič ne utegnem klanjati svojim knjigam ljubimkam in toliko milim mi naukom;“ naložili so mu namreč razve omenjenega tudi cerkveno govorništvo, pri čemur mnogo časa požero popravki in poskušnje. ■Nekokrat prišutali so Slomšek k njemu v sobo in opazivši na toizi razgrnene sanskrtsko knjige, poluknoli v nje ter račili se iz-rassiti: »ua Vašem mestu so jaz tega ne bi učil,** in ta izrek bil jo
krvavi meč v njegovo rahlo srce. Tc hip jo trdno sklenol, na večno srečno reči bogoslovskiin zidinam; vsled te prikazni polastila so ga jo tudi misel, ka upravo v tem zavodu namenjeno jo bilo odvrnoti ga od strokovnega predmeta. V njegovi blagi duši ni bilo več miru niti pokoja: „le ven, in nekam inam, z Bogom bogoslovnica, srečno Maribor, tu mi je smrtna past nastavljena." Vladika so mu službo zboljšali za dva stotnjaka, pa povedal mi je šo istega dne: „če bi mi dajali na leto toliko tisočnjakov služ-nine, kolikor dobivam stotnjakov, niti za hip mo dolže ne zadrže, moje bivanje v Mariboru je za me zgubljen čas.“ Ponujali so mu kanoništvo, in zahvalil se jim jo. Ni mogel dočakati dobe , da nekam odrine, ešče sam ni vedel kam; nekterekrati prihitel je k meni uže o petih zjutroma, da si nekoliko ohladi skelečo in bolečo dušo. Modriščnik in vseučiliščni naučitelj Sreznevki mu je pisal iz Petrograda, ka ga radi spremejo in mu dajo vseuči-liščno stolico; itak zdelo se mu je predaleč in odmislil si jo. Oglasil so jo pri minoritskem provincijalu v Beču za sprejem v njihov konvent, čemur se je zadovolilo, ali jegov prijatelj otec O. mu je objavil, ka pravila jihovega zavoda zahtevajo popolno pokornost, in če bi se zvidclo predniku, lehko bi ga poslal v dušno pastirstvo na to ali ono župnikovino, da si bi dobil dovoljenje v minoritskem samostanu ptujskem živeti in svoje nauke gojiti. To ga je opet preplašilo in prekrižil je ta črtež. Po vsem tem neugodno in urazljivo pljuskajočem valovji ponudili so mu vladika Slomšek, da se ne znebe toliko odličnega izvrstnjaka, nadarbo pri mestni župi ptujski, kder sicer dohodki niso odlični, itak našel je dovolje prilike za svoje obljubljene študije in nadaljevanje naukov; o tej priliki podarjen mu je tudi bil naslov duhovnega svetovalca. Te motne in kalne prikazni vedrijo jegove poslednje dneve. Prof. Gl. dobivši 1872. leta službo na realni gimnaziji v Ptuju, spoznal je C., mnogo se z njim družil in potler naslednje o njem napisal: „Spoznal sem na njem moža, kteri je z velikansko marljivostjo in izrednimi znanostmi v slovanskem in indoevropskem jezikobrodstvu jedinil redko čednost in blago mišljenje, na kako se ešče nisem nameril svojo živo dnf.“ Razve svojih svečeniških opravil daroval jo ves čas in vso dušne moči vednosti, delal jo neprestance. Zaprva šče je včasih zahajal v družtva in se po okolnostih razveseljeval, v kesnejših letih se je vedno bolje umikal občinstvu, sodeči svet, kakor je, kteri dnes po največi večini ne zna nič blagega, nič vzvišenega, nič plemenitega, nego tava in brede po blatu snetljivega vsakdenjstva. Res, ka človeku okrašenemu z odbranimi lastnostmi kamor v srci tamo v možganih 110 more posebno ustrezati navadna svetina, ka samota in tihota, kder se daja mirno in nemočeno vedam kadilo toriti in darovi žrtvovati, bili ste mu ugodna nasladuost, svetla dragocenost in pozemeljska blaženost; istina je, ka vednosti delijo redke slasti, ktere prese-zajo vsa razkošja na zemlji; ka on, zaslodivši kako zagrueno istino, primerjal sc je krilatcu nihajočemu so med nobom in zemljo; pa
tudi na C. potrdila sc je od Schopenhaucrja postavljena res-nitov, ka ljudje preveč samoto ljubeči sčasoma prihajajo občutljivejši, kar se je ovde toliko leže vršilo, ker dušna rahlost in srčna nežnost štrleli ste najviše v njegovi značajnosti. Ako je opazil, ka ga kdo v lice gladi o jegovem trženji in trudili, a grebeni za hrbtom, vse žive dni imel ga je za sovražnika, namesto ka bi ga til pomiloval, ker ni uinel ceniti in čislati jegove blage in nesebične delavnosti. Skeleče ga je činilo, ka je jezikobrodec Schlei-clier v svoji knjigi C. obrete navajal kakor svojo lastnino. Ta je sodil, ka so drugi ljudje tudi toliko pošteni, kakor je bil on, pa niotil se je. Kvar, ka si ni v srce vtisnol pravila porabne razbo-ritosti žitkovnega modrstva: ,,Blaženec, kdor ne preštimava sveta ?a raj, pa niti za peklo“; itak mi se dozdeva poslednji slučaj verjetnejši, namreč, ka svet po eminentni večini obiluje peklenščaki. Skušeuec seževsele prvlje po načelu: vsakternikse imej za lagod-nika, dokler se ne pokaže dobričnik, negoli po grdi in smešni ukanljivki: vsakdor se preštimavaj za dobraka, dokler se ne dokaže lagodnik. Poslednja poved redno vara, a ona malokda. Nekda so nam v modroslovji tudi tolmačili, ka je pre pričujoči svet najboljši med vsemi mogočnimi svetovi; pojdi v rakitje ti lisičasto in trobeličasto modrstvo, take šale zganjaj z nezvedenimi dečaki in kratkovidniki v duševnem obziru. Skušenost in porabnost ste v največ primerih opikoma nasproti. Hudobi se tudi no bi smolo opraščati, nego vsekdar strogo in občutljivo kazniti, kajti inače ji Prenaglo rasto rogovi in kačje glavč.
Prejemši bolgarsko sv. pismo čital in brodil je isto tako marljivo, ka je den na dnoma delal rano od štirih in na večer do desetih; ta prevena delavnost otela mu je spanje na toliko, ka je od one dobe samo po dve uri mogel počivati, kar mu je hudo kvarilo živce in dušno razpoloženost. Pripovedal mi jo sevsema navdušeno v tej dobi, ka Slovanu ni moči jezikosloviti brez bolgarščine; prevideval je tore osobito vrednost bolgarskega narečja, ali Prestrastno se ga je liapil, kakor da je slutil bližnji konec. Dn6 sečnja 1874 pisal mi je naslednje pismo:
,,Predragi prijatelj! Mili mi bratec!
Mojo preiskavanjc dobro prospeva, ravno zdaj imam bolgarsko biblijo v d<51i — ter ee dalje bolje presvedočujem, ka je jezik v Miki. k- kakor tudi učeni Nemci ovajajo : starobolgarsk, ctu Ti je poprav Miki. hibam i dvojbam!!! Etn se Ti sviSti slovanščini pravi pmotec—pramati ~~ prabratee! Bog! da bi uže Bogorov izdal II. ddl! Bolgarskemu je Daša mila slovenščina najbliže — bez Bolg. no moreš jezikosloviti . . . ®tu Ti je zaklada — Bog daj oplakanim bratom slcoro odrešenje!
Draga dušica! v svojih izpisih iz Miki. ,,Bildung der Nominau nekaj in sicer velikega Miklošičevega kozla najdoh, ali ne morem ga pobiti, ''orje moj propis pretemen: beh pisal g. Kreku, na: nego g. Murščecu čakah i čakah — kar mi le Krek odpiše, ka je Murše. bolen — a P^a mi le tudi temnico, zatore se obrnoh na Dunaj, kakor vidiš:
„Rdč biva: V kaki raz- in somcri so ai oblike: gor-nji, gote-nji včera atiji — ra nji; letošnji: Miki. — šnj razlaga: k a sc je s pred nj vrinol, nalik ditmt in čeak. diinz/ta, basML — jaz pa pitam, kako je čeak. luž. in poljak. — ši bez n, naprikl. letost, vcarast primerjati s
leto-šnji ... ali o poslednjem Miki. v ovi knjigi kaj ima po K..................
ue izvem:
Z A T O R E
ljubi brate, lepo Te prosim, če ešče meno ali bolje sloveti- in — van-ščino kaj rad imaš — piši brž p. K or binianu, naj meni skoro pošlje Tvojo: „Mikloaieh Bildung der Nomina“, konci na 14 dni. Morti eščo ondi več nalezem, kar me je onda minolo. Ali si Svoj odgovor Kranjcu J. K. uže kam poslal? ') daj ^Vestniku'1!
Ali ti jo besedica: skabica (Ponj ; v Halozah in ob Rogataki gori) Fetttropfen in der Suppe znana ali konči Tvojcem, in morti ešče drugega pomena: Kriszt. Kroat. Sprachl. II. ima skabica a) Flittcr braetca, to jo košek medi’ a vet le: pri Ptuju je Fetttropfen (,zvezdica": skabica je brž iz akoba!!!
Rači bratče! oči obračati na Ilaložke reči!! Dostikrat le ena besedica celo pleme razBveti in zveže.
Delajmo, dokler živčmo!!
Tvojega prijatelja g. Nagy-a jc na svečnico rnrtvud udaril — pri pameti ešče biva, a golčati ne more.
Kajo naš Joža Vrbnjak pogreben, \ia — g. Toplak mi povedk, ka se prehladi, dobi hripo, ter se mu pluča užgaše -f-.
Z a t o r e
Na Ptuju 6. sečnja 1874.
Ves Tvoj Orosi. Cafov.“
Na duhovski bednik bil sem poslednjič pri njem; navadno mi jo vsakokrat čital izdelke od najnega poslednjega sestanka, ter s tem nekako opravičeval svojo pridnost, a takrat je žalosten priznal : dnes Ti nimam nikakšnih uspehov pokazati; slabo mi je, spanja pogrešam, nikakše dušne proživosti ne zmagam, slutim, ka me v kratkem ne bode več. Jaz sem mu prigovoril, Ti mili moj Oroslav e! leliko doživeš 90 let, močne in krepke postave si, pravo bolezni svoje žive dni poznal nisi, a potler sem mu nasvetoval: brate! zakleni to kočico, pa idi nekam na jug na dalmatinske otoke in dalje proti Črni gori, ali pa k kteremu svojih prijateljev, naužfj se zdrave prirode, izbij si vse sršene iz možganov, in dobro bode; a za odgovor sem dobil: ,,Tebi je leliko, Ti si človek prirodnik, a z menoj je druga, vidiš bratec! 00 jih imam, de-pontanus sum, Rimljani so namreč take starce z mosta metali v Tibero, in šestdesetniki niso bili več sposobni volitvenega
*) Uredništvo ,,Slov. Naroda“ mora za njega znati.	Pis.
-) Primerjaj srb. skablica u ženske košulje gornji kraj polovina do poj asu, koji je od lepšega platna nego donji.	Pis.
t
glasa davati: sexagenarios de ponte deiicere — starec z ureda zvrči, odpustiti. Vsaka beseda bila je brezuspešna, tolažbe ni mogel najti; dolgo užc je roval nek zlobni črv v njegovem osrčji, dozdeva se mi odonda, kar so ga, kakor mi je pripovedni, obedni jegovi tovaruši dotle navrli, ka da si celoletno naročen na „Slov. Narod" nehal ga je prejemati in čitati, in to ga je huje peklo od žarjavice; ni si mogel poiskati hladila. Pred odhodom pokazal mi jo prstom na spodnji predel neke inače visoke omare, rekši: „etu so moji spisi, kedar me ne bode več, gledi, ka je hitro rešiš." — Naskorem pojavila se mu je stavna pomisel, ka se črt in pregon snuje proti njemu, ki ga je vse toliko častilo! Ta stavna pomisel koreničilajo v Slomškovi izreki zbog staroindijščine: „das wurdo ich au ihrer stelle niclit studiren." On je namreč živel samo za narod in znanost, sklepal je tore, ka drugi vladikini doglavniki tudi enako sodč o ujem; je li trčo pogodil, ne spada na me, a toliko je gotovo, ka inače priljuden in prijazen, nikdar več ni imel nikakše ljubezni do nijenega rdeče vratnika, češ, ka vsi pušo v eno hrgo oziroma na razvitje našega naroda v narodni besedi. Odtod toliko zlo, ta prikazen temenila je osohito na začetku tekočega desetletja, srce mu je strastno kolcalo in krvavelo, pa sirotek samotar ni razkrival svojih bolečin; ako so tore poslednje jegove dni prihajali prečastni gg. kanoniki k njemu na poset, to nikakor oi bila zanj tolažba, nego množenje strupa onemu črvu, kteri mu jo morilnim rilcem pil možgane in troval srce. Prijatelji so vso Poskusili na razvedrjenje C. bolnega duha, prijazna vabila je dobival iz raznih krajev, naj bi na neko dobo ostavil toliko ljubečo modriščnico, in neko tedne preživel pri častnem in iskrenem prijatelji Davorinu Trstenjaku, ali pav Vindenavi, kder Ima knez in vladika labodski poletni dvorec; na 14 dni je bil v Sla ti ni pri Rogatci, a vrnol se je nepopravljen nego v lago-šem stanji. „Za me ni več ostanka v Ptuju, moram nekam inam", Povedal je nekemu svojcu, a meni uže dva meseca poprej, sklenol jo tore službo ostaviti, k sv. Trojici na Goriško, v svoj rojst-Veni kraj preseliti se, in ondi živeti kakor svečeniški opešanec. Trapiti ga je tudi počela pomisel, ka se je vsled svetotržja podu-hovnil, ka ga sod na smrt obsodi.
„Tri dni pred smrtjo", piše prof. Gl., „šetala sva se proti Mestnemu bregovi, ker je v prvi vrsti bil jezikobrodee, zanimalo me je zvedeti iz ujegovih ust, zakaj je svečenik postal. Pripovcdal mi je, ka je, dovršivši modroslovske nauke, izrekel proti svojemu očetu željo, ka bi si rajše izvolil posvetni stan, jegova mati je na to vest celo noč plakata, in on, da potolaži žalostno mamico, bogoslovju sc posvetil." Blagi mladenič! žrtvoval si materini želji vso svojo bodočnost. Kot iskreni pobožnik nikoli ni znal zažarjenosti ali pronadutosti, nego vestno je vršil svoje svetniške dolžnosti, a nikoli ni želel kamo li hlepel po duhovniških dostojnostih; sedanji in uže za njega ravnatelj bogoslovskega semenišča v Gradci, prečastni g. Biichingcr, rado prihajajoči v
Fram, ponujali so mu lepe nadarbine, ali ni mu bilo za nje, čul sem ga sam večkrati rekšega: „kmet na stare dm' nikakor nečem biti.“ Oj zlati Or osla ve! pametno si govoril, in presrečen, ka nisi tega trnovega venca pritisnenega nosil na svoji prebistri in za blažejše pomisli ustvarjeni glavi; tc šče bi bil vedel, kaj jo bič. Bil je svečenik i brez tenje kaksega madeža, molit,voslov jo žebral do poslednjega hipa, zato dolžni smo ga čislati in čuditi mu sc kamor vzorniku svečeniku, tamo bistričniku učenjaku. Kot propo-vednik rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku; glede na govorno naglaševanje prevladalo je včasih nekoliko jed-nakoglasjo. Bi li mu osoda toliko mila bila, kakor na priklad Schleiermachcrju ali V. Humboldtu, s kterima je bil sorodne naravi, mogel bi bil na sebi uresničiti Schleiermacher-jevo osnovno misel: „Svobodni in živahni razvoj osebine, združene z vzbudom krepke udeležbo občinskega žitka“, dobil bi bil tečaj jegovoga žitka povse drug pravec.
Za obilno jegove znanosti spodobila bi so bila naučiteljska stolica na kakem vseučilišči, ondi bi bil imel priliko vsak den družiti sc z velo naobraženimi moževi, vzgojil bi bil krdelo navdušenih učencev, čijih privrženost bi mu služila na radost in zadovoljnost, ker videl bi bil uspeh in sad svojih trudov na pridnem slušateljstvu.
V	petek dnč 3. julija odločeno je bilo odvesti ga v graško blaznico, itak naznanilo se mu je, ka se povoze v Maribor. G. nadarbenik F., na kterega jedinega imel je popolno zaupnost, bil je popoludne pri njem, popitavši ga, jeli vse v redu? „Kaj bi bilo v rcdu?“ praša C., F. mu reče: radi imetka; na to je napisal na košček papira: 100 goldinarjev ubožcem, in ničesar druga. Ob dveh večerko pohodil ga je prof. Gl. in našel ga je sred sobo stoječega, k redu na pot; na prašauje ,kakomujc, odgovoril je: Jako slabo,“ pripovedal mi je o ravnokanečem potovanji v Maribor in privolil na mojo prošnjo, da ga smem sprevoditi; samič izrekel jo željo, ka bi zbog opravka molitvoslovnih časov rad sam bil, in na to sem odšel. Prečastni gospodin prošt poslali so svojega strežnika potem k njemu, naj bi ga stražil; pa na tega so jo zrežal omenivši: „kaj čete pri meni? penez nimam, gospod F. so je odnesli, pustito mo pri miru in idito domov, naj zvršim svojo mo-litve“; vsled to prikazni pobrisal je strežnik pete. Nekoliko kes-nejo potem čul sc jo molkcl pok — in O rosi a v sc jc štel k pokojnikom.
Tako mila duša! čuval si svoje zdravje kakor zenico svojega sokolskega očesa in občuval, vsaj nisi poskusil, kaj po pravem jo bolezen, in lehko bi užival na mnogaja leta svojo belo dneve, pa skvarjenost človeška pretrgala ti je nit dalnjega žitka. Dobro jo razumel, kaj kane strijci z njim učiniti, in računil je: vse svoje dni sem daroval naukom, a sedaj mi hote moji tovaruši postlati v blaznici! — nikakor! Kaj bi tudi tako odličnega človeka silili v blaznico, kteri nikomur ni pogibelen in premore toliko imetka,
ka bi lehko kde indi, bodi si pod kakvim nadzorstvom, popravljal se. Tudi ni bilo v redu, ka so jc odločilo uže po pretekših 28 urah pokopati ga, in sicer v soboto na večer ob 7ih, sama ka se ni moglo svcčeništvo iz okolico udeležiti v dostojnem broju. Šče pri tem se kažejo motnikani. Na grobu ima priličen spomenič ka-lueni z napisom: „0 rosi a v Cafov, umrl dne 3. julija 1874 . . <10 let star.“ Šče na grob so mu pritisnoli nemčizno, kar je živ toliko črtil. Bodi ti prijetno društvo pri Dobrovskem, Kopitarju, 1’assovoiu, Junginannu, Grimmu, H a n ki, II a v-ličku, Šafariku, Vuku, Palackem, Pogodinu.
Prehajam na njegova dela. — V mladih letih in deloma tudi kesnejo poskuševal so je včasih s pesnijo, jemljoči predmet iz krasno prirodo, ali mladostno dobe, potler obdelaval je zmes pobožne in crkveno pesni z boljšim uspehom; na njom poresničuje «o poslovica: pesništvo jo prirojeno. Dvajsetletnik popeval jo med drugimi naslednji poeziji brez naslova:
„Vse na svčti se menjava,	Kto iz burje se izbavi,
K robu leze slavui car,	Gine bedno strelami,
Junost sehno, kako trava,	Mir po vojni se razjavi,
Zlato prahu dava dar.	Hodi po mrtvečim.
Ptfsni sladki molk slčdujc,	Slava prhne v razvalini),
I mraz času toplemu,	Strašni grad sc razdrobi,
Kadoit gorko so žaluje,	Liki tržestva preminit
Padno cvet prijateljstvu.	Mudrost sebi ne včri.
15. decembra 1834.	
	G. A. Caf. Bel/'
„Dčvka cvgtck plžje,	S stebla rosu bije,
Sladko sc posmčje.	Prst hotlivo pije,
Hladi'k popihne,	Pestra gvozdika
Ptica tilinc,	Rada vznika,
Vrt namilo zazveni.	Ograd Živko so vzbudi.
Rastlinu poliva,	Na plot se opira,
Raku bčlit iniva,	K ljubemu ozira,
Učka zastane,	Kaže se jasna
Mrknu strane,	Strana krasna
Vse preslčpi snčzec.	Zaerveni brčžec.
28. decembru 1834.
G. A. Caf. Bclaninič.“
S toj stroko ni si glave belil, nego marljivo uče se jezikov Prehajal jc na jezikoslovno polje, kder se je domač, sposoben in zmožen čutil, in temu je odločil darovati ves žitek, kar se jo tudi
z vršilo. Poleg učenja zbiral je jako marljivo tvarino za slovar, pa blago za slovnico, o čemur navedeni Krem pij no vi pismi pričati. Neka leta pozneje čitam uže med njegovimi spisi zaradi novega slovenskega slovnika in slovnice naslednji „Proglas.“
„0rez 12 let so uže, kakor mi moja čestita prijatelja gosp. dr. Miklošič, naš bistroumni jezikoslovec, ino gosp. Vraz, mili pesnik, svedočita, z največim trudom upcnjam, popolni sl ovni k (besednik) ino primerjeno slovnico našega Ijubeznivoglasnega ino za vso Slovane zavzetnega narečja spisati. — To se je med mojimi rojaki, ktere kakor svojo dušo ljubim, razglasilo, kar mi jo nekaj zlo po volji, ker sem potem dosta gg. pomočnikov ino podpiravcev dobil, kakor jih k tolikemu namenu trebaše (je trebalo) — nekaj pak vemdar ne, ker sc od mene preveč in prevred pričakuje.
Moje težavno delo bode glede na zbiranje ino primerjanje zdaj zdaj dokončano; vemdar še ni gotovo za tisk, zato, kar je tude prvi namen tega proglasa, vso domorodne iskrnje Slovence, kteri še morebiti gdčj kaki zaklad naše sladke besede varujo, zdaj očitno prvič ino slednjič za korist ino slavo našega k rop k ega naroda lepo prosim, da mi ga najhitreje, ko je mogoče, ponudijo za slavno Krajno po gosp. vredniku „Novic“; za Koroško pak po gosp. Mat. Majerju, stolnemu kaplanu v Celovcu.
Zakaj pak se li to delo tako dolgo kesni, si marsikteri bravec tega misli? Odgovorim: Jaz nesem najemnik, ter si s tem ne iščem ni kruha, niti po hvali ne hlepim; rajši odkrito povčm: jaz svoj narod v srdcu nosim, ino mo ni sram, temoč si v največo čest štejem, tukaj ovaditi, da mi naša mična slovenščina — draga beseda, ktero sem napro iz ust svoje ljube matere doma ino od božjega namestnika v sv. crkvi čul — če sc mi ravno vsi indoevropski jeziki iz moje knižnice prikupljivo glase — le najmileje v ušesih zveni, mi najjasneje um bistri, ter najsilneje srdce giblje: da je za tega delo, kar tude slavni g. 'dr. Jordan v „Vor\vort der Grammatik der weudisch-serbischen Sprache in der Oberlausitz. Prag 1841“ od sam sebe piše, jezikoslovstvo uže davno mojo veselje. Potem takem je le samo resnica — isti na — pravica moja zvezda, za ktero skrbno hodeč z Dobrovskim, Kopitarjem, Šafafikom, Kolarjem, dr. Miklošičem, Jungmaunom, Lindejem po Slovanskem, z Adelungom, Grimmom, Boppom po svetu celo na jutrovo, gder je prvo po sanskritskem slovenski pregovorilo (Kremp-ljeveDogod. str. 251), vsako slederno našo besedico ino vsako slčderno našo pregibico iščem ino pretresam, ker so mi prazdni prepiri z rojaki izčista soper, na priliko uže samo pregibanje prilogov koliko je razločno med Slovenci! . . .
Jaz sl ovni ko v samih ne prepisujem, ampak slovenščino še iščem ravno tako iz vseh dosihdob natisnjenih drugih slovenskih bukev ino rokopisov od uajstarših treh Frizinžkih (Brezničkih) monumeutov (Glag. Gloz. str. XXXV—XLI) ino od Truberja dar do najnovejšega lista naših Novic ino do Celjskih
vse polivale vrednih Evangcljov (17. Priloga k Novicam), kakor iz slovarjev vseli inili slovanskih narečij po ustnem, večletnem izpraševanji navlašč zato najemanih možev iz raznih slovenskih krajev: iz Ogrsko-Slovenskoga sem si bil na dalji čas prostaka Vladislava Cesarja, Porabca; za Štajersko na 6 let vinogradnika Kazimira Bcdcnika, Pohorca; za rozeanski romon črez 6 let Ratibora Longina, Poljana; ter za Kranjsko ino Koroško vse k meni prihajavše suknarje, rešetarje itd. iskušal, ker sem presvedočen, da je med Slovenci dosta — Slovanom znanega blaga, kar se je domorodcem skrivalo dosihmal, ker še prilike ni bilo, je nalesti.
Vrh tega mi dobri domorodci cele zbirko slovenskih besed ino besedil, ter svoje rokopise ino knige iz svojih iuo ljudskih knižnic pošiljaho: iz med teh jih zdaj lo nekoliko, pak ves hvaležen imenujem: za Ogrsko ggda. Košič ino Trpljan; za Štajersko: pred vsemi drugimi cela bremena prečest. g. Slomšek, — potle gospodje: prof. Kvas, Košar, Šerf, Kremplj, Muršec, Vraz, Drobnič, Matjašič, Kanjuh, dr. Vogrin, Macuu, Pirš, Trstenjak, Račič, Godina, Lah, Stranjšak, Rajzman, Kvar, Mulec, Novak, Šmidinger, Jarec, Bežan, Rižnar, Galuf, Ihan; — za Koroško gosp. Majer; za Krajno tude posebno gospodje: dr. J. Blehveis, Jernej ino Jakob Medved, prof. Metelko, Stanič, Koseski, Volčič . . . ter mimo teh gospodov kn. vi. Ostrovski.
Tude naš stari Gradec ino naša zlata Ljubljana mi zvesto odpirata svoje knižnice ino knigarnice.
Tu je nekoliko izvirkov, iz kterih mi je slovenščina za slov-nik ali slovnico obilno pritekala, ter toliko vzrokov, za kar se je to delo pokesnilo — prostranilo.
Akoravno tej sedanji slovnik ne bode izčista ino ves etymo-logički po volji učenih Slovanov, bo vemdar, kakor sedašuja doba od takovega dela terja, kratičke etymologičke razvitke obdržal.
Potle moj slovnik s slovnico vred bo slovenski, česar no hočem ino ne smem utajiti, da se gdčj trmasti prepirljivci iz kakega kota soper mene no vzdignejo, ako jihove popake razodenem ino v kraj spravim, iz drugega kota pak samo čisto zlato pokažem jihovim ostrmenetim očem: rečem tukaj oči to ino razločito, da moj namen m' ktero slovensko pod- ali p o d p o d narečje (bodi si ogrsko-sloveusko, ali štajersko, ali kranjsko, ali koroško, ali hrvatsko, ali rozeansko) zatreti ali ti na vrh potegnoti, ampak iz vseli pod- ino podpodnarečij želim, hočem ino se upiram le samo, kar je jeklenega zrnja — suhega zlata — čiste pšenice ino dragega kamenja naši materi Slavi v eden snop, v edno gomoljo, v edno žitnico ter v eden vcnec spraviti: za zuno ino žlindro pak nii celo nikar 111, najdi še si toliko zagovarjavcev.
Oj Slovenci! dragi rojaki moji! združite sc k 011 drugemu k pomoči si v kmetovanju, besedovanju ino v pisanju; sprejemljite yse kar je slovenskega, če si ravno nf iz vašega kroja, radi; vsej Je le vaše, ko je slovensko iuo vaš zaklad lo množi. Slovenci! ne
pustite iz misli, niti v uemar, da so vaša prava ino vlastna beseda v šestili zemljah med raznimi tujimi sosedi: na Ogrskem, Štajerskem, Ilrvatskem, Kranjskem, Vlaškem ino Koroškem govori
—	da vi posvečeno besedo govorite, v kteri se je vašemu velikemu rojaku Kopitarju najti zdelo prastaro slovanščino. Premislite! kako prav ino lepo vam je gosp. Majer v svojih slovenskih besedah dopovedal, da brez narečja 111 živega jezika, ako je le nc-količkaj razprostranjen. Tudi naše slovensko narečje ima več pod-narečij, iz kterih vseli se mora brez ednostranosti ino pristranosti vso, kar je za slovnikino slovnico, skrbno zbrati, po trdnih vodilih zvesto pretresti, skaz in divjadi čisto utrebiti, ino le, kar ino kolikor je dobro jedro, bratovski združiti, če si hočemo čist, popoln, naroden slovenski jezik, kir bi so vsem podnarečjem ednako prilegal, izobraziti. Oe hočemo dobro slovenski govoriti, moramo skrbno paziti, da je beseda živa slovenska, ne pak gdej domuje, — ker slovenske lepe besede, ktere so občinstvu še neznane, v zabitih kotih tu in tam mod ljudstvom tečijo.
Ljubeznivi rojaki moji! iz vsega tega uvidite dolžnosti ino težave slovnikarja in slovničarja, vemdar vam vesel povem, da tako preiskavanje, pretresavanje, občinjavanje, primerjanje ino druženje iz narččij ino podnarečij še tudi nikdar ni bilo tako lehko, kakor zasihčas, ker si iz ljubezni do materinščine užgani domorodci počredama tckmavci eden drugemu pomočne roke mole, — ino pak tako potrčbno, ker se je v edno ali drugo podnarečje, dokler domorodnost tako dolgo lčna spaše, posebno iz nemščine, nekaj iz vlaščfne, magjarščine ino latinščine spak, ktere so k sreči nesplošne, lchlco opaziti ino odpraviti dajo, v naš slovnik ino slovnico priteplo, ino ker se knige za ves narod tiskati morajo, 110 pak samo za edno mesto, za edno drželo“. — Itak ni nam prisojeno bilo dočakati nijenega omenjenih in naznanjenih del.
L. 1851 bil je, pri J. K. Jeretinu v Celji 1849. 1. tiskan, a založen pri Francu Dirnboku v Gradci, na svetlo dan v slovenščini „11 o bi ns o n Mlaj ši.“ „Knižica predragi slovenski mladosti za uk ino kratek čas, iz češkega prepisal jo Oroslav Cafov.“ Knjiga obseza X. in 358 strani, in pisana je bila pri sveči, kakor pisatelj sam pravi: „če se ti, dragi Slovenec! tako berilo poljubi, pripravljen sem ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati.“ Glede na besede piše: „Ljubi bravcc! vidiš, da ni tvoja — niti moja, nego da je slovenska! ino samo tako mora biti; ker naš jaki narod prestira so daleko po sveti po Vlaškem, Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, ilrvatskem ino Ogrskem: vsak kraj pak ima svoje posebnosti; ako pišem samo po svojem, šče sem polž v svoji lupini zaprt; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi ti rad, imel bi so jaz odpovedati svojega uma, ino no bi bil vreden Slovenec imenovan biti. Potem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš, poišči jih v slovarčeku (pridejan je knjigi na koncu), ino mi verimi, če neso tvoje, pak so izčista slovenske — suho
f
zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker jo zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, i>o volji.11
Za vodilo mu je služilo pravilo: scribendum est more gentis, loquendum vero more regionis (piši za narod, govori po domačo). Krasno besedo v čitanji nekoliko moti postavljanje dveh, treh, včasih tudi četireh soimen zaporedoma: tisoč — taužent; plaht — jader — vetril; plavcu — veslarju — grebcu; v svetlici — ispi sobi — hiši —cimru; pramen — žarek — trak — poblesk; taka pisava pači gladki slog. Vemo, ka jo C. imel blagi kan, seznaniti čitatelja s sorodnimi narečji, pa kaj takega bi bilo na pravem torišči v kakem znanstvenem delu, nikar v knjigi namenjeni pri prostemu občinstvu; sicer tudi prosto ljudstvo več razume, nego li nam so dozdeva. Oblike dar bis, nebi, ner sed, jednor-enok, enoj ne vode k občinskemu in jednakemu govoru, akoprem so pravilne. Želeti bi bilo, da ,,Robinsona Mlajšega" na svetlo spravi v II. izdanji in v urejeni besedi naše „Mohorsko družtvo.“ Čitanje je ugodno, zanimivo, poučno in lehko, kar šče se podvoji v povse pravilni in gladki besedi.
V kratkem po tem poslu sestavil je po prepisanih izvirnicah za knjigo „Djanje svetnikov božjih'1 žitek svetcev za mesec april, o čemur je bilo uže govorjeno.
Drugo delo spisano „pri sveči11 je „Romarska palica".
V	Gradci 1853—4. Prepisal in sestavil O rosi a v Caf. Ta knjiga pobožne zadržine, predelana in poslovenjena po knjigi:	„Des
Christen Pilgerstab11 v mali osmini, str. 285 i 41(3, z dvema C. govoroma itd. in slovarčkom zapira v I. delu najimenitnejše istine verske, in za človeka najvažnejšo: kan človeku; vrednost časa; pokora; vest itd. v kratkih razpravah; II. del pa je navadna inolitvenica, samič v odbranem slogu. Tu uže je jezik odličen na-toliko, ka ga svobodno vsak ponudnik za naučiteljstvo v srednjih učiliščih marljivo in pazljivo čita radi pravilno besede in sloga, kajti dična je in vrstna, le včasih šče sc nahaja kaka kvaka menjše vrste: iz m. z ali vz: izgled Muster, Bcispiel m. zgled ali «zgled, ker azgled Aussicht; takisto izgubuti m. zgubiti, vz = z gub-i-ti ima tu pomen, a no iz, akoprem se nahaja v hrvaščini, ktera v tem slučaji posnema latinščino; naslanjače stavljajo sc gostoma na prvo mesto in mahoma po ločnicah: se pogubi; si moreda misli; ji srca ne zapreš; mu reče iznotreuji glas; uže dolgo, pravi sv Pavel, te je Bog k pokori klical; nebeški m. nebeški, ker nebes-f-ski = nebeški; nezapopadljiv; bo prišel: den gospodov bo prišel m. pride; večkrat za samostav piše prilog: pravični m. pravičnik, der Gerechto; kakor m. n e goli: ona je veliko vekša dobrota, kakor vsaki drugi dar i. t. d., ker onda ščo se jo malo na take hibe pazilo.
L. 1847 od julija do konca decembra sestavljal jo grško, latinsko, nemško slovanski slovar, pa dognal ga je samo do besede xlvtjiin to (hiveco) daljo pa nij mogel, ker delal je po Passovem grškem slovarji, ktcregalll. zvezek jo bil stoprv 1852. 1. na svetlo
(lan. Na zgled služi 1 samostav, 1 prilog, 1 glagol: navldg 6 (««-lov, xr/loi>, Sjvlov, Kuhifirj, mloc/iog, %i\6q, ftog, vir/, caulis, culinus, Kohl, Kiel, Holz, skr. šalas, šulas, Halm, Stengel, Spicss, sl. kol) caulis'; 2. capulus; 3. ostium utcri muliebris; 4. noa&tj; 1. Stengel, Sticl, 2. Sticl, Schaft, Heft; 3. Muttermund. pi>nr>, lodyga, lodyžba, strak, sti>bli>, koščal — kočenL, kocen, sti>br, ščavlr>,ščav6, cevri, stvol, bylr>, sh.pT>k, šašarika? glob, parutka? stom>k, k Til; 2. roč, ročnik, ročka, rocn, roclL, rokoj(jti>, rokoj^stt, rog, drl.žak, rokojcitka, dri>-žalo, šija nasad, jc-lce, čn»n, glavišče, kopjišče, ratišče, ratovišče, lože, drLžaj, lčs, ročica, mr>čišče, tesačišče, kordišče, palašišče; vlžččišče; 3. ustjo otroby, života, matico, matrmice. — t).tvdČQiog liberalis, ingenuus; liberator (Jupiter) frcisinnig, freimiithig, frei-gebig, svobodn, prost, otvrbt, otprr>t, ščir, iskrtn, istinit, otkroven, ščcjdr, užil, prostodušn, prem, prisn, ravnosriidčn (trizn?), človččn, blagodatn, darovitn, gojn, darežljiv, dobrotljiv, milostiv, plemenit, vzpanel, vyborn, učttiv. 2. immunis, frei, sein eigener Herr; frei, befreit von etwas, svobodj, svobodn, voljn, samopašn; samsvoj, sam o volj n, neotvisl; lih, prost. — inta-feltm — i(jia^Tjleai, tln^ahm cavillor, ludificor; contendo, rixor, scherzen , spassen, Sclierz oder Neckerei treiben; zanken, šatiti s^, šutiti (žrri>tovati), balaguriti, igrati sq (nsl. gurati s«}), lodovati, loditi sq, zanovčtati? sprtdati? lakrr.dijati, radovati se, pn.degati sq ?, šprimovati, norčevati sy, norce imeti, norce pasti, smehy imeti, tamašiti?, prorogovati s^, norovati sq, glumiti, gutoriti, baljasničati, treljuditi s<;., skomrašiti, glumy dčjati, dražiti, drastiti, drazdjiti, podbadati, podpaljati, pikati, nagabati, začepljati, zadirati, gziti. Kesnejc opuščeno je nadaljevanje tega dela, razumevaj neporabnega, kako bi namreč mogel dnes mrtov jezik za podlogo služiti živemu govoru, kteri rabi okoli 100 miljonov ljudij po Evropi, Aziji in deloma v Ameriki razprostranjenih, na priklad novi izumi, razni poznejši pojmovi pogrešajo osnove v grščini; pustimo mrliče pokojnikom. — Vsega slovarja je 4(3'/s pole.
Navedeni primeri svedoče, ka si je Oroslav priredil za vsa slovanska narečja jednak pravopis, kar jedino bi moglo zbližati Slovane; preleni smo močiti se azbučnoj pisavo, zato bi kazalo, da konči v učenih delih in razpravah rabe vsi pisatelji pišoči lati-nicoj jednaka pisna znamenja, ker razne vnanje prikazni istega glasa mote tudi izurjenca, ne da ne bi početnika in nezvedenca. Omenjam, ka bi tudi v latinici mnogo ložo in lepšo bilo pisati t» iu b, nego li ti in i z rogatoj zakrožko. C. je rabil samoglase: a, e, t, ==* tt, h = f, 6 = 'E, Miki. e, § = a, o, — *, Miki. q,, u, y in soglase razve navadnih ž = žd in t — št, pa tudi šč iz sk.
i je opuščal kot nepotrebnik na konci, ter pri samostavih in prilogih na m'h, nT>, h>, rt: trak; jarm, hladn, sveti, dobr, a stav-Ijal v slovkah: dTdmoti; gladek; pisal je t po samoglasu r in 1 kot sprevajalko: krit, dltg, lcder namreč po sličnosti drugih jezikov ima pravico, a smrbtL, nikar smritt; razločeval jo po takem po r — u t in r>, za česar delo mu sc je sponeslo, ka greši,
pa dncs so drugače sodi, in Zograf takisto razločuje v takih pri-godlcih t> in i>. C. je delal točno in vestno, nij tore zakrivil uči-njone mu zbog tega brce. Poslednji čas, da ne ostane osamljenec, pisal je t, v vseh slučajih.
i. opuščal je samo po c, č, ž, š, j na konci, indi pa pisal: lom. c, kovač, nož, koš, znoj; golobi., niti>, ti>ni>k; kako lopo lom.c == louac, lonec, lonc!
Nesrečni razkrojnik 'li po raznih narečjih različno izgovarjali poznamljeval je dosledno z znamkoj e; kamo sreče, da vsi Slovani tako delamo, onda ne bi toliko pogubno razsajal in razbojnički kalal jedinosti: telo = telo, tjelo, tijelo, tielo, tilo, tejlo, tajlo, čelo, cialo, dakle č — e, je, ije, ie, i, ej, aj, ia; zakaj ne bi vsi pisali tčlo? in čital bi naj vsak po svojem.
Nosnik prepisuje Miki. z a, a C. po slovenskem z o; prvi način je razširjen, poslednji ne, da si doslednejši. y = i,i dozdeval se mu je potreben, zato kyp.
Namesto stsl. id deval je i (ali djl zbog sličnosti, kakor je namreč č iz tj, dakle rožen = roždeni, roženi., rodjen, rožen, rojen; nam. stsl. St stavljal je č, kder je iz tj: sveča = svešta, sveča, svice; kder pa št iz sk+j, šč: iščem. — V sedanji dobi težko popuste narečja svoje ustanovljene pravopise, ne preostaje tore drug pomoček, nego da sc hapimo za občnost in razumnejše krogove najrazširjenejšega slovanskega narečja, da to vsak na-obražcnec razume in govori, a ožejša narečja rabimo v svojih domačih področjih. To bodi zvezda voditeljica učenim Slovanom.
Okoli 1853. leta spisal je C. pod znamkami O. C. i V. H. oster pretres vseh del, ktere je Miklošič do onda izdal, razumevaj, vsledsestavka tiskanega v I. knjigi „Slav. Bibliothek" protiHanki, kder je tudi po nekrivem C. prejel klopoušnico delajoči, kakor je bilo ravnokar povedano, razliko med rr> i h po sa-moglasu r (primerjaj „Archiv f. slav. Philologie v. Jagič
II.	2. . . t, und t in d er sylbenbildendor Steli ung als n. — ri> — It. — li..“) V tej knjižici, tiskani v Pragi v češčini, Posvedočil jo C. obilno znanost in daleč je hrumel zvek jedrne vednosti, točnosti in vernosti v čitanji in rabljenji, pa tudi pokazala se neka površnost nasprotnikova. Osobno zaime na priklad ima v dvojnikovem imenovalniku prve osobo po rokopisu Supraslskem obliko na: s'r> njimiže i na da byhove sri>podobila s$, Suprasl. st. 156, kar nij tožilnik, a drugo va: m. bodeta in v a srr> njimi, Suprasl. 154; čLto v a bystr6, vselil. človčto okaannejšaja, ondi 156. va oba. Vitae Sanctorum p. 8. Po takem je za prvo osobo orga-nični vzor staviti: na, naju, nama; za drugo: v a vaju, vama, akoprem sto te obliki v redkih slučajih navadni; ali treba bi bilo v opazki te prikazni navesti.
Velike vrednosti je C. spis v „Zori“ 1853 v Zagrebu, izdavanoj Rad. Razlagom v sestavku „0 glagolčh11 na 68 straneh. Jako poučno v tem delu so točko: 3. Premeny i omtjkčanija solastnic; §. 6. T^ža ili sila samoglasr.nic; izlasti §. 7. Prikla-
danijo, okrčpkovanija, krepljenija i slabljenija k glagolom. Glagolska razredba je inačejša nego li Miklošičeva; vrst jemlje (J, in sicer i. vrsta: — Titi in II. osoba en. sed.	časa —	si,	—	ši,	—	š:
dami. — dasi, jami., jasi = ješ; verni*	—	vesi	=	veš.
II. v.	— ti, -eš: nes-ti, nes-eš; pi-ti,	pi-j-eš.
III. v.	na-ti, n-eš: teg-na-ti, t<ig-u-eš.
IV. v. č-ti, -i-š: vel-e-ti, vel-iš V. v. i-ti, i-š: hval-i-ti hval-i-š.
VI. v. a-ti, j-eš: glagol-a-ti, glagol-j-eš.
VII. v. a-ti, a-j-eš, dčl-a-ti, dčl-a-j-eš.
VIII. v. č-ti, e-j-eš: um-e-ti, um-e-j-eš.
IX. v. ov-a-ti, u-j-eš: kup-ov-a-ti, kup-u-j-eš.
Miklošičevo razvrščenje je občno sprejeto in v učilniške knjigo vvedeno, tedaj tudi znano; samič troba bi bilo glagole V. vrsto,
III.	skupine: bra-, p ra-, s ra-, z v a-, g n a-, k la-, p la- i. t. d. v VII. skupino I. vrste premestiti, ker pri teh je 1. a v nedoločil-niku blagoglasje ali okrep, kakor č pri m r, t r; 2. v sod. so vlažo samoglas: ber-em, der-em, per-em, kol-em, pol-cm, a ne kol-jem, pol-jem, kakor per-em, a nikoli per-j-cm, z o v-e m a ne zovljem; 3. zaradi sličnosti s tlrtk.T. — tlčči, vri.ga, vreči; 4. litvanščina in lotvinščina imati v tem slučaji nedolo-čilnik na Iti, rti.
C. je dejal vzor krepkega aorista tako: enojnik: idi., i(l'i., id Ti; dvojnik: idova i. t. d.; množnik: idomt . . . 3. osoba idq,; oblika v II. in III. osobi ide jo od I. idoliT., toro no krepki aorist. V enojniku potrjuje krepko obliko rolet, podpori. IgorT.; padt. Šaf. Pam. Marc. 4, 8; rek'6, podvigT.. Ark. IV. 21; gospodi. oblad'1. mo vi. poč^ticč dnij svojiln., prežde nože ničttože sitvori. Ilemi.sk. blag. Po vseli brojovik in osobab ue more se dosle ta vzor s primeri podkrepiti. — Pri glagolu i-ti navaja C. tudihaložko sprego : jem, ješ, je; jeina, jeta, jemi, jeti; jemo, jote, jedo; pa ni tako, nego Haložan sproža: i-j-em, i-j-eš, i-je; i-je-ma, i-j-eta, i-j-emi, i-j-eti; i-j-emo, i-j-eto, i-j-edo, in bodočnik: pem, poš, po i. t. d.
Ta odbrana razprava spisana je v staroslovenščini z nekimi premenami: tečete, v človece brez uvesla, kedar omekča grlnico, in opustkom nepotrebnega T>-a na konci, te kaže po izbor strokovnjaka.
Od 20. januarja 1856 — 20. marca 1857 sestavil je znanstveno razpravo GO stranij goste pisavo o „Jsvtsqos— v'fctory“ proti nekdanjemu nazoru dra. Schleicherja, kar v nekem listu 16 let kesneje zloženem omenja: „ich habe dem Dr. Schleicker einen Artikel iiber vltory vor 10 Jaliren“ (glagola ni); Sebi. jo namreč v slovnici: „Dio Formenlelire der kircbenslavischon Spracke. Bonn 1852“ na strani 180. resnil, kajevT. - tory = drugi, odbiv d iz osnove dva + tory, kakor grški fovtsgog. Ta jedina razprava, ktera se največ suče okoli razklade in raznih prehodov nosnika spisana jo toliko vrstno, ka bi ploskom osposobila pi-
#
satelja za vsakega vseučilišča stolico določeno primerjalnemu jezi-koslovstvu indoevropskih jezikov; najbrže je tudi Or osi a v imel kan osposobiti se po Sc hleiclierj o v e m odhodu na pražkem vseučilišči, vsaj zvali so ga oiulešnji jezikoslovci in učenjaki, in spis nosi nekoliko pristavkov in opazk, učinjenih olovkoj od Han-kino roko, med kterimi primetbami jo ta nesrečna: C. namreč povse redno in pravilno razvija in razlaga besedo o n uš ta = 0nuča Fussfetzen iz o-ob^ + M, n je vložen, da se ogue stiku dveh samoglasov i. t. d., a pristavek pravi: onušta pro obinušta ex obvinušta, kar ovaja dober snop nevednosti. Schleicher se je kesneje spokoril ter uči v knjigi: „Compendium der ver-g 1 e i c h e n d e n G r a m m a t i k der i n d o g e r m a n i s c h c n S p r a-clien. Weimar 1876“ na str. 470 in 491, ka ima VT>-torT. osnovno obliko an-tara, vi-^-an, kakor je C. 1857. leta tolmačil. Iz tega sestavka priobčim nektere zanimivo in jako poučne črtice v „Letopisu“ Matice slovonske.
Kakih GO pol nahaja se jezikovno tvarine, ktera je bila na-birana za lastno napredovanje iz slovanskih narečij, potem iz sta-roindijščine, magjarščinc . . .; vso primerjalno tako, ka je prikazen v tem ali onem narečji jasnila drugo onda šče mračno besedo jjli koroniko; to sc je vršilo začetkom 1839. leta in užo prvlje. Mnogo tvarine jo prečrtano na znamenje, ka jo bila pozneje porabljena.
Slovnično tvarino razpravljal je jako marljivo in točno v sno-Pifiih pod imenom „Slava“. Drugi snopič jo od dne 25. februarja 1856 a poslednji, 45., od dne 16. decembra 1872 na Ptuju, in Kaže se, ka ščo nij poslednji; vseh ima „Matica“ samo 15 številk, druge so prešle. Velik kvar za toliko temeljite slovniške Pazke, vse podkrepljeno navodi: oča ogrs. sl. Kiizm. Mat. 3. 9 *• t. d. tož. očo, rodil oče, mestnik pri oči, druž. z očom, rod. mn. o če v, imenoval, očo ve, očevje, daj. mn. očem, tož. °če; Goričko rod. oce; na in pri Pohorji oča. „Novice“ 26. 315, ravno tako med Muroj in Dravoj; Vrbujak Pflanzen-Nomencl. ^oga oče oko aster. Sklanja oče, očeia, oče£i(u) je lašizna: An-tonietto, Carlotto, franc. Charlot, Georget. Bi li kdo božji znal za °stalo sešitko, rači oskrbeti, da jo „Matica“ dobi v shrambo, ViJaj hrane obilo klenega zrnja v sebi.
Vrh slovuiških razklad v snopičih „Slava“ in slovarsko nabirke častno mesto C. trudov zaslužujo jezikoslovne preiskave na P°lji indoevropščino, razumevaj na korist in jasnilo slovauščine, v zvezkih, kteri se počinajo okoli 1853. leta, — 15. zvezek jo od "• oktobra 1854.1., a poslednji, kar jih zmaga „Matica“, stv^zilcii (tako je zapisano) 86 od dne 7. marca 1865; 6 snopičev jo v če-trtinski obliki a jeden v osminski brez številke in danja, a kaže po vnanji podobi i notranji izdelavi, ka so spisani pred 15. zvezkom, Vseh je 70, a končni broj je 86, tore jih je nekam Prešlo 16, poznamljanih s številkami, a 7 brez danja, skupaj pogreša so po takem 23 snopičev, najbrže vsled nemarnosti in nc-
Letopis 1878. m.	7
pazljivosti. Vsak sešitek ima dve poli.Prikladi: sopsti — sapa — hlap — slap xanvM, lit. kvapas Geruch, Athem, k v ep ti lot. svepe, kvčpet, kupet,got.afhvapnan extingvi, lat. vapor, vappa, vid. sl. vapa in koptfc. Zv. 15., 2. okt. 1854.— gmata ■— čes. greifen, betasten, polj. gmata — in gmatva — mischen, mengen, zusammendrucken, čes. gmot Materie, Urstoff, mata — tasten, verdrehen, polj. mača — tasten, befuhlen, šmati — čes. lierumtasten, luž. mača k mota — m<}t. Zv. 53. od dne 11. junija 1858. — prahi Staub k piha — ali pr. h a — stampfen, stossen, primorjaj p č s t» k T>, plesna, p i s a — kakor m o k lit. lotv. merk, korenika pr v pr a — ; prim. pyK Staub, prim. šče nsl. prhalica, lot. parsta Flocke. Ondi. — granB, granica Kante, Ecke, Griinze, k skr. gr — džr,prim. lit. galas, sl. kraj, kranBCB, lit. šonas, tore naobraženo kakor sani, strani., dlant; kraj === lit. šališ, pa lit. šonas lot. sanis Seite k sl. krant, kor. gr, tore ni s Polt Et. Forsch 11.640 k pers. su, s u l latus; prim. tudi težkočo s lit. S, ako pers. su. Zv. 76. 2. januarja 1862.— tč 1 o po Miki. L. iz skr. s ki tegore, kakor tčn&, s t (5 n t (innogo bliže skr. str, s t a i, t a i, t a i, t r, t r a, t r a i),
—	pa 1. nij tčdlo, 2. rodilnik — esc, bolje kor. tr — ta tegere, ali skr. tar asa, ta lasa (Gilf.) corpus, caro, prim. tor; prima significatio est irnago, quae urnbra efficitur, pravi Miki., tore najprej corpus; C. k temu k y p 'B i. t. d.; nikoli ne prikaže se s t č 1 o; tčlo tabernaculum Korper. II. Petr. I. 13. 14 je samo v podobi izrečeno; pr. „Wiesemann Zusainmenb. Zwisch. W i s-sensch. u. Offenb. 541 §. 6“; zbog pripona — lo pr. čelo, dčlo, kolo. Zv. 86 .. 7. marca 1865. — um'i» po Miki. L. iz got. ga-um jan vvabrnehmen, skr. av cognoscere, ergo + m; ali S t a m m - \V o r t e r b u c b got. piše g a u m j a n, nikar ga —; potle anglosaks. guma vigilans, gyman curare, po A del. ad voc. Gaumen šče gaumen beobackten; pr. čes. kauma — in s k a u m a — walirnehmen po Jung m. iz k a + um; anglosaks. gegyman, to je ge-gy-man curare, tudi geman curare, ge-omian isto, numen captus; čes. r ožjima — durchdenken, be-trachten, nemš. Vernunft, lat. capere, conceptus, avlla^ftavtiv <rvve<ns srb. ra zb or, nsl. zapopadek, lit. prant, protas, lot. prat, prate, prats k sl. prtjta, got. frapjan za jum — jom; pr. tJtn — tiua,tonr&,čLn — čina — k o n 'b; pr. čes. p o c h o p i —, pojem i. t. d.; lirv. razmč — dluž. rozmč — verstehen, pač iz raz + umi; pa dluž. tudi razym Verstand2) dluž. humč — verstehen. Zwahr 206 meni, ka je iz u-hu + mž—, to je im6, tore u im — ; gluž. r o zorni Verstand, rozemč — verstebon; pr. nčim. — na + imi = neumini: nčmo živintče = ne-umtno; k temu Miki. L. neobimeni in neobumem incom-
’) Ogr. slov. ima na tem torišči šator, kar je iz ga-^a-J-tor in to iz kor. t r,	Pis.
nsl, r a z i m e n človok.	Pis.
prehensibilis; res je to namesto neobuiment, dakle za obut-mem.
Nektere razkladbe uže so zastarele, pa itak jo tvarina nabrana, kar dobro služi daljemu preiskovalcu; inače pa v sebi zapira mnogo jedra; naši pisatelji na primer so dvojili, kako občno obliko ima rus. goloth Krystali, Glattcis, itak čes. glath (blat’), tore g 1 a t &; pr. lat. g 1 a c i e s mesto g 1 a t i e s.
Od 1805. 1. 7. marca do 3. novembra 18f»8 ni najti nikakovih zvezkov; s poslednjim danjem počina se pretres, spopoln in poprav Miki. staroslovenskega slovarja; napisano je 12 zvezkov, vsak po 4 pole; poslednja ima na prvi strani napis: Ptuj dne 26. januarja 1874. Caf.-Mikl. Lex. Palaeoslov. G-rossentlieils bulgarisch. Na končni strani tega snopiča čita se: j ^ k n t i —— j (J c a ti — jok (= j:ikrr>) \veinen, skr. an, kakor nsl. žakati, žaknati iz žtm-ti, kakor stekati iz stonati; pakatiiz pi»n-ti; zvakati, zvečati iz zveneti; m<jknati iz mi>n-ti. A poslednje besede ondi so : Prestav. Rodop Fuss des Berges oQonoSia. Bolg. Milad. 330. — Zbog točnega razkladanja navajam primer: utro —'jutro pač po Pottu pravejše k skr. djautra Glanz, Helle Bohtl. III. 785 (Fick jyut — dyut gliinzen Pis). splen-dere, ker dluž. jatšy, vjatšy m. jatfi je očivestno iz nemš. P st e rn, anglos. easter, dakle niti omenjati, gluž. jutry pa ide samo po narodni etimologiji sem; 1. nijma nijedno sl. narečje za Ostern jutry; 2. dluž. jatfi kaže na vzajmljenje; 3. moralo so je v gluž. za Morgen sprejeti ra nje mesto zlorabljenega jutry Ostem; 4. izpah s-a v sl. je neslišan razve v luž., ker jato more so tudi izvajati iz j a m t> ; prim. nsl. pojeto gegessen; mogoče l>a tudi je, ka je pisalna pomota; 5. sl. ima ustrt aestivus; (j- najkrepši razlog: prvotni ju — u ne prepina nikoli vu, nikder «mtro, a dluž. witše = \vitfe je mestowejutše (jutfe; pr. jugrr>, nikoli vug'!>, Miki. izvaja krivo iz lit. už strepere, a Pott pravo iz skr. dju —ju; jum,ci>, nikoli v u u i. c ]>; ju — u nikoli vu, ker hrv. vre je iz uro = uže; pr. j ur ve, juha, nikdar vuha; k a j nij prepon, nego spada k koreniki, kaže čes. j i t r o = jutro; jih = jug, ji n o c h = junoša; j i ž — juže, kakor sl. j igo = igo; lat. i. t. d. ju gum; 7. ima samo jako potujena dluž. jatšy mesto jastry kakor woti5y m. wostry, bytšy m. bystry; 8. ima za besedo Morgeu kamor dluž. tamo gluž. jutro, jutšo, kakor dluž. jetšo = j<jtro; 9. ne more jako ponemčeno narečje odločevati; 10. ne nahaja se v navedenih knjigah primerjava s us ra hi utro, in recimo, ka je gluž. justry Ostern resnično iz au ali u (s)try, govorilo bi se hutry ali wutry; 11. nima lit. lotv. rytas, rits s uS nič občnega, do lotv. a us trs ostlich in lit. a uš ra Morgenroth; pokaj tore silo delati jeziku, kajti se luž. jutry tudi Ostern zove, zato se jc s izpalinol!! pa dajmo, ka je gluž. j u t r y res nastalo iz u s t r, a u s t r, ka luž. med vsemi sl. narečji kakor franceščina s pred tr odmeče: gluž. tradač dluž. tšadaš = stradati, gluž. tčžcha, dluž. tščeha = stržha; pr,
7 *
dr. PfuhI Wcnd. Worterbuch 745—757; Zwahr Worterb. 365—369., dakle gluž. jutry in. justry samo Ostern naslanjajo se na uže sočo jutro iz skr. djautra; kratko, ka tujizno kaže dluž. jatšy, wjatšy mesto jastry, kdo pa sc vsi. menja ustrojni n v a? ker so no da dokazati prvotno vas — (<)ro; 12. čudno, ka bi samo lužiščina imela za Ostern jutro; pr. lotv. 1 e o 1 d e c n a der grosse Tag (bolg. v e 1 i k 'L dr>ni>), lit. v el y ko s; pr. v sl. narečjih rus. svitaj a nedelja, velika noč, lčtnicc, va-lička, nsl. srb. VT>zi>mT> kakor estn. lihha vbtti i. t. d.1) Matica ali pa jugosl. akademija bi svobodno ta slovarček na svetlo dala, da se spopolni Miki. Lox. palaeosl., in neke mračno besede razjasno, kterih šče drugi modrostniki nijso razmotali; vsaj C. sam imel jo isti kan, kor napisal je uže tudi naslov: „Slovarček k Lexic. paleaosl., posvečen našemu slavnemu rojaku (p. n.) g. dr. vit. Fr. Miklošiču v prijazni spomin in javno izraženje odličnega spoštovanja. O. Caf.“
Naš Davorin Trstenjak izdajal jo počenši 1873. leta „Vest-nik“, znanstveno prilogo k „Zori“, in ta list polagal jev čviplih povzemkah C. zaklade svojih mnogoletnih trudov, posledice globokih preiskav. Početek je učinil v I. št. 1873 s preponom ma-: masosna (mecesen); zaklen; zacizra, zatprika, majelovec, Zadravec; pobivši več krivih nazorov in razjasnivši obilo mračnostij in dvojščin priobčil je v št. 4. 1874 dne 15. aprila poslednji sestavek, dotolmačivši končnico ikT. — i»cr>, ecr», — enncB — Qg'B — (j zb, kajti, kar mi je sam žalosten pripovedal, pisal mu je Trst.., naj preneha s tem delom, najbrže, ker čitateljstvo samo na površnost privajeno nij moglo prebavljati trdešega in krepšega stroška. Citajoče občinstvo je dnes toliko zanemarjeno in skaženo, ka bi se rajše guralo, a no globlje mislilo in se resno učilo, zato pa tudi nikder ni videti napredka, in mnogokrat lcvar za novce, kteri se mečo na otlo tiskopise, odkoder se ničesar ne nauči. Mladi svet mora počinati učiti se in sicer resnobno, ter misliti, alco kani kda biti na slavo in korist domu in rodu. O tej neugodni za nas Slovence prikazni pisal je nekemu ruskemu jezikoslovcu: „Ja vozbuždaju g. Trstenjaka, izdatelja „Zory“, daby orn, svojej „Zorč“ otvorihi bolčje slovesnostnymri. sočinjenijanrt; no on'i> muč otvčtstvujetr.: „kto sije pročitajeti>“. Po istinnč mnč žah>, čto ne mogu svojilrr. učennylrr> zapisokT, nikamT> posylati>. No ja imčju mnogo jčzikoslovskyln. razsuždenij vseslovanstvu zanimateli>nyh'f>, n. p. kritiki o Miki. Lex. palaeosl. ležite u monč nad 30 listov'i>; n. p. n e s t e r a consobrina, eto slcr.. n a p t r i; lat. u e p t i s prošlo iz podlinnago nepstra, a) ko pervomu obrazu neptra pristopih, s, kak'i, vo cerkvenoslov. t e p) ij., infinit. t ep (s) ti; potonri, nep(s)tra, b) otpah. y>, potoim, n estra, tra bokal«, vo sestra,
’) Nemški jezikobrodci Curtius, Pic k i. t. d. pisali so za Miki. brez lastnega preiskavanja, kakor večkrat dola „visoka modrost nemška.“	Pis.
} — st er a iz stra kaki v polj. maciora, mati,, a i s vypali,
i	imejemi stčes. noti, genit. nctorc neptis, kaki. mati, matere, dišti, dišterefilia, i vengrsko-slovensk. svati, genit. sva tere — svadebnaja gostija11. — Dokler ne priljubo naši razumniki znanosti, in sicer prave, istinske znanosti, ves trud pisateljski priliči boljo gurači, nego li koristnemu delovanju.
Prvejša leta daroval je Or osi a v skoro vse prislužene petice za drage knjige, in le vsled obilnega požrtvovanja narastla mu je knjižnica, kako ni najti med selskimi svečeniki. Bogoslovski oddelek dostojno zastopan stržen jo bil o priliki neke duhovniške skupščine v Ptuju, a jezikoslovne knjige, kterih sem pri njem videl za dobre tri tisočujake: slovarje, slovnice, učene razprave, strokovno časnike i, t. d., scvrlo in skrčilo so se do končne prodaje 1877. leta toliko tesno, ka bi je dva težaka lebko bila odnesla kamokoli.
Glede na telesno podobo bil je mož srednje zrasti, do-voljno obilnega obsega, krepke postave, črnih lasij, bistrih sokolskih črnih očij, le poslednja leta rabil jo premetavajoči slovarjo naočnice, ') gladkega, primerno rdečega in prijetnega lica, zdravja črstvcga in stalnega, čašo vrstne lozoviue je tudi ljubil, pa nikdar preko mero, kakor bi odrezal, nehal je srkati, tudi v večem družtvu, kedar se jo zadovolil; prstovet trenca ugajala mu je pri jezikoslovnem mozganji; drugih potrebščin ni poznal. Gospodaril je zgledno, preselivši se namreč v Ptuj na določeno mu nadarbino prinesel je obveznico na 2500 gld., in ves ta znesek vteknol jo v zapuščena po spredniku vinograda: v Halozah in na Mestnem bregu; itak založil jo istinsko na dobre obresti, vinske letino so Poslužile, in ostavil je 7500 gld. imetka, o kterem žalibože ni razročil, ne mogši sam sebe v poslednjem hipu točno prepoznati. Sicer bi red donašal, da pokloni svoj zaklad narodnim zavodom, a brez oporoke dobila je tretjino rodbina, drugo cerkev a tretjo ubožci. Za slobo tega vekopisa iskreno želim našemu slovenstvu in poprek slovanstvu čistih značajev, brezporočnih ljubiteljev krasne domovine in vzvišenih znanostij na pospeh povoljne bodočnosti. — >,Spoznal sem vse skrito in javno, kor naučila me je vseumetnica Modrost; ona je svetlejša od solnca in vsega leščečega zvezdja, svetlobi primerjana biva jasnejša, ker na to sledi noč, modrosti Pa no premore zloba.“ Premodr. Sol. 7. 21, 29, 30.
’) Besedo očali imel je za lažizno iz o c c h i a 1 o, vsaj S t u 11 i navaja očila, očnice, naočnice (pr. nagubica); tujizno ovaja veznik a\ sicer znaino besedo na ali,: pečali, iz pok -f- člb, piščal],; — živ alb, dru h a 11, ne dozdevati se C. domači. Pis.
Fomuška in Firiiuska.
(10. poglavje najnovejšega romana J. S. Turgenjeva „Novi“; prevel L1'. M. Stiftar.)
Fomuška in Ffmuška — Foma Lavrentjovič in Ev-fimija P a vi ovna Subočevi1) sta bila oba onega istega prvotno-ruskega plemenitega rodu in brojili so ja skoraj med najstarejše prebivalce mesta S. V zakonski stan sta stopila jako zgodaj in so naselila že jako davno v dedovem domu na kraji mesta, od kodar se nikoli nista vozila in nikoli ni v čem izmenila ni svojega življenja, ni svojih navad. Čas, kazalo se je tako, se jo ostanovil zanja: nikako „novšestvo“ ni prodrlo čez meje njiju „oaze“. Imovine velike nista imela; a njiju nekdanji kmetiči so njima pripeljali kakor prej nekolikokrat v letu domače perjadi in druge jestvine. Starejšina se je javljal po prejšnjem v odločenem času z davščino in z dvojico jerebic, kakor če bi jih bil ustrelil v grajskem gozdu, v istini že davno tujem posestvu. Zato sta ga napajala s čajem na pragu gostovalnice, darila mu kučmo iz ovčje kože, in usnjate rokavice ter ga odpravljala — z bogom. Domači ljudje so se po prejšnjih navadah vrtili v Subočevskega domu. Stari sluga Kalliopič, v kamižoli iz nenavadno debelega sukna s stoječim Zavratnikom in malimi jeklenimi gumbicami, je naznanjal po stari šegi poje, da jo Juha na mizi“, in dremal stoječ za stolom gospe. „Bufet“ mu je bil pri rokah: pod njegovim ključem je bilo razno žlahtno sadje, kakor: pomoranke in limone i. t. d., a na vprašanje: jo li čul, da je vsem kmetom objavljena svoboda, je odgovarjal vselej, da ljudje mnogo vežo otrobe; svobodo imajo v Turčiji, a njega je ona, slava bogu, že miuola. Priti i kova devica Pufka je delala zabavo, a stara pestunja Vasiljevna je hodila za mizo v veliki, temnobarveni adrci na glavi in pripove-dala s tresočim se in nejasnim glasom o novicah vsacega rodu: o Napoleonu, o dvanajstem letu, o antekristu in o belihmurih; a če ne jednacega, jo kaj predavala, podprša po svoji stari navadi z roko podbradek, in sicer, kake sanje je imela, kaj so pomenile in — kaj so jej karto pokazale. Sama hiša S ub o če vili odlikovala se jo od vseh družili hiš v mestu: bila jo vsa iz hrasta, okna so bila podobna jodnakostranim štiriogelnikom — večno z dvojnimi okviri! In bilo so vse mogoče lopico, sobice, saloni svojega rodu, stopnice z mrežami, omarice v steno udelane z božjimi
’) V Solčavi govordn.pr.: ,,Logar in Logarica gresta", ali prosto:
„Logarji gredo".	Opaz.	prev.
podobami na strojenih nožicah, paradni in zadnji prohodi in kamrico. Spredaj je bila ograda, zadaj vrt, a v vrtu hramiči, starina-rici, ledenici i. t. d., s kratka pravo gnezdo! A nikdo naj ne misli, da bi v vseh teh shrambah bilo mnogo blaga — ne, ne: nekatero so so žo razvalilo; bilo jo vse iz starih časov — in se jo hranilo. Konja so imeli Subočevi samo dva; bila sta stara, kosmata, s slokimi hrbti; na jednem so bilo vidne celo bele liso od starosti, rekali so mu Med vi g o. Zaprezala sta so, če mnogo, po jedenkrat na mesec v nenavadno, vsemu mostu znano kočijo, jednako zemeljenemu globu. Spredaj jo bila izrezana ena četvrt, znotraj obita z rumenim, zamejnim blagom, polnim belih popkov, jednacili bradovicam. Poslednji lokat tega blaga so tkali ali v Utrehtu, ali v Lijonu še za cesarico Elizabete! Iu kočijaž Subačevih jo bil mož nenavadejano starinsk, popolnem propojen s smradom ribje masti in smole. Njegova brada se jo začenjala precej pod očmi, a obrvi so padale kakor mala kaskada na brado. Dvigal se je tako kesno, da je porabljal pet minut na noslaj tobaka, dve minuti, da je del za pas knut, a obilo dvč uri. da bi zapregel samega Nedvigo. Nazivali so ga Perfišlto! če je nanašalo, da so se Subočevi kam peljali in kočija je morala, čo tudi le malo v klanec, strašili so se čisto gotovo — strašili so so, med družim, tudi niz dolu — lovili se zakočijine jermene in trdili na glas: „konjem — konjem . . . sila Samuelova; a mi — a mi
  smo loži puha, loži duhal! . . Subočeve je imelo vso
mesto S. za čudake, da, skoraj za zmešane; a saj sta tudi sama priznavala, da nista za sedanji čas ... a nijsta mnogo želela: kakor ste se rodila, vzrastla in se poročila, tako sta ostala. Samo ena posebnost njiju veka se njiju ni prijela: od svojega rojstva nikoli nikogar nista kaznovala. Če se je kak sluga pokazal živega pijanca ali tatu, trpela sta od začetka dolgo in prenašala — kakor so prenaša slabo vreme; a naposled sta se potrudila, iznebiti so ga, odpraviti ga drugi gospodi: naj so tudi drugi nekoliko pomudijo! A to nesrečo sta imela redko, tak redko, da je njima bila epoha — in pogovarjala sta se n. pr: „To je bilo jako davno; to je bilo tedaj, ko jo pri nas živel Sepežnik Aldoška;“ ali: uko so nam ukrali koževiuo, dedovo kučmo z lisičjim repom . . .“ Pri Subočevih so bilo tudi šo takšne kase. Druga ravno tako karakteristična črta starih časov v Subočevih tudi ni bila zapaziti : ni F i m u š k a, ni F o m u š k a ni bil preveč pobožen. F 6-niuška je živel prav po pravilih Vol terja; a Fimuška sc jo bala duhovnikov bolj nego vrag križa: oni imajo, kolikor je ona mogla opazovati, krivo — hudobno oči. „Če pri meni posedi pop“
—	je navadno govorila — „se smetana skisa.“ V cerkev sta so peljala redko, a postila se po katoliški, t. j., jela jajca, belila z maslom, pila mleko. V mestu so to vedeli, in so ve, da to ni koristilo njiju čosti. Ali njiju dobrost je premagovala vse, in da si so smijali so čudakom Subočcvim, dasi so jih imeli uboge, izvo-ličano v duhu, čestili so jih prav za prav vendar vse.
Da Fomuška iu Ffmuško spoštovalo je vse ... a k njima nikdo ni zahajal. Sicer tudi o tem mnogo nista tožila. Vkup njima ni bilo dolgočasno, zato se nikoli nista ločila, a druge tovarišije tudi ne želela. Ni Fomuška, ni Ffmuška ni bila kedaj bolna; a čo je na katerega izmed njiju napala kaka slabost, sta pila oba, nastoj lipovega cveta, namazala se z razstopljenim maslom okoli pasa, ali kapala si lojevo svečo na podplate — iu bolozen je bila skoro proč. Dan sta preživela vselej jednako. Vstajala sta pozno, zajtrkovala čokolado v malih čaškah, stopicam podobnih. „čaj“ — sta terdila — ,je prišel v navado že za nama;“ sedela sta jeden pred drugim, in navadno sta besedovala — vselej sta imela o čem govoriti — ali čitala iz „Prijatnago prcprovosc-denija vremeni", „Zerkala Sveta“, ali „Aomd“; ali pregledavala star album, vezan v rudeči safijan z zlatimi okviri, kakor jo sl ul napis, nekoč imetje nekove gospč Barbe de Kabyline. Kako in kedaj jo njima ta album prišel v roke, sama nista znala. V njem je bilo mnogo francoskih in ruskih pesni in prozajičnih člankov, v podobi, n. pr.: „Kratkega razmišlenja o Ciceronu“: ,.V kaki raz-položnosti je Ciceron nastopil kvesturo, 011 objavlja to-le: Potr-divši s prisego pred bogovi čistosrdje svojih čutij v vseh službah, s katerimi so ga počestili do tedaj, mislil se je zavezanega z najsvetejšimi vezmi, da jih vredno izvršuje, in v tem namenu on, Ciceron, ni samo okušal nikacih sladkosti prešeštovanja, ampak tudi zdržaval so tacih zabav, katere se kažo vsesplošno potrebne.11 — Prelepa jo bila tudi pesem z nadpisom „Tirsis“, v kateri so bile med druzimi tudi take kitico:
,,Pokoj vselennoj ') upravljajet, *)
Rosa s prijatnostju blistit,
Prirodu nežit, prohlaždajet,
Jej novu žiznj soboj darit!
0 dih Tireia s dušoj unyloj a)
Stradaj e t, 3) mučituja, grustit, 4)
Kodga s njim net etnetymiloj —
Jego ničto ne veselit!“
—	in „eximproviso“ kapitana, poljavšega se črez S. leta 1790., „na šesti den Maiija“ (maja:)
,,Nikogda ja ne zabudu!
Tebja, ljubeznoje selo I
1 večno pomnit budu!
Prijatno vremja kak teklo!
Ko Joroje imel ja čest’!
U vladelicy tvojej !
Pjat’ luščih 5) v žiznji dnej !
*) Stihov nisem slovenil; slovnično izobraženi Sloveni razumo jih s
pomočjo tdh besčd:	') svet. '-1) žalostni. a) trpeti. 4) žalovati.
5) najgorši.	Opaz.	prev.
V počtenejScm krugu provest’ ')!
Sredi inuožestva dam i dovic,
I	pročih '-) a?iteresnih lic!“
Na poslednji strani albuma so stali namesto stihov recepti za želodec, krč — in — veste kaj! in celo za — gliste. Subočevi kosili so ravno o poludne in jeli so vedno jedi kakor v starih časih: sirnik, nasoljeno ribo, kuretino z žafranom, kiselo mleko, mlinec s strdjo i. t/d., i. t. d., i. t. d. To kosilu so oddihali — urico, ne dalje. Probudivši se, sta Foma in Fima zopet sela jeden pred druzega in pila sta malinovo vodo, časi tudi neko kipečo pijačo,	katero sta	imenovala „srakoum“.	A ta pijača	je
vselej skoraj vsa ušla iz	stoklenice in je delala	gospodi mnogo
smeha, a Kalliopiču nmogo jeze: moral je vselej brisati „pov-sodi“ — in dolgo je mrmral na gospodinjo in kuharja, katera sta, kakor je mislil, izumila to pijačo . . . „In kaka je v njej zabava? Samo ne bel j škoduje!“ A za tem sta pošteni zakonski polovini zopet kaj čitali ali se smijali pritlikovki Pufki, ali peli stare romance. (Glas sta imela oba čisto jednak, visok, slab, nekoliko se tresoči hripavi •— posebno po spanji, a ni bil brez vsake prijetnosti) ali naposled igrali s kartami, a se ve, da tudi le stare igre: boston-sans-prendre, durak i. t. d.! Potem so prinesli sani ovar. Zvečer sta pila čaj; samo s tem sta se klonila duhu novega časa; vendar se je njima kazalo vselej, da je to samo zabava in da narod od „te kitajsko trave11 samo peša. A sploh sta so zdržavala v graji novih in v pohvali starih časov: drugače od svojega rojstva nista živela; ali da so drugi ljudje mogli živeti na drug način, da celo boljše, sta priznavala; samo, da bi jih ne silili prominjati se!	Okolo osmih je podaval Kalliopič večerjo	—
večno okrožko,	t. j., mrzlo	jed iz kvasa in mesa;	a ob devetih	so
že sprejemale mehke pernice v svoja objetja okroglo telesa Foni uš ki in Fimuški in sladki sen se jo skoro spustil na njiju obrvi. In vse jo umolknilo v stari hiši: lampica je tlela, vonjalo je po melisi, šurec je črikal — a dobra, smešna, nedolžna zakonska dvojica je spala.
Glejte, k le-tem pravednikom pripeljal je Paki in svoje prijatelje in znance.
Gostje so zasačili Fomuško in Fimuško ravno v isti minuti, ko sta se probujevala od pokosilnega spanca in ko sta pila malinovo vodo.
—	„Ustopamo v XVIII. vek!“ — je vskliknil Paklin, ko je prestopil prag Subočevske hiše.
In res: XVIII. vek je srečal gostov precej v lopi upodobljen na nizkih, sinjih zagrinjalih, olepljenih z izrezanimi črnimi siluet-kami poštupanih dam in kavalirjev. V zlatih časih Lavaterja so bile siluetke jako v navadi tudi v Ilusiji, okolo osemdesetih let prošlega stoletja. Nepričakovano znamenje tako velicega čisla
J) preživeti. 2) drugi.
Opaz. prev.
obiskovalcev — bili so na dobelo štirje — spravilo jo dom, ki se je tako redko obiskaval, v velik strah. Začulo se je topotanjo obutih iu bosih nog, nekoliko ženskih lic se je prikazalo zdajci na svitlo, katera so se zopet brzo poskrila; koga so kje priprli, kdo je globoko zdihnol, kdo obupno tožil, kdo trepetno pošeptal: — da bi vas vseh! —
Naposled se je prikazal Kalliop ič v svoji kosmatikamižoli, in odprši duri v „salon“ je rekel glasno:
-- »Gospodar, to je Sila Samsonič1) z drugo gospodo."
Gospodarja prestrašila so sta dosta menj, nego njiju slugi. Ustop štirih vzraščenih možkih v njiju sicer precej obširno sobo za goste ja je res nekoliko začudil; a P a klin ja je precej pomiril, predstavši njima po vrsti z različnimi opazkami Neždanova, Solomina in Markelova kakor ljudi mirne in ne „kronine“.
„F6muška in Fimuška“ nikakor nista mogla trpeti ljudi „kroninih“, t. j., cesarskih služabnikov — uradnikov.
Poprosila sta oba vkup z istimi besedami goste, da bi seli in poprosila jih, s čem bi jim postregla: s čajem ali s čokolado, ali s kipečo pijačo in s kacim sladkim sokom. A ko sta izvedela, da gostje ničesar ne žele, sta prenehala njim nuditi, in položivši ročice oba jednako na trebuh sta pričela govorico.
S početka je šlo nekoliko počasno, a skoro se je oživčla. Paklin jo silno smešil starčka z znauo anekdoto Grog olje v o o vrtiuku, probivšim se v prouapolnjeuo cerkev — iu o pogancu, kateri se je pokazal za istega vrtnika; smijala sta se do solz. Smijala sta se tudi jednako: jako tenko, končaje vselej s kašljem in ž rdečico in potom v obrazu. Paklin je sploh zapazil, da citati iz Gogolja na ljudi, jednake Subočevim, silno uplivajo in sicer nekako vulkanično Ali, ker ju ni samo hotel razveseljevati, je zasukal svojo besedo tako, da sta si starčka skoraj za vsem poupala. F 6 m uš k a je dobil in pokazal gostom svojo ljubo, iz lesa rezano tabačnico, na kateri je bilo mogoče nekdaj nabrojiti šest in trideset človeških podob v različnih položjih: vse te podobe so se že davno strlo — a Fomuška jih jo videl, videl do zdaj, in jo mogel jih prebrojiti ter jo kazal nanje. „Vidite“, je govoril
—	»vidite, jeden čez okno gleda — vidite, kako je pomolil svojo glavo čez okno! . . .“ Ali mesto, na katero je kazal njegov puhli prst z nekoliko vstavšim nohtom, je bilo ravno tako gladko in čisto, kakor vsa druga tobačnica. Za tem je opozoril svojo obiskovalce na sliko, visečo ravno nad njegovo glavo, naslikano z oljnatimi barvami. Kazala je lovca, bežečega na vso moč na rjavem konjiči po sneženi ravnini. Slika je bila v profil. Lovec je imel na glavi visoko, belo ovčjo kučmo s sinjim jezičkom; črkesko iz veljbljudne volne in žametovo obrobo pretezal je kovani, pozlačeni pas; rokavica, prešita z rudečo svilo, gledala je za tem pasom; kinžal v srebrni opravi jo visel za njim. V eniroci je držal lovec,
1) Paklin, že znani aluga Kalliopiču.
Opaz. prev.
na videz še jako mlad, rog nenavadno velikosti, katerega so krasile rudeče franže, a v drugi jo imel uzdo in biček; vse štiri nogo konjiča so bilo v zraku, iuo na vsaki jo izrazil slikar podkovo, označil celo žeblje. „In zapazite" — rekel je Fomuška, kažoč na štiri poluokrogle pičice za konjičem — „sledi po snegu — še to je izrazil!" — Zakaj je bilo teli sledov samo četvero — daljo nazadaj od konjiča ni bilo ni jednega več — o tem je Fomuška molčal.
, /— „A veste kaj — to' sem jaz 1“ — pribavil je črez nekaj časa, smeje se sramežljivo.
— „Kako?“ — se je začudil Než dano v. — „Vi ste bili lovec ?“ —
— ,,Bil ... a ne dolgo. Nekoč na vsem skoku sem se prekucnil vznak raz konjiča in si skoraj vrat izvinol. Nu, Fini uš k a seje vstrašila . . . nu — in prepovedala mi je. Od istega časa sem ta Posel pustil,1*
— „Nu, če si že ti se tako pobalial“ — zagovorila je naje-denkrat Fimuška — „pobaham se tudi jaz.“
Iz malega „bonerdužura“ — tako sojo nazivalstari pisar na krivih nožicah z okroglim podjemnim pokrivalom, katero se je spuščalo v hrbtišče pisarjevo — vzela je akvarelno sliko „eu miniature” z bronastim, ovalnim okvirom, izražajočo čisto golega, štiriletnega otročiča s strclotokom na plečah in modrim trakom čez Prsi, poskušajočega s končkom svojega prstca strelino ostroto. Otročič je bil jako kodrast, nekoliko šiljav, in držal seje na smeh. Fimuška jo pokazala akvarelno sliko gostom.
— „To sem bila — jaz“ ... — reče Fimuška.
— „Vi?“
— „Res, jaz, ko sem bila še mlada. K mojemu rajnkemu očku je hodil slikar — Francoz, preizvrsten slikar! — Vidite tako .)e on mene naslikal za god mojega očka. In kakšen preizvrsten Francoz je bil! On je tudi potem k nam zahajal. — IMopil je časi — drgnol z nožico, potem jo privzdignil, in ročno jo poljubil, a odpravljaje se — obliznol je svoje prstce, — jej, jej! — In Poklanjal se jo na desno in na levo, in nazaj in naprej! Preizvrsten je bil ta Francoz!“
Gostje so pohvalili njegovo delo, Fak lin je celo našel, da sta si slika in Fimuška še zdaj nekoliko podobni.
Tukaj je Fomuška začel govoriti o sedanjih Francozih ni izrazil svoje mnenje, da so oni najbrže vsi jako hudobni ljudje postali! — Zakaj tako, Foiua Lavrentjevič? — Res, pomislite! . . . kakšna imena so začeli nositi! — Na primer? — Res, cyo vam na primer: Nožan-Cent-Dorran! — Ali ni to prav razbojnik V! — Fri tej priliki je poizvedel Fomuška: kdo zdaj v P a r i z u caruje? — Povedali so mu, da Napoleon1). To je njega, kolikor je bilo vidno, iznenadejalo in razžalilo. — Kako
more to biti? . . . Tacega starca ... — je on skoraj začel in obmolčal, ogledavši so in občutivši nekak sram. Fomuška je slabo govoril po — francozki in Volt6ra jo bral v prevodu (pod njegovim zglavjem v skriti skrinjici se je hranil rokopisni kandid)
— a metal je čas5 s frazami, kakor: „to je očka, foss — parke 1“
— (v smislu: „to jo dvomno, to ni resnično11) — nad katerimi so se mnogo smijali, dokler nek učen Francoz ni razložil, da jo ta fraza parlamentarična, katera se je rabila v njegovi domovini 1. 1789.
Ker je govorica tekla ravno o Franciji in o Francozih, so je osmelila Ffmuška povprašati o nekaterih stvareh, katere so jej ostale na srci. — Sprva so je mislila obrniti k Marko lovu, ali on je že presrdito gledal; — Sol o mi n a bi vprašala . . . vendar ne! pomislila jo — ta je pr6prost; gotovo no umojc francoski. In tako se je obrnola k Neždanovu.
— „Nu kako, očka, jaz bi želela od vas izvedeti11 — je začela:— „opro8tito me! Res, gledite, moj žlahtnile, Sila Samso nič se smeje meni starki za moje babjo neznanje.41
— „Kako?“
— „Vidite, tako. če kdo hoče v francoskem dijalektu tako vprašanje staviti: ,,kaj je to?“ — ima roči: „kesc kese kese la?“
— „Tako!“
— „More li tudi reči: „kese kese la?“
— „More.“
— „In prosto: „kc se la?“
— „Tudi tako more.“
— „A vse to je eno?“
— „Je.“
Ffmuška se je zamislila in razprostrla roki.
— „Nu, Siluška“ — je rekla naposled — jaz sem kriva, a ti prav praviš. Samo ti Francozi! . . Da bi jih!“ . . .
P a k 1 i n je začel prositi starčka, da bi zapela kako romanco. . Posmijala sta se oba in se začudila, da mu je prišla taka misel ; vendar stai skoro soglasila se, a samo pod tem pogojem, da bi Snandulija, grbata sestra zveruženega Paklina, bivajoča po leti pri svojih žlahtnikih, sola za klavir in ja izpremljala — ona že ve kaj. Snandulija je sela za klavir in vdarila nekoliko akordov . . . Tacih bezzobih, kiselih in neprijetnih glasov Než-danov v vsem svojem življenji nikoli ni čul; a starčka sta zapela:
„Na tol’ čtobi pečali — ’) je začel Fomuška —
„V ljubvi nam nahodit’,
„Nam bogi serce dali,
„Sposobnoje ljubit’?u
„Odno liš’ 4) čuvstvo strasti —
je odpela Ffmuška —
') Za to li, da bi žalosti. 2) samo.
„Bez bed, bez zloj napasti ,,Na svfitfi jest’ li gdč?'1 „Nigde, nigdO, nigde.“ —
odpel je zopet Fomuška —
„Nigde, nigde, nigde" —
je ponovila F i 111 u k k a —
„S njim goroati ') žestokia)
,,Vezde, 3) vczdS, vezde“, —
pčla sta oba v duetu ~
„Vezde, vezde, vezde'*, — je potegnol sam F o m u h k a.
— „Pravo!“ — je zakričal Paklin: — „to je prvi kuplet; a drugi ?“
— „Izv61i“ — jo odgovoril Fomuška: — Samo, Snandu-lija Samsonova, a kaj „triler?“ Po mojem stihu je treba »trilerja."
— „IzvoKte“ — jo odgovorila Sn and ulij a — a čujete triler."
Fomuška je zopet začel:
„Ljubil li kto v vselennoj „1 muk ne ispytal ? ‘)
,,Kakoj, kak oj vljublennyj „No plakal, ne vzdylial ?'*
A tukaj F f m u š k a:
,,Tak srdcc stranno •’) v gorjG „Kak Iodka gibnel v morje . . .
„Na eto-ž ono dano ?“
,,Na zlo, na zlo, na zlo!u —
Je vskliknil Fomuška — in počakal, da bi dal Snanduliji storiti triler.
S n a n d u 1 i j a ga je storila.
A zdaj oba vkupe:
,,Vozmite, bogi, scrdce „Nazad, nazad, nazad!
,,Nazad, nazad, nazad !‘‘
I11 vse sc je končalo zopet s trilerjem.
„Bravo! bravo 1“ — so vsi zakričali, in celo z rokami so ploskali.
„A kako—“ je pomislil Než dan o v, ko so prestali ploskati
—	»čutita li, da igrata ulogo brezumnikov? — Morebiti, da no: — a morebiti, da čutita, toda si mislita:, kaj, če je tako? Hudega
') težave. -) neusmiljene. :l) povsod. 4) skušati. r’) čudno.
no delava nikomur. Razveseljujeva celo drugo! In ko to kdo dobro presodi — imata prav, stokrat prav!“
Pod uplivoin jednacili misli njima je začol zdajci govoriti ljubeznivosti, na katere sta odgovarjala s tem, da sta nekoliko pripovzdigavala se od svojih stolov, a zapustila jib nista. ... Ali v isti minuti se je pokazala iz sosedne sobice, najbržc spalnice ali devičnicc, kjer sejo že davno cul šum, pritlikovka Pufka, izpremljana od pestunje Vas il j ovne. Pufka jo začela kričati in se kriviti — a pestunja jo je zdaj pogovarjala, zdaj dražila.
Markelov, kateri je uže davno kazal svojo nevoljo — Solom in sc jo samo nekoliko bolj široko smijal — Markelov so se obrne zdajci k Foinuški.
— „Jaz od vas nisem pričakoval1* — je pričel po svoji rezki navadi — „da se vi, kakor človek obrazovanega uma — vi veste, čul sem, da vi čestite Vol ter a? — morete zabavati s tem, kar je usmiljenja vredno: — s pokvečonci**. . . Tukaj je spomnil sestre Paklina — in stisnil svoja usta; — aFomuško je obšla rdečica, popravil je svojo kapico na glavi in izpregovoril: „Da . . . da, veste ne jaz . . . ona sama“ ... In zato je Pufka prav natek-nila se na Markelov a.
„Zakaj ti je prišlo na um“ — zavpila je komaj razumljivo — „žaliti našo gospodo ? Mene ubožico so vzeli k sebi, me preskrbeli, me rede, me poje. Je li tolika tvoja nevoščljivost? Tebi se celo tujega kruha škoda zdi! Odkod se je vzel ta črno-uinazanec, brke ima, kakor šurec“. . . Pufka je pokazala s svojim tolstim, kratkim prstom, kakšne so njegove ruse. — Vasilj cvna_ se je za-smijala na vsa svoja bezzoba usta — in v sosedni sobici se jo čul odglasek.
— „Jaz, sc ve, nisem vaš sodnik** — se jo obrnol Markelov k F o m uški — „ubožce in pokvečeneo preskrbovati je lepo delo.
— A naj vam povem naslednje: živeti v obilosti, da pečene race v grlo lete, nikomur ne greniti življenja, no trohice sc brigati o svojem bližnjiku . . . to še ne pomenja dobrega človeka; vsaj jaz taki dobroti no pripisavam nikake veljave!“ Tukaj je Pufka strašno zavpila; razumela, se ve, ni ničesar, kar je Markelov govoril; a „črno-umazanee“ se je prepiral . . . kako je predrzen!
— Vasiljevna je tudi nekaj zagodla, a Fomuška je položil svoje roke na prsi in povrnivši sc k svoji ženi jo rekel zadušljivo: „Fimuška, golobica, čuješ, kaj gospod gost govori? Midva s toboj sva grešnika, zlodeja, farizeja . . . pečene race nama v grlo lete, oj! oj! oj! . . . Na ulice naju silijo, iz hiše, iz hiše, in vsa-cemu metlo v roko, da bi si svoj živež pridelovala — o, ho — ho!“ Ouvši tako žalostno besede, Pufka še glasnejšo zavrišči, Fimuška si zatiska oči, si grize ustna, ii/nabrala je že dovolj sape, da bi na ves glas zajokala.
Bog ve, kako bi se bilo vse to končalo, če bi so ne bil umčšal Paki in.
t
— „Kaj je to! za božjo voljo" — je začel, mahaje z rokami in smijoč so na vso grlo — „vas ni sram? Gospod Mar k el o v jo hotel samo nekoliko posmešiti: — ali, ker je njegov obraz jako resen, pokazal so je vam nekako prestrog ... in vsi ste mu vse verjeli? Bodite pametni! — E vfimi j a Pavlovna, miljenka, skoro moramo iti — veste kaj? za slovo vrzite nam vsem karte ... vi izvrstno umejete. — Sestra! dobi karte!“
— „Karte, karte" ... — je dejala ona: — „sem že pozabila, očka; jih že davno nisem imela v rokah" ... A sama je že sezala v roke Snanduliji za kupom strašno starih nenavadnih kart.
— „Vsem" — pravi Paki in — a sam je pomislil: — Kako Je živahna tii starka! kam bi zasukal . . . Čisto veselje! — „Vsem, babica, vsem," je rekel glasno. — „Povedite nam našo usodo, značaj naš, našo bodočnost . . . vse povedite!"
Fimuška je že začela razlagati karte, ko je najedenkrat kup zagnala pod mizo.
— „Ni treba ukrepati s kartami!" — je vskliknila: —■ „jaz tudi^ tako vem značaj vsacega izmed vas. — A kakoršen je koga značaj, takšna je tudi usoda njegova. — Gledite ta" — (pokazala Je Solomina) — je človek hladen, nepremenljiv; — ta — (po-grozila je M ar k el o v u) — je goreč človek, poguben. . . (Pufka lnii jo pomolila jezik); — tebi (pogledala je Paki in a) — ni treba govoriti: ti sam sebe znaš: vrtalka! — A ta . . ." pokazala je N e ž d a 11 o v a — in zamolčala.
_— „Kakšen?" — je izpregovoril on — „povedite, bodite tako dobri: kakšen človek sem jaz?"
— „Kakšen človek si" ... — potegnila je Fimuška: „ti si revež — veš kaj!"
Než dan o v se je prestrašil.
•— ,,Revež! zakaj tako?"
— „Tako! smiliš se mi ti — veš kaj!"
— „A zakaj?"
— „Zakaj! Moje oči so takšne." — Ti misliš, da sem jaz brezumna? — Ne, morebiti, da sem prebrisanejša, nego ti — nič ne pomaga, da si imaš rudeče lase. — Ti sc mi smiliš , . . zdaj vse veš!"
Vsi so pomolčali . . . spogledali se — in zopet pomolčali.
— „Nu, srečno, prijatelji!" — jo brenknil Paklin. — Zasedeli smo se pri vas — in vi ste nas morda že siti. — Tem gospodom je že čas iti ... a tudi jaz se odpravim z njimi. — Prečno, hvalo lepo!"
■— „Srečno, srečno, če še zajdete v naše kraje, ne zabite T,a?“> — rekla sta v jednoglasno Fomuška in Fimuška. . . A * o m u š k a zdajci kar šc pristavi:
— „Mnogo, mnogo, mnogo let, innogo." . . .
— „Mnogo, mnogo" . . ., zabasal je čisto nepričakovano K a 1-^opič, odpirajoč duri mladim ljudem. . .
In vsi štirje so bili najedenkrat na ulicah pred tribušnato hišo; — a za okni se je čul cvileči glas Pufkin.
—	„Duraki . .	— je kričala — „duraki, duraki!“ . .
Če bi kdo čitateljev so hotel bolj podrobno seznaniti z lič-nostimi, katero je tukaj srečal, ali sploh zvedeti usodo Turgenjeve „Novi“ v ruski literaturi, naj poleg druzega prelista je „Zoro“ za leto 1877, kjer bode našel moja „pisma o ruski literaturi11, katerih III. in IV. govorita samo o „Novi“ in nje značaji, kakor splošnem, tako posebnem.
Po Slovonskom, razvon Ljubljano in Celja, gotovo nobeno mesto ni toliko zgodovinske važnosti, kakor Ptuj (Pettau) na slovenskem Štajerju.
Po preiskavah novejših zgodovinarjev ima Ptuj svoj začetek že v dobi starih Keltov, ki so bili prvi zgodovinsko znani prebivalci štajerske zemlje. Potomcev starih Keltov, o katerih zgodovinarji dokazujejo, da so bili še precej omikan narod, ni skoraj najti v Evropi, razven Ircev, katerim pradedi so bili baje Kelti. Ptuj je bil zatorej po Koltih ustanovljen; Rimljani dakle, ki so si pod cesarjem Avgustum (Oktavijanom) malo pred Kri-stovim rojstvom Panonijo podvrgli, našli so tu kolikor toliko velik kraj ali mesto. Ime so Ptuju (latinski Petovium) vtegnili dati prej Kelti, nego Rimljani; zato si moro pomen te besde razlagati najbrž le oni, kateri ume starokeltski jezik, čegar ostanki se nahajajo v irskem jeziku. Ako bi obveljalo mnonje nekaterih zgodovinarjev in preiskovalcev starodavnih dob, da so stari Sloveni že za časa Rimljanov, to je, nekoliko let pred Kristom in kasneje v sedanjih svojih sedežih ali vsaj v nekdanji Panoniji bivali, bi se moglo ime Ptuj ali O p tuj tolmačiti na podlagi staroslovenskega jezika, zatorej vtegue Ptuj res pomenjati mesto „ptujih“ ljudi, kajti v istini so se v tem mostu zadrževali največ ptujci, začetkoma Rimljani, kasneje v dobi preseljevanja miro-
Prevoditelj.
imenitnih
Starodavno mesto Ptuj.
(Zgodovinska črtica. Po Krempljevih spisih J. L.)	*	c
dov Goti, Huni in Avari, a še poznejše No m ci, kateri imajo so zdaj skoraj večino v tem na polu ponemčenem mestu.
Ptuj ima tako vgodno lego, kakor malo kateri kraj, zato so ga mnogokrat obiskavali razni narodi in razne vojske: zaradi tega je Ptuj v zgodovinskem obziru jako važen in napisati bi se mogle o njem obširne knjige. A največje važnosti jo bil Ptuj v dobi Rimljanov; zavoijo toga hočemo naj prvo njegovo usodo iz teli časov opisovati.
. ..Ptuj je bil zbirališče za vojščake panonsko in noriške pro-viucije, kajti bil jo skoraj ob meji teh rimljanskih pokrajin. Po smrti rimskega cesarja Nerona je hotela vsaka rimska vojska druzega cesarja imeti in že tedaj (1. 69 p. Kr.) so se zbrali panonski in noričanski vojevode v Ptuju, ter se posvetovali o vo-htvi novega cesarja. Zdajci se z gorečo besedo vzdigne panonski vojcvoda Antonius Prim us in svoje rojake navduši za V osji azijana, za katerega so se šli v Italijo bojevat in kateri je bil tudi za rimskega cosarja spoznan.
Temu vrlemu cesarju jo bil naslednik ničvredni Domicijan; a za tem je nasledoval cesar Ul p i us Trajan. Taje obiskal (okolol. 100 p. Kr.) tudi mesto Ptuj, katero mu je bilo tako po VolJi» da ga je razširil in mu dal ime U1 p i a.
Tu	dru?i	cesarji	pred	in	za	Trajanom so najbrž
u 1 p i j o često obiskovali. Ko so divji narodi, K vadi in Alemani P° Panoniji razbijali, jih je prišel sam rimski cesar Aleksander (1.222 p. Kr.) krotit. Pri tej priliki se je obotavljal tudi v .tuju, kjer je bil baje maliku Serapisu postavil podobo. Med umsko cesarje, ki so bili za te krajo dobrotljivi, se sme skoraj brez dvombo brojiti tudi cesar P rob us (1. 282.) Rojen Pan o ne c Je dal mnogo primernih goric z vinskim trsom posaditi, tako n. pr. v Sremu (v sedanji Slavoniji), a tudi haložki vinogradi (v Ptujski okolici) imajo bajo začetek v Probusovi dobi. —
Kakor jo bil Ptuj važen v svetovni rimljanski zgodovini, tako tudi in sicer še bolj je bil znamenit v cerkveni povestnici. Ptuj Je bil v riinljauskom času središče krščanstvu za panonsko in noriško provincijo. Krščanska vera se jo prvotno le iz Ogleja proti severju razširjala. Tli je bil sv. Marka evangelist, ki jo sv. Mohorja za oglejskega škofa postavil. A ta in njegovi nasledniki so učence tudi v Panonijo in Norik pošiljali, in ni dvombe, da bi v 2. in 3. stoletju po Kr. v P tuji žo več kristijanov no bilo. vendar toliko je gotovo, da jo imel Ptuj proti koncu 3. stoletja P° Kr. že svojega škofa. Ta jo bil sv. Viktor in, ki je 1. 304 P- Kr. umrl kot krščanski mučenik. Viktoriu je bil prvi znani škof na P tuji. Njemu jo nasledoval Apr i jan, o katerem se zna, uu je bil še 1. 347 ptujski škof. Potem so bere kot pravoverni skoi ptujski Marko (okolo 1. 377.) A v tem se je bilo žo začelo Preseljevanj o narodov, kateremu so bili dali povod divji Iluni. Od ujih prognani so bili pridrli v PanonijoGoti, kateri so bili sicer Kristijani, toda arijanske krivovore. (Arijani so trdili, da Krist ni
Letopis 1878. m.	8
z nebeškim očetom jodnaki Bog.) Ti Goti so tudi na Ptuj pri-hruli, mesto oblegali in prognali pravovernega škofa Marka, ki je v Italijo zbežal. Na škofovski sedež so posadili arijanskega duhovnika Julija Valensa (rojen Ptujčan). A pravoverni kri-stijani tega odstavijo in zopet Marka za škofa postavijo. Iz maščevanja izd& Valens Gotom najslabšo stran mesta, ki je bilo takrat z zidovjem obdano, in mesto so Goti premagali in vkončali.
O	tretjem pravovernem ptujskem škofu Marku se tudi bere, da je bil pozvan 1. 381 k cerkvenemu zboru v Oglej. Za škofom Markom je nasledoval nek Cestus (Castus). On je prav za prav stoloval v Emoni (Ljubljani), a opravljal tudi ptujsko ško-fijstvo. Poslednji ptujski škof, o katerem nam zgodovinarji pripovedujejo, jebilVirgil, kateri je bil na to mesto po Justinijano-vem vojskovodji Narzesu (1.547) postavljen. Ta škof je bil baje tudi koncilijske sklepe 1. 558 z drugimi škofi vred podpisal. Po tem zadnjem ptujskem škofu se nič več ne čuje o ptujskem škofijstvu, kajti pridrli so bili v tem divji Obri (Avari), kateri so bili največ mesta razdrli, kolikor ga ni bilo že med preseljevanjem narodov vkončanega.
Predno nadaljujemo o cerkveni zgodovini našega Ptuja, vrniti se hočemo z nova v rimljansko dobo. Ker je rimljanska včlika cesta iz Italije skozi Ljubljano, Celje in Ptuj daljo proti severju napeljana bila, zato so se vojaške trume često v ptujskem polji shajale in tudi sprijemale. Tako se nam pripoveduje iz iste dobe, ko šobili arijanski zapadni Go tj e vzele Ptuj, že še o drugi bitki v teh krajih. Kremplj piše v svoji „dogodiv-sčini“: „Drugi Gotje gredo nad Adrijanopel in Carigrad. Cesar Gracijan zato Teodozija v Gremu (1. 378) postavi za 2. cesarja čez vse rimske jutrne dežele; on in Valencinijan pa ostaneta v večernih. Cez našo Štajersko jo še Valencinijan vedno poglavar. Ker jo bil pa cesar Gracijan (1.383) umorjen, in ker hoče imeti puntar Maksim njegovo in Valencinijanove dežele, poda sc Valencinijan v Cartgrad k Teodoziju. Poslednji se napravi zoper Maksima s trojno vojsko, s Rimljani, Goti, Huni inAlemani. Maksim pride na Ptuj in v Sisek ter vzame obe mesti. Pri Sisku sc Teodozij in Maksim sprimeta, prvi premaga poslednjega in mu veliko vojakov v Savo in mestne grabne zapodi. Pri Ptuji so zopet spopadeta. Maksim je dobil na pomoč nove vojaške čete svojega brata Marcelina. Obe vojski se postaviti prav blizo druga proti drugi, menda na tem mestu, kjer stoji dandanes cerkev sv. Roka. (Glej: »Povoden v svojih rokopisih.**) Bila je strašno srdita bitka, obe vojski ste si skoraj v lasčh, a naposled jo bil Maksim premagan.**
_ Koliko Rimljanov je moralo biti na Ptuji naseljenih in kako velik upliv so v tem kraju imeli, o tem nam priča rimljansko bogočastje. Da so se rimljanski poganski bogovi na Ptuji jako čestili, o tem svedoči, kakor pišo Kremplj, altar Apolov (?) pred velikim zvonikom, podobo na veliki cerkvi v kameu izsekane,
katero nekako kažo, da je bil tu tudi Ilerkul v česti. Na Hajdini pri Ptuju je vtegnil biti, kakor nekateri menijo, tempelj boginje Is is. l) Pri sv. Janžu v dravskoin polji je bilo iz Drave vzdignjeno kamenje tempeljna, kateri jo bil posvečen solncu.
Ptuj jo vidci v dobi preseljevanja narodov (od 40() do GOO p. Kr.) razno narode, vojsko in njih zgodovinsko važno vojskovodje. Mimo Ptuj a, Colja in Ljubljane so drli Goti s svojim kraljem Al ar iko m (1. 400); Ptuj, Celje inLjubljano so vkon-čevali grozoviti Huni z Atilo (1. 452), zvanim „šiba božja“.
Zgodovinsko zanimivo je za Ptuj, daje bila mati poslednjega zapad no-rimskega cesarja, Romula Avgustula, roj ena Ptujčanka.2) (Oče njegov jo bil vojskovodja Orestes.)
Po dokončanem narodskem preseljevanji se je začelo zopet ®imo življenje tudi v P tuji, zlasti potem, ko so bili tudi A vari Po Karolu Velicom prognani od iztočnih pokrajin velike Panonije. Krščanstvo jo začelo nove kali' poganjati. Svojih škofov (a tudi ti niso imeli stalnih svojih sedežev, bili so le tako zvani rcgijonalni škofi), kakor v rimljanski dobi, niso več dobivali, a postavljati so si začeli zopet božje hrame. Prvo ptujsko cerkev so najbrž razdejali že zapadni Goti (1. 377), ali vrjetno je, da so si bili skoro gotovo zopet drugo postavili. Vendar tudi to so jim brž čas Iluni ali A vari razdrli, kajti zgodovinsko je dokazano (Kremplj), daje solnogradski škof Arno (1. 785) iz p odrti n dal sezidati novo cerkcv na Ptuji. Nadškof solnogradski Luitpram 1° je podaljšal z dozidanjem iztočnega prednjega dela in jo je 1. 846 svečano blagoslovil. Zapadni zadnji del mestno farne cerkve 8 starinskim altarjem sv. Marka v tako zvani krstni kapelici je postavljen 1. 1312.
Ptuj jo bilo važno mesto tudi v dobi štajerskih grofov Otokar j o v, kateri hrabri vojevodo so naši deželi 200 let čvrsto vladali in jo branili. Tako jo Otokar III. pri Ptuji zapodil divje Madj ar o (Gledi „K r emplj: dogodovščine štajerske jemlje"). Po smrti štajerskih Otokarjev (1. 1192) so se odlikovali ptujski grofi često in znamenito. Nekateri ptujski grofi so oili sicer na glasu vitezov plenilcev, a drugi so se skazovali koristnim “tajerski deželi in avstrijski državi. Tako je n. pr. ptujski grof Friderik I. od Madjarov pribojeval velikouedeljski okraj (t. j. Velika nedelja, Ormož, Središče, sv. Miklavž) in te krajo jo avstrijski vojevoda Leo pold (1. 1199) pridružil štajerski deželi, prepustivši podložnike ptujskim grofom. Bili so ti lepi kraji P°d Madjari čisto zdivjani in niso imeli šo nobenega božjega hrama.
') Povoden misli, da sc je ,,hajdinska cerkev<< iz podrtin starega poganskega tempeljna postavila.
2)	Njd oča je bil grof Romulus iz Ptuja. — Orestes je bil prej tajnik kralja Atile in je Se le po smrti njegovi pribežal v Italijo, kjer je bil izpodrinil cesarja Glycera.
Zato jih jo prepustil ptujski Fridorik I. nemškim križnikom (deutschor Kittersordon), kateri so v teh krajih cerkve postavljali in svojo duhovnike semkaj pošiljali. Še dandanes so na omenjenih farah duhovniki tega reda.
Ptuj je bilo važno mesto tudi v dobi medvladja (interreg-num). Ko so se bili Štajerci v tej dobi Gletnega vladanja mad-jarskega naveličali, so je bil uprl prvi njim grof ptujski Ilart-nid z drugimi vitezi viz dravskega polja, in spodili so bili mad-jarskega namestnika Štofana zagrobaškega (1. 1258). Zaradi tega pride na Štajersko sam madjarski kraljevič Štefan (sin ogrskega kralja Bele IV.), premaga Ptuj in si ga izvoli v svojo stolno mesto. A ljudstvo ni bilo dobro divjim Madjarom in vsi Štajerci so se njim uprli tor v 11 dneh vse Ogro iz dežele prognali(l. 1259), ali Ptuj je ostal njim v oblasti. V bitki priKroissenbrunnu so bili O gr i čisto premagani in Štajerci so dobili v češkem Otokarji novega, boljšega vladarja. Toda tudi Otokar je premalo čislal pravico Štajercev. Ko so mu je 1. 1268 ptujski grof (tudi imena Friderik) pritožil o tem v imenu vseh štajerskih velikašev, jo dal Otokar v Vratislavi, kamor so mu bili prišli na pomoč proti Prusom, njega in vso imenit-nejše štajerske grofe zapreti. Izpustil jih je bil še le po tem, ko so mu svoje gradove izročili.
Ptuj in okolico njegovo z drugimi štajerskimi mesti vred so često obiskavali divji Turki, a tudi Madjari.
Vseh napadov turških omenjati, bi bilo preobširno delo. Ptuj so žo 1. 1396 Turki razdejali in 16.000 kristijanov so bili iz ptujske okolico soboj v sužnost odvedli. A Madjari so 1. 1429, 1480 in 1481 to okolico za kralj a M a t i j a ž a zaradi p r o p i r a s cesarjem Friderikom^ obiskali in pri tej priliki vzeli grad B orel j (Ankenstein). — Še marsikaj malih zgodovinskih beležek bi se dalo o Ptuji navesti; a večjoga spomina so vredne le cerkveno zadeve. —
Mestna farna cerkev se je dolgo zvala katedralna (velika, stolna) cerkev, kajti to ime joj je dohajalo, dokler so v Ptuji škofi svoj sedež imeli. Ali, ko so dobili Korotani od solnograd-skega škofa Virgila na prošnjo svojega vojevodo H o ti mir a svojega doželnoga škofa, namreč M o de s ta, ni se zvala ptujska farna cerkev „ltatedrala“, ampak le „kolegijatna“ cerkev, ki se je bila do reformacijske dobe ohranila. Na kolegijatno cerkev spominjajo stari znameniti korarski stoli in imo „kormajster“. —
L. 1684 je bil v Ptuji velik požar, ki je bil vkončal tudi zvonik pri mestni farni cerkvi. Zaradi tega se je potem postavil sedanji prosto stoječi zvonik, kateri je dobil 1. 1807 lepo glaseče se zvonove.
V	Ptuji je bilo prej mnogo cerkva, o katerih je sedaj malo sledu. Bila je cerkov „vsoh svetnikov4, sezidana 1.1480, a 1. 1785 prodana in v „magazin“ pronarejena. Potem cerkev „sv. Jožefa1* zunaj mesta, kjer je dandanes mestno pokopališče, L. 1680 je bila
zavoljo kuge sezidana, a 1. 1784 podrta; dalje »dominikanska cerkev*1, sezidana 1. 1230, iz katere se jo vojašnica naredila.
K sklepu omenjamo še na kratko vsoh nesreč, katero so zadele P tuj v toku blizo dveh tisočletij.
L. 377 po Kr. je bil Ptuj razdejan po zapadnih Gotih. (Tudi od iztočnih Gotov so Ptujčani baje mnogo trpeli, kajti mesto so	oblegali	tako, da so prebivalci od	glada	mrli.)
Dalje so Ptuj	razdejali	(1. 452) Huni, a 1. 1396	Turki. Od
J- 844 jo bilo mesto zapuščeno in pomandrano, ponoviti ga jo “il dal slovanski vojevoda Kozil (Ilezil). Kuga jo razsajala tu v letih: 872, 881,	889, 912,	1545, 1G80, 1G82. L. 1684	je bil	požar
mosto popolnem, a 1. 1705 po nekoliko ukončal.
Zgodovinska žrtiea, Po spisih Mucharjevih, Krompljevih in Hofrichterjovih,
Bestavil J, L,i	r ‘'
Ljutomer jo bil do novejših časov znan le po svojem izvrstnem vinu, katero raste v njegovi okolici. V poslednjih letih Probude slovenskega naroda se je tudi v tem odlikoval, da se je razširjenje slovenske ideje posebno zanimal in zanjo kolikor toliko delaven bil. Pobližje se je o Ljutomeru in njegovi okolici Prav malo znalo; le vinski trgovci so ljutomerski trg in njegove Prijazne vinograde sem tor tija obiskavaii. A sicer tudi ni naš namen, te krajo v njih sedanji obliki opisovati, ampak poskusiti se samo s kratko zgodovinsko črtico.
Pradobe ljutomerskega okraja, ali v obče pradobe spodnjega Štajerja nočemo preiskavati. To je stvar geologov. Le iiiimogredč bodi omenjeno, da sto murska in šavniška dolina kasno nastali, kajti vsa zemlja jo očividuo naplovljena z voda, so od severja proti jugu drle, zgoraj zemljo jemale in jo tu in Po Ogrskem puščalo. A vinsko gorice so produkt ,,tretje formacije" z razno mešanico mlajšoga kamenja. Ko se je voda kolikor toliko iz tukajšnjih dolin odtekla, jo bila še vondar zemlja dolgo močvirnata, kar je po nekoliko tudi dandanos. Iz teh mlak so rastle razne rastline, velikanski praproti, veliko palme, trstovjo,
o	kakoršnih ni dandanes druzega sledu, nego, kar je v rjavem premogu, kateri se je bil tudi v teh krajih pred nekaterimi leti zasledil (pod Grizovščakom) in tudi lani (v Veličanski grabi blizo Svetinj). V tej pradobi so živele živali, kakoršnih ni najti sedaj na sveti. Bile so velikanske živali, katerih kosti se iz ljutomerskih goric sem ter tija izkopujojo; učenjaki so jim pri-deli imena: „Mastodon“, „Deinothorium“ in dr. Človek jo
v tej dobi javeljne še živel, a vse omenjene rastline, živali, jo ves-voljni potop pokončal in površino zemlje prccej predrugačil. Se le po tem občem potopu se je predrugačila zemlja tako in nastalo je takšno podnebje, da je bilo človeku v bivališče vgodno. A vse to je le meglena slika to temno dobo, katero si moremo stvar-jati bolj po domišljavosti, nego po zanesljivih znanostnih dokazih, katerih še jako pogrešamo. Posebno jo moči to reči v obziru prvega naroda in njegovega prvotnega življenja v teh krajih.
Prvi zgodovinsko znani n;irod v teh krajih so bili Kolti, ki so stanovali v obče v osrčji Evrope. Ali so s Kelti vred tudi tu stanovali že predniki denašnjih Slovenov, o tem so je že mnogo ,.pro et contra“ pisalo.
Gotovo smemo misliti, da so Rimljani prej ali sle v to kraje pridrli in kolikor toliko se tudi tukaj naselili. Sledi njih bivanja v teh krajih se le malo nahaje, ali vendar nam stari novci iz rimskih časov, ki so tu bili izkopani, to potrjujejo. Le se tudi v obziru Ljutomera stari rimljanski izrek „ubicumque Iloma-nus vicit, Romanu« habitabat11 („kjer je Rimljan zmagal, tam se je tudi naselil14), spričati ne da, vendar je skoro gotovo, da jo v teh krajih bila narejena rimljanska cesta. S Ptuja jo dalje držala cesta čez ogrsko stran (Sabaria, sedanji Sombotolj, Stein-amanger) na Vin do bon o. Če jo šla mimo Lendove na Prekmurskem ali na desnem bregu Mure mimo sedanje vasi Ce-zanjevci (Zesendorf) pri Ljutomeru, o tem ni bilo moči priti na pravi sled. Ostanki stare ceste pri Humu (Holmu) blizo Ormožu, kraj „Stara cesta“ (tu se je izkopal 1. 1839 pri oranji rimski zlatnik menda iz dobe Nerona), in razlaganje imena „Cezanjevci“ od 20. rimsko štacije ad Vicesimum), to bi bili sicer mali dokazi za to, da so se Rimljani po teh krajih zadrževali in od juga proti Severju ter narobe premikali. Za kulturno zgodovino tega kraja bi bilo silno važno znati, v kateri dobi je bil začetolc tukajšnjemu znamenitemu vinstvu. Lehko je, da so je bil vinski trs zasadil že v predrimljanski dobi, ali če tudi tako rano ne, sme se za gotovo trditi, da so je zgodilo barem v dobi rimskega cesarja P robu s a (vladal 1. 275—282 po Kr.) Taje bil rojen v Sremu (v Slavoniji), in jo ne samo te kraje dal ob-saditi z žlahtnim vinskim trsom, ampak gotovo tudi drugo prijazne hribe v Panoniji, h kateri so spadali tudi še ljutomerske, radgonske in ptujsko gorico.
Iz rimljanskih časov so o Ljutomeru in okolici ne da več navesti, nego smo povedali, če tudi so tukajšnje ljudstvo ostri Rimljani hudo tlačili in jo mnogo davka plačevalo, vendar se jo še sročuejše čutilo, nego v poznejši dobi občnega preseljevanja narodov, ko ni bilo morda nijedno leto varno svojoga, življenja. Kako so divji Goti in Huni, Avari in Madjari v teli krajih razsajali, o tem nam pričajo razni zgodovinarji. Kakor je bilo bližnje mesto Ptuj po omenjenih narodih čosto oplenjeno in poškodovano, tako so še bolj nevsmiljeno delali s posameznimi
\
kočami v ljutomerskih krajih. Dokler ni bil Karol Vdliki divjih A var o v (Obrov) prognal iz zapadne Panonije, niso imeli miru tukajšnji Sloveni, kateri so sicer že najmenj 200 let pred Karolom Velikim po Štajerskem prebivali. V našo štajersko deželo, takrat po vsem slovensko, jo bil postavil ta mogočni svetovni vladar nemške (frankovske) vojščake in grofe, kateri so s pohlevnim slovenskim ljudstvom često prav grdo ravnali. Sicer so tukajšnji kraji bili morda v podložnosti slovanskega kralja Sama (1. 623 — 658), čegar le prekratko vladanje jo bilo Slovenom gotovo vgodno. AH tudi po smrti mogočnega frankovskega vladarja Karola Velikega je vtegnila biti ljutomerska okolica (gotovo vsaj P rek m ur s k o) pod slovansko vlado, namreč pod Pri vino vi m slovanskim kraljestvom, čegar sedež je bil najbrž ob Blatnem jezeru, kakor novejši zgodovinarji dokazujejo. Ker je bil P/ivina kristijan, je dakle gotovo skrbel, da so je krščanska vera pri njegovih podložnikih razširjala. Zato je verjetno, dasi ne zanesljivo, da jo dobil morebiti Ljutomer takrat svoj prvi božji hram, t. j. kakšno leseno cerkvico (okolo 1. 840). Po smrti Pri vino vi je podedoval očetovo dežele Kozil (Hezil). Kakor se dozdeva nekaterim zgodovinarjem, posebno Kremplju, spominja mnogo krajnih imen na nekdanje vojevodo slovanske iz 9. stoletja, tako občini Radislavci in Moravci pri Mali ne-uolji na Radislava (Rastislava) in na njegovo veliko-moravsko kraljestvo, občina Kozlavci pri sv. Juriju in priimki Kosi na slovanskega vojevodo Kozil a, Radomerje pri Ljutomeru na hrvatskega vojevodo Ratimirja, h kateremu je bil Pri vina pribežal pred sovražniki. Navzlic vsem tem dozdevam nahajamo že v 9. stoletju, da sta grad in trg Ljutomer (Luttenperch) spadala n komitatu Hengist (Gosting, ta grad je zdaj podrtina). A v starih Pesmih se govori' še le 1. 1174 o Ljutomeru, ko se tukajšnja fara prepušča v uživanje samostanu Borovje (Vorau, na severo-iztočni strani nemškega Štajerja). Kako seje kasnejše zopet ločila od tega samostana, o tem nam zgodovina ne poroča. Graščina ljutomerska (grad se je v nemškem zval „Oberluttenberg“, v slovenskem jezici „Dolnji grad“, od ljudstva tako imenovan menda zavoljo razločka od „Braneka“, ki mu je bil višje nad Ljutomerom ležeč nasprotno gornji grad,) je bila državna lastina in trg je bil najbrž popolnem njoj podložen. Mestjanstvo ali tržan-stvo se jo še le kasnejše v srednjem veku izobrazilo in kraj si je tudi pozneje pridobil ime in pravico trga. Dasiravno se je morda trg po trgovini z vinom, konji in drugimi pridelki rano odlikoval, Vendar so ostali tržani še vedno v odvisnosti od graščinsko gosposke; a nasproti Ljutomeru je bilo nadgorsko mesto mnogo Prej svobodno in samostalno.
Graščino ljutomersko so najbrže cesarski oskrbniki (Pflegor, Viigte) oskrbovali in tržani so bili v njih varstvu in odvisnosti. Vendar so si vedeli Ljutomerčani tudi nekaj pravic Pridobiti, kakor kaže prvo pismo, ki se tiče ljutomorskega trga.
To je datirano v Radgoni dne 12. julija 1342. V njem podeljuje avstrijski vojevoda Albrecht, katerega so bili Ljutomerčani v Radgoni pozdravili, ljutomerskemu trgu vse iste pravice (privilegije), katere so takrat že R a d g o 11 c i imeli. A radgonski mest-jani so imeli takrat med drugimi manjšimi privilegiji tudi to pravico, da so si sami svojega sodnika in porotnike volili.
Kakor smo že rekli, jo ostal trg najbrž še dalje graščini podložen in se je v kupni pogodbi 1. 1415 (za nadvojevodo E r-nesta) dvornemu maršalu Hansu Schweinbb eku ') z grajščino vred prodal. Kasnejše sta prišla graščina in trg v last Jiirgu (Juriju) vitezu Schweinbeckhu, potom na njegovo hčer, omoženo Rindscheid, a daljo v roke Ferdinandu in Hansu (Ivanu) Rindscheidu. (Po teh graščinskih posestnikih ima mala dolinica v bližnjih vinogradih ime „Rindscheid-Graben“ (Rinče-tova graba). Kasnejše šobili posestniki gradu Nikolaj pl. Alappy in grofovska rodovina Draschkovitsch (I)raškovič). Za grofa Kašparja Draškoviča, poslednjega gospodarja graščini iz tega rodu, je bil trg od graščino ločen. To so jo zgodilo (1. 1657) zaradi tega, ker je trg za zadolženega svojega grofa plačal 600 gld. deželi, kakor spričuje pobotnica tedanjoga deželnega glavarja Ivana Maks. grofa Herbersteina dnč 16. marca 1657. Za tem je moral trg za omenjenega grofa plačati še znesek 3099 gld., in še le potler (1.1677) je postal čisto neodvisen od graščinsko gosposko. A dotično pismo se jo bilo najbrž izgubilo in 1. 1680 sc ni hotela ta drago odkupljena sloboda trgu več priznati, zaradi česar je nastal med braneško graščinsko gosposko in trgom prepir. (Naj tu omenjamo, da sta bila gradova Brane k, Dolnji grad in baje tudi cvenski grad le jedna lastina). Ta prepir se jo šo le s pogodbo dne 16. decembra 1. 1684 poravnal, in nokako brambstveno razmerje (Schutzverhiiltniss) med trgom in graščino se je ustanovilo, ki je bilo merodajno še do 1. 1848.
Ljutomer z okolico bi bil lohko mirno vžival sad svojega truda, mirno bi bil lehlco sejal in žel po svojem rodovitem polji in trgal po goricah sladko grozdje, ako bi ga ne bili po prognanih Obrih čosto nadlegovali divji Magjari, Turki in tako zvani Kruci. Ko je bil ptujski grof Friderik I. 1. 1199 premagal Madjare, pridobil jo bil volikonedeljske, ormoške in središke kraje ter ljutomerske gorice štajerski deželi in določila se jo bila takrat (okolo 1. 1205) sedanja meja proti Ogrskem, namreč Mura in Prosika (ob Mcdjimurji). Nekako do 1. 1400 je vladal po tem po iztočni meji štajerske deželo kolikor toliko mir. A tedaj je prišel v avstrijske deželo in v slovenske pokrajine nov hud sovražnik, namreč Turek, ki je iz Azijo prišedši mnogo stoletij vso južno Evropo močno nadlegoval. Tudi ljutomerska okolica jo obilo prod njim trpela. Že 1. 1418 so bili Turki pred
‘) V kamen sdkane podobe necega Scliweinbocka se vidijo 2c za sltarjem ljutomerske cerkve.
Radgono prišli. Mislili so to mosto, (tedaj še mala trdnjava), kar hitro vzeti.
Toda možki in ženske so so tako hrabro branili, da ni Turek ničesar opravil in moral je iti ob straneh mesta čez Muro, čeravno je, kakor je vrjetno, po okolici razsajal. Poznejše so Turki še često v večjih in manjših četah v teh krajih Muro prebrodili in todi škodo delali. Tako so 1. 1532 po vsem Štajerskem, in posebno po Slovenskih goricah hudo rogovilili. V turških vojskah 1. 1552—1562 so ti divjaci ravno v ljutomerski okolici mnogo ljudi polovili in je seboj na Turško odvedli.
Ko sta Turke pri poslednjem obleganji Dunaja potolkla nemški Lotaring Leopold in poljski kralj Sobioski, so se Vračali skozi Ogrsko domu in pri tej priliki grozovito množico kristijanov polovili in seboj vlekli, morebiti so tedaj tudi v ljutomerskih goricah razsajali, kajti ostal jo bil v teh krajih sedemleten turški deček, sin Ibrahimov, ki jo bil paša Budi m a (Ofena). Krščen jo bil ta deček pri sv. Miklavžu in je tudi tam bil krščansko vzgojen.
V tem, ko so Turki nadlegovali Avstrijane, se je bila začela luteranska vera po Štajerskem širiti. Vendar se no najde nikjer nič zapisanega, da bi se bil Lutrov nauk v Ljutomeru prijel, ali da bi morda bil celo tako vnetih privržencev imel, kakor v bližnji Radgoni, kjer so bili skoro krvavi prepiri v verskih zadevah.
A največ sta Ljutomer in okolica trpela od tako zvanili Krucev, in sicer 1. 1683—1709.
To so bili ogrski nezadovoljneži in puntalci — zgodovina jih imenuje „malkontenti“ — kateri so se pod vodstvom Rakocija za večje sloboščine bojovali. Svojo ime so dobili od neke križarsko vojsko (od todi „Kruci“) na Ogrskem, katera jo bila v 13. stoletju v Palestino namenjena. Ali neki Dosa je gnal to četo namesto ua muh aincdane, na gradove in gosposke, da jo graščine, mesta, trge in vasi plenila. In tudi Rakocijeve puntalce so zvali nekateri „Kruce“. O bojih s Kruci govori Krom pij prav obširno in ua drobno, pripoveduje o njih plenjenji Središča, Ormoža, Ljutomer a in bi ižnjih vasi.
V bran so so jim bili postavili samo Ljutomerčani. Prvikrat (1. 1683) so hrabri Ljutomerčani z orožjem Krucev pričakovali onkraj M u r o pod vodstvom župnika Š i m o n a P or a t a, kar jih je bilo baje ostrašilo, da se ua štajersko zemljo niso upali. Drugi napad Krucov je bil 1. 1685. A najhujše so razsajali 1. 17()i. Ljutomerčanom je bil takrat na pomoč prišel radgonski sodec (župan) I)raš s tremi tisoči oboroženccv. V teh bojih so bili Kruci Ljutomer in okolico strahovito oplenili in celo c venski (Cven je vas blizo Ljutomera) grad razdrli. Ljutomerska občina hrani še iz teh časov zastavo, katero so bili Kru-com odvzeli, in dve sliki, kateri kažete momente iz teh bojov. Na jedni je še upodobljen omenjeni župnik Šimon P or at, jašoČ s
svojim faranom na čelu proti Soboti preko Maro, a na drugi se vidi Matija Vranašič, sodec ljutomerski, ki so jo v bojih 1. 1704 za domači kraj krepko potezai.
Na Ogrskem, zlasti na Sed m ogradskem se je Kak o ci še nekaj let ustavljal in celo dal ozvati za poglavarja Erd oljskega. Toda naposled ga je 1. 1709 na Donavi general Hei-ster za vselej pobil.
A Ljutomer so tudi druge nesreče mnogokrat obiskavale. L. 1637, 1777 in 1827 so bili v trgu silni požari. Zaradi poslednjega ognja so je po prizadevanji pokojnega graščinskega oskrbnika ljutomerski trg lepše in varnejše pred ognjem sezidal.
L. 1G78 je bila v Ljutomeru velika povodenj, in 1. 1680 jo razsajala v vseli teh krajih huda kuga (pomor). Po obljubi in v spomin tej grozoviti bolezni so so bile nekatere cerkve postavile, n. p. cerkev sv. Roka v Cezanjovcih. O cerkvi sv. Janeza krstftelja v Ljutomeru smo že prej povedali, da so
o	njoj kot farni cerkvi bere še le 1. 1174., akoravno je bila gotovo prej postavljena.
Istega leta jo je namreč nadškof solnogradski, Adalbert II., daroval z desetinami vred samostanu Korovske mu (Vorau). Pozneje je spadala v sekovsko škofijstvo; a 1. 18C3 jo dobode deželni knez, zaradi tega jo zdaj štaj. religijski fond njč patron, toda v cerkvenem obziru spada pod mariborsko škofijstvo. Cerkov je morala biti s početka prav majhna, kakor spričuje n j 6 starejši sprednji del gotskega sloga. Zadnji večji dčl cerkvčn jo bil baje 1. 1717 prizidan, kar so iz toga sklepa, ker jo bila v tem letu slovesno blagoslovljena. Izmed župnikov so zaznamovana ta-le imena: Rug-ger (1. 1328), Konrad Schrejor (1. 1410), Šimon Porat (1. 1683, znan iz bojev s Kruci) Matija Ozmac, Mihael Fr as s, Jožo Petek (Ljutomerčan, jo postavil zid okrog cerkve, steber s podobo matere božje na včlikem trgu (1. 1729) in ustanovil dohodke za 2 kaplana), Mih. Jak lin (umrl 1847, učen mož, prijatelj Slovanom in dobrotnik Stanku Vrazu, zapustil je vinograde cerkvam: ljutomorski, svetinjski in miklavžki), Franco Cvetko (1. 1847 do 1854, dekan in župnik v Ljutomeru, znamenit pridigar in slovensk jezikoslovec) in naposlod dr. Anton Klemenčič (umrl 1. 1873, goroč domoljub slovonsk, učen mož in iskren prijatelj ljudstvu).
Naj navedemo še nekatera druga imena slavnih mož, kateri so bili ali v Ljutomeru rojeni, ali kateri so na čest in slavo domovine tu delovali.
V	Ljutomeru so jo rodil Leopold Volkmor (Volkmayer) dne 13. oktobra 1741. Bil jo duhovnik v Ptuji in umrl je dnfi 4. febr. 1. 1816. Vol km or ju sc pripisuje ta zasluga, dajo v cerkvah sovero - iztočnega dela slovenskega Štajerja, med Dravo in Muro izpodrinil nemško cerkveno petje in ga nadomestil z lepimi slovenskimi popevkami. Volk m er, imenovan „ veseli pesnik slovenskih goric“,jo zlagal največ umeteljne pesmi, in sicer si jo
prizadeval pisati v narodnem duhu, dasiravno se mu je le redko posrečilo. Njegove pesmi imajo prav malo pesniškega ognja in tudi jezik je slab. Samostalnike jo n. pr. pisal z veliko začetno črko. Njegove „fabule in pesme“ jo na svitlo dal Murko 1. 1836 v Gradci.
Ljutomer jo rojstni kraj (dne 20. nov. 1. 1813) slavnega slovanskega jezikoslovca, profesorja na dunajskem vseučilišču in dvornega svetovalca, g. dr. Franca viteza Miklošiča.
V ljutomerski okolici, v prijaznih goricah v Cerovcu se je narodil tudi jeden najznamenitejših hrvatskih pesnikov: Stanko Vraz.
Vendar med vsemi imenitnimi možmi, ki so v minolih časih v Ljutomeru delovali, si jo pridobil za trg in okolico največjo zasluge dr. Ivan Goittweiss. Ta mož je bil svoje dni (okolo 1. 1800) učitelj na mariborski gimnaziji, v mladih letih celo nemšk pesnik (zlasti lirik), a v poznejših letih goreč prijatelj slovenščini. Bil je uradnik in kasneje najemnik braneške graščine, v61iki posestnik in trgovec. Izveden je bil v vseh zadevah. Okolo njega se je zbirala mladost in starost, kmet in gospod, vse ga je vpraševalo za svet, in vsem je tudi bil dober svetovalec, odkritosrčen Prijatelj in dobrotnik. Ud štajerski kmetijski družbi, kateri načelnik je bil sam nadvojevoda Ivan, ga je poslednji često za svet vprašal. L. 1848 je bil tudi deželni poslanec v štajerskem deželnem zboru, kjer se je kot zvedonec in mož zmčren v politiki odlikoval. V letih i840—1850, v teh važnih letih slovenske probude, so v Ljutomeru delovali za slovenstvo zelo zaslužni možjč, ki so se vsi okolo dr. Gottwoissa zbirali.
V Ljutomeru (prej pri sv. Križu in bajo tudi pri Sveti njih), je bil dekan že omenjeni Ja ki i n, 2. (ali 3.) kaplan naš Davorin Trstenjak, pri Mali nedelji prerano umrli (1. 1844) župnik in slovenski pisatelj Krempl j, in v C or o ven jo često hival Stanko Vraz. Vsi ti možje so bili domoljubi v pravem pomenu besede. O dr. Gottwoissovom domoljubji šo najglasnejše govori, kar je Ljutomeru storil. Ustanovil jo trgu še za svojega življenja bolnico, zasadil okolo L j utomera dva drevoreda in skrbel v obče za olepšanjo trga. Vendar najlepši spominek si jo postavil v svoji oporoki. Zapustil je 80GJ gld. v srebru za ustanovitov obrtnijsko šolo v Ljutomeru, ki se jo bila 1- 18(51 osnovala, a 1. 1863. v 1. razred nižjo realke prestvarila.
Kako pravičen je bil obema narodnostima, kako razumen mož tudi v obče, kaže to, da jo v oporoki določno povodal, da ima biti na omenjeni šoli učni jezik slovenski in nemški. S tem jo dokazal, da jednostranski pouk vjednem samem (nemškem) jezici ni vspešen in koristen. Ravno, ko jo hotela vlada tega zaslužnega moža z zlatim križcem ali kolajno poslaviti, ga jo zadela huda bolezen in dne 1. majnika 1. 1850 je umrl, star 74 let.
On je sicer mrtov, vendar njegov spomin živi še v onih hvaležnih Ljutomerčanih, ki njegovo dobroto vživajo. A da jo broj hva-
lcžnikov njegovih oskromen, temu je tožen dokaz, da čakajo njegovi telesni ostanki, ki počivajo v Ceza n j evcih, še dandanes grobnega spominka. Potomcev svojih Gottweiss ni imel; jedini sin njegov jo umrl pred njim. Grobni kamen na starem grobišči pri cezanjevski cerkvi jo znamenje groba Gottweiss-ovega sinu.
Završujoč ta spis naj še navajam svoje misli o etimologiji (izpeljavanji) imena „Ljutomer“ (nemški Luttenberg). Nekateri so Ljutomer šaljivo nazivali latinski Lutetiae, kar bi slovenski značilo „Blatno V!is“ (blata se ob deževji ros ne pogreša), ali Blatovci; zopet drugi (Nemci,) bi radi videli (se ve, tudi le v šali), da bi Luttenberg toliko kakor Lustberg pomenjalo, a vsa so prazna ugibanja. Znameniti zgodovinski pisatelj Krem pij meni, da to ime prihaja od onih Slovenov, ki so se zvali Ljutoni er ici in bili panoga velikega, po vseh slovenskih zemljah raztresenega rodu Hrvatov. S tem bi bilo zatorej v zvezi imenovanje češkega (zdaj ponemčenega) mesta Litomorice (Leitrne-ritz), in morda poljske pokrajine „Lodomerje“. Na Hrvatskem blizo Koprivnice je trg, zvan Ludbrčg in pri Ormoži je vas Lit m er k. V starih listinah so nahaja ta kraj različno zapisan: Lutbrega, Luetenberg, Luttenperch, Lutten-werd (v nečem pismu 1. 1232) Sloveni so brž — ako jo Kremplju vrjoti — v prejšnji dobi ta kraj (menda z okolico vred) Ljutomersko nazivali. A zdaj se v prostem ljudstvu čujo sploh samo L o trne rk in Lj uto m or Žan. V književnem jezici se pišo in govori Ljutomer, Ljutomerec, Ljutomerčan in Lju-tomeržan.
Katera pisava jo pravilna?
Na to jo tožko odgovoriti. Naš slovenski učenjak Trstenjak se je odločil za obliko Ljutomer, katere se jo tudi žo ves omikani svet poprijel. Jaz si mislim, da je trg dobil svoje imč od gradu (Oberluttenberg, Dolnji grad), kateri jo sigurno prej stal, nego trg. In gradu je tukajšnjo slovensko ljudstvo dalo brez dvombo slovensko imč. To slovensko ime sc je glasilo najbrž Ljutbreg;
1	j ut brčg, 1 j ut pomenja: jčzen, divji, grozovit, hud, in morebiti jo tudi strm pomenjalo; a „breg“ pomenja v ljutomerskem krajnem narečji hrib, holm; 1 j u t b r 6 g bi zatorej bil strm hrib.
A na takem strmem brčgu je postavljen D olj ni grad, ki je mnogo starejši od brane šk ega gradu, vsaj jo sedanje novo nedodelano poslopje postavljeno iz podrtin starega 1 j u t b r e ga, kakor so ga Sloveni najbrž zvati vtegnili; njih nemški gospodarji, se ve, so mu prideli tudi nemški zavito ime,
i	A siccr razlaganje krajnih imen prepuščam strokovnjakom in jezikoslovcem, kajti bojim se, da bi me že zaradi tega svojega mnenja naši slovenski učenjaki ne počestili z naslovom „mojstrakazo“.
Naj dobra volja opraviči mojo neuko poro! —
Črnogorski in srbski zdravniki samouki.
Spisal J. Navratil.
Za poslednje črnogorsko-tursko vojsko razglasil jo nekega Bečkega lista dopisnik in črno goro zanimljivo novico, kako je nahajal se svojimi tovariši ondod mnogo takih možakov, kateri so hromatali (šepali), zato ker jim jo bilajedna noga malo prekratka; Pa takim hromcem, — kakoršnili je bilo tudi med knežovo rodbino, — vendar to ni branilo naglo hoditi in kretati se; da, lahko so plezali celo po skalovju.
Na vprašanje, zakaj ti možje tako liromatajo, pravili so jim domači ljudje: ,,Ysi ti možj<5 so bili hudo ranjeni na vojski ali v bojih, pa so jim tako srečno rane zacelili naši „doktori“ t. j. domači ranarji ali ranocelniki samouki.
Neznani dopisnik si ni mogel kaj, da no bi bil očitno i/prožil svojih misli, rekši: ,,Od teh preprostih samoukov utegnili bi se tedaj česa priučiti celo naši . . . izučeni zdravniki (unsere mo-dernen Aorzto).“ To besede nam pa kažejo, da dopisnik ni bil zdravnik.
Ugodil mi je sicer mož se svojim poročilom, ali o tem, kar bi jaz bil zvedel neizrečno rad. t. j. kako, ali „na kak način" samouki črnogorski celijo in izcelijo ranjencem tudi hudo rano tako izvrstno, da ni treba nog odrezavati („žagati“), — o tem ni niti Črhnil.
Kako bi, kor ni vedel sam! črnogorski „doktor“ 110 razodene namreč, kakor bodemo slišali pozneje, svojega „načina“ tujcu za ves svet.
Meni pa ni dala prirojena mi zvedljivost ni mira ni pokoja, dokler nisem seznal nekoliko več o tem „načinu“ pri o z dr a v-
1	jan ju sploh, feosebno pa pri r a 110 c cist v u ali ranarstvu samoukov „črnogorskih“, — a nehote tudi „srbskih“.
To, kar sem vlovil po najboljših dosedanjih virih ') — to po-dajem našim narodnjakom, a posebno „strokovnjakom“ (zvedencem),
') Ti viri so: ,,Montenegro und die Montenegriner“; spisal (brezfmeno) Vuk Štef. K ar a d žid v ,,W i e d e n m a n n’s und II a u f f’s Rei-sen- und Ltinderbescbrcibungen.“ Stuttg. u. Tiibing. 1837, zvez. 11. — „Život i običaji Crnogoraca," napisao (srb.) V. M. G. Me-dakovič v Nov. Sadu 1860, — ,,Časopis ldkaffiv Českyeh“ 1. 1876, čislo 2., 5. in 33. (Dr. Bouček je dopisoval iz Črne gore 1876—76.) — ,,Wicner raedissin. VVocbonschrift" 1876—77: „Er-
katerim je bilo to „narodno poljo“ do zdaj še jako malo znano, če ne popolnem neznano.
Naj si ga vsak, komur so zdi vredno, dobro ogleda ter premišljuje in obdeluje na dalje tako, da bode po godu tudi strokovnjakom; kajti jaz nisem „strokovnjak“. Zato so ne spuščam v ni-kako presojevanje (kritiko), nego verno pripovedujem samo to, kar sem zasledil o tej stvari po knjigah in časnikih. — Nekoliko za-nimljivega sem zvedel tudi v Beču po mladem imenitnem Črnogorcu. *)
Naj vzamem najprej v misel na kratko to, kar je napisal o črnogorskih in srbskih zdravnikih samoukih v imenovani nemški knjigi Vuk, ki se jo pa, dasi nestrokovnjak, vendar pri vsi svoji skromnosti spuščal nekoliko tudi v presojevanje.
Zdravnikov, vsaj znanstveno izučenih, ni po njegovih besedah v črni gori, pa ni bolezni ni ondod toliko, kolikor med omikanim, mehkužnim svetom. Vso te besedo imajo do malega svojo veljavo še dandenes; kajti razen odi n ega kueževega zdravnika ni nikakega drugega v vsi Črni gori.
Glede znotranjili bolezni so Črnogorci strašno nevedni. Za vse znotranjo bolezni, med katerimi jo najhujša nekaka vročinska bolezen („Nervenfieber“) po imenu „pošalina“, “) no rabijo Črnogorci drugega nego nekoliko domačih p o m o č k o v (zdravil 3) ali pa . . ničesar, prepuščajo prcbolevanjc jaki naravi črnogorski.
Včasih pošiljajo tudi po „pope“, da prihajajo k bolniku ter molijo zanj, da bi mu Bog dal zdravje.
Posebno moč so preprosti Črnogorci za Vukovo dobo pripisovali tedanjega „vladike“ molitvi. Ker jim jo bil pa vladika mnogokrat predaleč, zato so mu pošiljali samo bolnikovo „kapico“ ter ga prosili, naj moli nad njo, a vladika so ni branil nikdar. — One bolnike, katerih bolezen jim predolgo trpi, pošiljajo v samostane, posebno pa besniko („Rasende“) in tako imenovane obsedence, ki jih zdravijo potem njihovi „kaludjeri“ (menihi) po stari neumni šegi, vklepajo jih v železje in mahaje neusmiljono
lebuisse in Montcncgro". 1875 —7G von Dr. II ic k 1, gcwcs. Spi-talarzt in Grahovo. V istem časniku 1876, str. 1280, dopis Dr. F. S tciner-ja o Srbiji. — „Der Militiirarzt“, (Wien) 187G, str. 190. (Poročilo nekega avstr, zdravnika s Cetinja: „Montenegro's Sanitiitscinrichtungen.^) i. t. d. —	Pia.
*) Pero (Peter) Vrbica, prebrisan mladenič, izvršil je 1. 1878 gimnazijo v Terezišču (Thcresianum). Oča mu je slavni junak in sedanji črnogorski minister Mašo Vrbica. —	Pia.
8) Po Vukovem „rječniku“ atr. 562 „typhus abdominalis" (Bauch-typhus); znanstveno je pa „pošalina<l = typhus; prim. ^trbušna pošalina" (Bauchtyphus); „Obzor'‘ 31./5. 1878, str. 4. — Pia, *) Zdravilo = arb.-hrv. ^lek** ali ^liek'* (po Vuku jdijok").— Pia.
Po njih. To pa zato, da bi imenovali one hudiče, „kateri so v njih“. Kedar so to zgodi, zapišejo onih hudičev imena brž na listke in vržejo te listke na ogenj.
Ker sc jo pa na ta surovi način ozdravilo vendar nekoliko takih nesrečnikov, zato so začeli taki samostani, kakor n. pr. S turi e ni c a (v Srbiji) zbog čudežne moči sloveti tako, da vodijo včasih celo Turki take bolniko tja. Tako se je godilo vsaj za V u-kove dobe.
Ali z v u n a n j e bolezni odpravljati, posebno rano celiti, spah-Jjeno in zlomljene ude vravnavati znajo po Vukovih besedah Črnogorci, da „malokateri — ali morda nijeden narod tako“.
„Res, da včasih njihovi samouki brez pravega orodja in pod-»uka kaj pokvarijo ter pošljejo v krtovo deželo nekaterega ranjenca, »kateremu bi bili izučeni zdravniki pomogliinga rešili smrti vsaj »tako, da bil ostal, kakor pravijo Srbi: „bogalj“ („Kriippel“); *) »ali kakor je to dognano, — ravno tako se upam na drugo stran »trditi, da izcelijo oni t. j- črnogorski samouki do dobrega to-»liko takih ranjencev, katere bi bili izcelili tudi evropski zdravniki, a samo tako, da bi bili ostali ... bogci (zopet „Kriippol“).
—	Tako beseduje sloveči Vuk, ki ga pa na žalost ni več med nami, da bi nam razodel uzroke tej svoji trditvi.
Okanimo se za sedaj vgibanja, ter poslušajmo raje, kaj nam pravi vrli narodnjak na daljo o samoukih ranarjih, kakoršnih je še mnogo po Crni gori, nokoliko tudi še po Srbiji.
Omenjeni samouki napravljajo sami za rane nekako mazilo („inelem“) sosebno iz „laškega olja“ , kozjega loja“ in „voska“. Zdravijo pa tudi se zelmi. „Četudi nijeden Črnogorec ne ozdravlja »zato, da bi si s tem služil kruh, vendar se nahaja med njimi po-»jedinih, kateri znajo tej „umetnosti“ posebno glas („die als Meister »gelten“). Po navadi prehaja ta učenost tudi z očeta na sina. — »Samo taki samouki so ozdravljali ranjence v srbski vojski za »slobodo“ (1815).
„Cudno je pa, da taki ranarji ranjencem ne dopuščajo piti vode; se sli v o vic o se pa smejo napajati, kolikor jim je drago.“
„Lahko si misliš — veli Vuk — muko, katero jim zavdaje (zadaje) ta pijača." — „Res, da srbska slivovica ni jaka, pa je vendar opojna pijača, in ranjenci sc opijajo prvo dni tako, da so
') Naša ,,pokvekau, „pokvečen“ jc iz nemškega ^uetsclicn*'. Prim. pri Vuku tudi hrv. „bogac‘‘ (hrv. Slovenci pravijo nemara „bo-gec“)c=l. božjak, Bettler, 2. Kriippel; oba pomena iz „u-bog‘f, kakor naš ^bižec*' nm. ,,ubo2ec“. — Zastran pomena prim. pri Murku tudi „št(5rc“ : 1) Bettler, alter Mann itd. 2). Kriippel, kakor zastardla češka beseda „štorcdr“ ali ,,šterci'f'‘ iz sredovečno ndm. „Sterzer“ (vlačugar, potepuh), tedaj ni okrajšana iz izmišljene besede „išterc“, ki jo izvaja Murko po krivem iz stal, „ištf|,l< (iščem, iskati).	Pis,
ne zavedajo čisto nič.“ — Ranarji jim brodijo tedaj lahko po ranah, da iščejo po njih svinčenk in koščic (razdrobljenih kosti) ter ravnajo ž njimi, kakor hočejo; kajti ranjenci, tako opojeni, no nagajajo — ne čuteč bolečin — ranarju z nikaltim javkanjem niti prenovedanjem, kakor da jih omamiš s kakim novim mamilom („modernes Bet&ubungsmittel“, „narkotikon“).
Ali to — kar so tiče takega omamljanja, no velja o Črnogorcih, (kakor bi utegnil kdo soditi po Vukovih vpletenih besedah), nego samo o Srbih po Srbiji. O zadnjih turskih vojskah (1876—1878) celili so, kakor vemo, srbskim ranjencem rane (brez malega) izučeni ranarji. — Ker ni bilo dosta domačih te vrsto, vabila in privabila jo srbska vlada mnogo tujih.
V	Črni gori so pa poleg učenih tujih zdravnikov opravljali šo na poslednji turski vojski tudi mnogi domači samouki, in to vsi, ti in oni, brez kakega mamila. ')
S čudovito potrpoživljostjo in s pravim junaštvom trpi junaški Črnogorec strašne bolečine, lcedar mu reže ranar živo meso iz hude rane.2) O tem čitamo v Medakovičevi knjigi (na str. 184) to spomina vredno zgodbo: „Vrsni (vrstni) junak Mašan Sa-„vov Petrovič, dobio je grdrau ranu na Žabljaku (1852 god.) „Svaki je mislio, da preboljeti neče. Ečim3) mu je sjekao gnjilo „meso i guštere, 4) ali ovaj nikda ni jauknuo nije, več je pušio i „gledao svojim očima, kako tudja ruka sa njega živoga odsieca „(seka, režo) meso. Mašan je imao tad(a) preko 50 godina (lčt), „pa mu jo opet rana zarasla."
Tudi Medakovič potrjuje, da niso imeli Črnogorci nikdar drugih zdravnikov („ljekara“) razen jedinih ranarjev. — Ti ranarji pa so niso učili ranarstva nikdar v nobeni šoli; ves nauk jim je to, kar se nauči samouk od samouka; a vendar znajo, veli vMe-dakovič, izcoliti („izvidati“) rano kakor drugi zdravniki. Črnogorec neče tujcu pokazati „svojega načina1'; ali iz srca rad izceli rane vsakemu ranjencu. Mnogokrat so pripeti, da je zdrobljena kakova kost; ali on vendar izceli, da je zdrava roka in noga, samo da ni več tako trdna, kakor je bila poprej s celo kostjo, pa no odrežo nikdar roko niti noge, naj bodo rana s tem večja. a)
črnogorski zdravniki samouki znajo tudi krv puščati, rožiče ali kupice staviti („mečati rogove11) in vrtati glavo („trapati“, trc-
’) Vendar se včasih pripeti, da silijo domači ljudje hudo ranjene z opojno pijačo, dokler jih ne opojč in omamijo do dobrega. Tako se je vsaj godilo, kedar so prihajali ljudje obiskovat ranjenccv v Grahovsko bolnico 1.	1875—76.	Pis.
2)	Ali „nulla regula sine esceptione/* O tem kčsneje.	Pis.
a)	Turska beseda (ranar).	Pis.
;,Mišice“ (Muskeln).	Pis.
5) ,,Ako jo najgrdja rana u ruci ili nozi, neče nipoato sjcči.“ (Me-
dak. 183.)
paniron), tako tudi uravnavati izpahncno roko ali nogo iu izvleči »zrnje1* (svinčeno) iz mesa in kosti. — Nekateri Črnogorci poznajo tudi trave, katere so dobre za zdravila, kedar pikne koga kača; tako vedo i za zdravilo, kedar piči koga š čip a v ec. ')
Po Vukovi svedočbi znajo Črnogorci staviti tudi „koze“ to je, „ospice“, ali osepnico, srb. „boginje“, česar jih jo naučil sloveči vladika Pot er I., „sveti“, kije vladikoval od 1. 1770 do 1830, ter so ga imeli še bolj v čislih nego njegovega naslednika Petra II. Petroviča Njegoša.
Tako sc je po posebnih okolnostih črnogorskih — po vodnih m silnih tarskih vojskah pri toliki siromaščini, — osnovalo narodno ranarstvo, kakoršnega ni zdaj več v vsi Evropi. — Naj dodam še to, da znajo Črnogorci vračili,J) tudi živino. Več podatkov
0	njihovi živino/dravski vednosti pa nisem mogel najti. „1 stoko znadu oni lječiti“, — to jo vso, kolikor se nahaja o tej vodnosti v Medakovičevi knjigi.
Toliko sta o „črnogorskih“ in „srbskih“ samoukih zdravnikih, t- j. ranarjih razglasila imenovana narodnjaka, a »nestrokovnjaka: Vuk pa M e d a k o v i č.
Poslušajmo zdaj, kaj pravijo o teh samoukih, pa tudi o „Sr-bih“ in „črnogorcih“ sploh, izučeni zdravniki, tedaj strokovnjaki — se svojega stališča.
Na prošnjo sedanjega kneza črnogorskega Nikolaja I. poslala je naša vlada že septembra mesecaj. 1875 (dokler so so bili s Turkom šo sami hrabri Hercegovci, a Črnogorci tedaj samo skrivaj), tri učeno zdravnike slovanskega roda na pomoč; kajti so prenašali preobilno število ranjencev iz Hercegovine v Črno goro. A ondi ni bilo tedaj razen kneževega zdravnika, po rodu Prancoza, (ki je tudi polkovni zdravnik „na francosko stroške‘M, uijcduega izučenega zdravnika. 3) Oni trije zdravniki so bili
') Škorpijon. V črni gori mu pravijo „Spurak 1 menda namesto „šku-rap(‘ iz lat.-gr. scorpius, seorpio; axoQfr/ni;1 nmonimv. — Slov. „skrak“ (Drobn,) ali »skrakek1' (namesto ,skrap‘, skrapek', prim. stsl. „skrapiju) postal je nemara iz iste lat.-gr. besede. Glej Mat z en. „Cizf slova“ (334 in 409).	Pis.
2) Stsl. glagol vračili (zdraviti) živi fie ,,8em pa tam“, sosebno med Staj., ogr. in hrv. Slovenci. Tako tudi ime (subst), ,,vrnč“ (zdravnik, po Di-obn. Bader, Arzt, il medico); po Murku „vraeitel“, „vračnik“ ; dalje „vraetvo“ (Drobn.), po glasu „vraštvo“, Arznei, zdravilo. Tako nm. „vrastvo“ čitaj tudi v „letop. Mat. slov.“ 1877, str. 122, l.odd. Ondi čitaš tudi ogr.-slov. glagol „zvračiti“ „iz-vračiti‘‘ (ozdraviti), n na str. 95 ^vračitel*' (kakor pri Murku) in glag. ,,vračiti“. Med Bel. Kranjci sem slišal nekdaj 'račiti, iz-’račiti, 'raštvo. — Gl. Miki. „Lexic. psl.-gr.-lat,'1 II. str. 75 — 76.
3) Dve leti poprej bavil se je na Cetinju tudi že neki drugi zdravnik, žid (jud); pa mu ni nič kaj ugajala sapa črnogorska, kajti
letopis 1878. III.	9
dr. M i š c t i č, mestni zdravnik iz Dobrovnika (Ragusa), dr. B o u č e k, Čeh, bivši zdravnik („sekundar“) v vesoljni bolnici v Beču, pa dr. II i c k 1, Moravec, zdravnik (nekdanji „sckundar“) iz „lludol-fove bolnice" Bečke. Vsi trije so znali srbski ali hrvatski, samo poslednji iz prvine ne do dobrega, pa se je brž priučil na mestu.
Dr. Miše tič in dr. Ilickl sta bila s Cetinja poslana na Grahovo, dr. Bo uček pavŠavnik (severno-vzhodni kot Črne gore, samo pol ure od turske meje proti Drobnjakom hercegovskim, ki spadajo zdaj k Črni gori).
V	Savniku so bili bolnico za ranjence napravili iz poprejšnjo učilnico na štiri razrede; druga bolnica je bila ona na Grahovem, tretja in četrta pa na Četinju. Prve tri so imeli v rokah izučeni zdravniki, četrto pa po dr. Boučkovem poročilu neki črnogorski ,doktor1, t. j. samouk, zato ker premala množica učenih zdravnikov (avstrijanskih in ruskih) ni mogla vsemu kaj.
„Takih dohtarjev je dosti11 — piše dr. B. — in ljudje so jih bili tako navajeni, da sem imel mnogo opraviti, predno sem jih odvadil starih, napačnih navad teh samoukov. Tako je zahteval iz prva od mene vsak ranjenec, naj mu izmijem rano s6 slivovico, a na rano naj mu denem tako imenovani „melem“. ’)
„Nijeden izmed ranjencev11 — poroča dr. B. nadalje — ni hotel piti vina, — v ,vročici1 2) pa vode ne, rekši, kor to ranam škodi. — Poglavitno opravilo zdravnikovo je po njihovih mislih, da izvleče svinčenko, ter radi trpe v ta namen najhujše bolečine. Dajo si rezati telo, dokler ni izvlečena.1' —
Vse to nam kaže, kakšen je . . . samoukov „mičin“.
Pri vsem tem so pa, — človek ne bi verjel, — ti junaki strašno občutljivi, ter nečejo pretrpeti ni najmanjše bolečine.;|)
Nove rane obvezujejo se ^urovo11 ovčjo kožo in jo puščajo na njih po nekoliko dni. Lahko si mislite, da nc diši lepo, ke-dar rano razvežejo, posebno če mine, — kakor sc je nekolikokrat
že po 9 mesecih popilml je iz črne gore k svojim bližnjim bratcem na Tursko.	Pie.
’) Ne vem zakaj piše dr. Rone ek zmerom ,,mel“. Po Vuku samo „melem‘< (turska beseda] = emplastruin, Pflaster. Tako piso tudi dr. Ilickl in pravi, da narejajo ta „melemu iz voska, kadila, m ti d a, olja pa	iz žganega vina.	— Ta zapisek ali „recept“
se tedaj nekoliko	loči od poprejšnjega	(Vukovega).	Pis.
‘2) češki „hofečka“,	srb. ,,vru.čica“ (hitziges Fieber).	Pis.
■'*) Isto očita dr. P. Steiner i srbskim vojščakom. „Wr. med. W.“ 1876, na str. 1*280. — Neki dr. M. K. se pa jezi v „Wr. Tagbl.1' 14. jul. 1876 v dopisu iz Belega grada nad surovimi srbskimi mazači in kostolomci (,,die wildon Pflastorsehmierer und BOgcnanntcn Beinbrecher"), t. j. samouki, ki jih je bilo tedaj poleg izučenih zdravnikov še nekoliko na srbski vojski 1, 1876.
Pis.
primerilo zbog različnih napotij, — kakih 14 dni, prodno prinesejo ranjenega siromaka z bojišča s tako obvezano rano na „nosiIih“ ali (pa iz daleč) na konju čez hribo in doline v bolnico, do ka-tore je bilo z bojišča včasih po dva dni hoda, pa tudi več.
Nekateri, dasi na nogi hudo ranjeni, prihajali so peš. Med ranjenimi se je nahajalo tudi mladeničev pri 16 letih, celo po večkrat ranjenih. A vendar so bili vsi veseli in niso mogli dočakati dneva, da bi srečno preboleli ter šli . . . zopet nad Turka.
Ne moremo in ne smomo tukaj na drobno popisavati vsega, kar sta dr. B o u č o k pa dr. H i c k 1 namenila samim strokovnjakom; izbirati nam je to, kar spada v naš namen.
Vsak ranjenec dopušča zdravniku — veli dr. B. — samo toliko, da mu izvleče, in to mahom, svinčenko — da mu iztrebi razdrobljene kosti — in da mu prereže „žlezo“ ') — tudi n e m u-donia. (Tako namreč zahtevajo).
Noge si pa ne da odrezati živa duša. Bolnik in prijatelji njegovi pravijo naravnost, da raje umrje, nego da bi si dal nogo odrezati. — Za prste se pa ne bojč tako. Dr. B. je bil tako srečen, da je zacelil dvema ranjencema prst, v katerem so bile kosti prebite. Tega ni mogel opraviti s svojim topim ,nožem1, neki samouk, pri katerem je iskal t&k ranjenec pomoči že poprej.
Čudno se zdi tujcu, da ne morejo junaški Črnogorci, kakor jo bilo že povedano, pretrpeti naj manj e bolečine; veliko (kedar so jemlje n. pr. svinčenka iz globoke rane) prenašajo pa ros junaški. Tudi sicer so (po Bo tičkovih besedah) voljni, poslušni in mirni bolniki, ali jako zvedljivi in besedni. Vsak hoče vedeti, in poprašuje izučenega zdravnika, zakaj dela tako, a ne tako, kakor njihovi dohtarji, tor sodi mahom njegovo ravnanje. Razsodba Pa šviga od ust do ust, in za teden dni ve vsa Črna gora, kakšen je ta ali oni zdravnik. Nekateri so tudi zelo izbitljivi ter hodijo od bolnico do bolnice. Muogokrat. je prišel s kakim bolnikom k dr. Boučku tudi neki samouk, in „prigovarjal“ njegovemu počenjanju. Nekega dne ni hotel pritrditi, da je roka „zlamana“. Debelo je gledal, ko izvločo dr. B. na to iz rano prebito kost.
Oba imenovana zdravnika sc tožita, (posobuo pa dr. H., kakor bodo povedano pozneje), da jima iz prvino Črnogorci, vajeni samo svojih „samoukov“, niso nič kaj upali, in pošiljali k njima ogleduhov, da bisoznavali, kaj delata in kako ravnata tuja zdravnika (katerima so bili neizrečno na potu tudi stari predsodki in vraže ali babjoverstvo. 2) —
') Dr. Bouček rabi češko besedo: „hliza“ =1) Driise 2) Ge-sclnviir; srb.-hrv. je Driise „žliezda“, po Vuku ,,žlijezda“, — Gcschwiir pa po njem „čir“, (osterr. Ais), apostema, absceBsus. Tu velja menda 1. potueu. Tako misli vsaj neki „česki strokovnjik“.
Pis.
'-) Ob nedeljah in sobotah se ne sme, pravijo, počenjati nikako opravilo i. t. d.	PiB.
Po Hicklovih poročilih ozdravljajo samouki z n o t r a 11 j o in zvunanjo bolezni s „pilom iu mazilom" *) iz različnih stvari. Za grižo („<ly s o ut o ri a“) rabijo zmes iz opečnega praha (Zio-gelmehl) pa meda. Za poltne (kožne) bolezni jim rabi duha-nov sok (Tabaksaft), ki ga izcejajo kar iz „čibuka“ ter pomažejo ž njim polt na nozdravem mostu.
Za vravnavanje zlomljenih kosti' („bei Knoclicnbrueheu“) v roki ali v nogi rabijo drevesno koro brez kako podblazine („ohne Polsterung i. t. d. ")
Kako obvezujejo Črnogorci obstreljenim in drugim ranjencem rane, prodno jih pošiljajo po navadi na tovornih konjih 3) daljo do zdravnikov po 1—2 dni . . ., o tem smo že slišali nekoliko.
Temu jo dodal dr. II. še to, da deuejo na rano najprej kos skopčevih pljuč („Stiick Lungo von einem Hammel“), a na to jo obvežejo s surovo „skopčevo kožo“, katora so po potu nikdar 110 menja. — Živo popisujo dr. II. tega zakoronjenega ravnanja neugodno iu (nosu) strašno „ueprijetne“ naslodko.
Kratkočasno jo pa čitati popis, kako so jo dr. Hiclclu godilo na Orali o vem. Naj posnamem po obilnem poročilu samo toliko:
Predno sta prišla z dr. Mi š e ti de 111 na Grahovo, celil je ondi neki črnogorski „medik“ ali „lekar“. 4) Tega samouka so jima odkazali tudi za pomočnika.
Vesela sta ga bila, zato kor je kazal nekako po dobrem. Bil je voljan iu zvedljiv, -- ali samo na videz; kajti brž jo prišlo na dan, da je bil prava lisica. Daši jima je vedno obetai, da 110 bo ravnal nikdar sam ob sebi, nego tako, kakor ona ukažeta, — delal je skrivaj vendar na svojo roko in nasproti teinu, kar sta ona zapovedovala.
Neprestano jo podpihaval bolnike in netil njihove krive misli („predsodke“) o novih zdravnikih, tako, da nista smola več časa
')	,,Tr;inko uud 8albcn.“ —	Pia.
,J)	Vis popis najdejo radovedni strokovujaki	v ,,Wr.	med. Wochen-
schrift.11 187G, str. 1159—62.	Pis.
3) Na Grahovo so prinesli od oktobra mesoea 1875 do marca m. 187t> samo dva ranjenca na ,,nosilihu (VVald- oder Bauerntragen). O teh nosilih pise neki avstr, zdravnik v časniku ,,Der Milit. Arzt“ 187G, str. 190 tako: „Statt der N e u d b r f e r’ s c li e u Fuldtragen beniitzt der Montenegriner eine Tragbahre, dio iliin die Natur fertig liefert. Es siiul dies zwei gabelformige Holziiste, die mit Hiemeu verbunden uud mit Stroli, Laub und Kleiduugsstiieken be-deckt werdcn.<< . . . ,,Jedermann versteht seinen Kameradcn aus dem Sahlachtgewiilile am ltiieken oder mittelst einer Gowehr-bahte, ja selbst. uuf zwei dureli Riemen verbundenen II a n d j a r s (sic) auf den Vcrbandplatz zu bringen.	Pia.
4)	Po južni govorici prav za prav „ljekar(‘	= zdravnik.	Pis.
prislediti k nijodnemu ranjencu ni z roko, če ni bilo njega poleg, tn če ni on privolil. Večkrat sta mu pa morala celo dopustiti, da da je on novim ranjencem rano preiskoval, ali opravil včasih kako manjo ranarsko opravilo, t. j. kako malo „opcracijo“. ')
Ranjenci so verovali vanj kakor v Roga; dr. Miš e tiču in dr. II ic k 1 u pa niso verjeli in upali kar nič, — kaj, celo bali so so obeh, kakor bi bila prišla tjo . . . končavat ali iztrebljat jih.
Slutila sta vrla moža, da jo temu kriva sosebuo zvita buča samoukova. In uverivši se, da no opravita pri bolnikih ničesar, dokler bodo ta nagajivec tam, iznebita so ga s časom pod nekako pretvezo. — Dregnila sta v sršenjo gnezdo. Strašno hudi so bili zbog tega vsi ranjenci tor jima očitno kazali svojo nevoljo tako, da so niso hoteli dati njima več ni obvezovati.
Nekateri so nagajali še dolgo potem. Naposled sta pa učena zdravnika se svojo spretnostjo veudar preverila vso bolnike tako, da so začenjali modrovati: „Cosar pa naš knjaz“a) sta nam »poslala ta zdravnika, tedaj ne moreta biti brez mozga v glavi.“ — Kedar so pa stari nasprotniki preboleli in prešli, a prišli na njihovo mesto novi, priljubila sta se tem naglo spretna zdravnika, ter ravnala poslej lahko brez kake zapreke samo po svoje t. j. po svojem „načiuu.“ — Vendar se je še primerjalo, da je kateri ranjenec zahteval po svoji stari trmi, naj mu celijo rano tako, kakor je mislil on, da bi bilo bolje, — namreč po „domači“ navadi.
Šaljivo popisuje dr. H. preveliko občutljivost junaških Črnogorcev, „ki se boj6 najmaujega orodja rauarskega bolj, nogo velikega noža turskega („Handžar“), — ter potrjuje Boučkovo, sve-dočbe, da si ne da res nijeden Črnogorec odrezati niti roke, niti noge. Vsak veli, da bi raje umrl, nego ostal živ brez roke ali brez noge. — Vsi zaljubljeni so pa v svoj „molem“,ki rabi njihovim samoukom za vse rane brez razločka. Ravno tako pri srcu so jim njihovi „fitilji“ ali „vitilji“.a)
Od kraja si niso hoteli dati ranjenci v Grahovski bdluici nikakor ran z vodo izpirati; še bolj so se pa branili rdečo ranarske
') ,,Operatiou“ srb.-hrv. tudi iz lat.: „operacija“, češki ,,operaci“. — Težko, da bi imeli črnog, ali srb. samouki kako pripravno besedo za ta splošni pomen.	Pis.
*) Vsi Črnogorci pravijo od Danilove dobe svojemu knezu res po ruBki „knjaz“; tako velč (vsaj službeno) zdaj tudi Srbi svojemu, v nemar puščajo pravila jezikoznanska, menda zato, da se razločuje (jknčz1' od drugih mnogo iieimenitncjših srb. „knczov‘‘. Gl. pri Vuku na str. 278 pod bes. „kuez od knežine,11 „BeoBki (selski) knez“ itd. —	Pis.
3)	„Fitilj“ ali „vitilj“ m. po Vuku (64, 3): ,,što se u ranu meče; savije sc od svilca (Charpie), palc so namaže melemoin.(< — Po dr. Iiicklu ,,eino Art Bourdouets (,,Oliarpiewelger“, Moz.) aus Leimvand z ur Verbiitung d er Wu n d o n s c h 1 i e s s u n g.“
vodo, ') rokši, da jim hočeta zdravnika s to „rdočo vodo“ rano okužiti. — Tudi ]>otem, ko so bili žo preverjeni o dobrih nasledkih te rdeče vode, silili so Se, naj jim irpirata rane rajši ... z „ra-kijo“ (slivovico). „Consuetudo altera uatura.“ (Navada — železna srajca.)
S časom so so pa vendar privadili novega orodja, tako tudi novih zdravil, ter jih težko pogrešali, kedar jih je bilo konec.
Mično pripoveduje dr. II. tudi navade črnogorske, kedar pride kdo k izučenemu zdravniku (v bolnico) pomoči iskat. — Bolnik stopi v sobo molče brez trkanja na vrata in brez pozdravljanja. Potem popraša zdravnika, je-ii „medik“ ali „ljekar“ in zna li „liečiti“ '2) tudi z notranje bolezni.
Na vprašanje zdravnikovo, kaj bi rad, odgovori, da je bolan.
— Ko nato poprašaš bolnika, kaj mu je, odgovarja ti po navadi vsak: „Boli me srce." •"') Začneš ga pretrkovati in naslušati (,,per-cutircn u. auscultiren“), pa ne moreš zaslediti nilcake srčno bolezni.
— čudno! — Po dolgem izpraševanju še le vgoniš (vganeš), da je, — pa brez zamere . . . „driska“ 4) — če ga pa nato^ zopet poprašaš, je li res driska, in odklej je bolan, odgovori ti preprosto: ,Baš neznam.* — „Hodi z Bogom! — veliš — tega ti no verjamem.11 — Pravim ti vse jo resnično do zobca; smej se, kolikor hočeš.
Pa zakaj nečejo Črnogorci povedati po pravici, kaj jim je, kedar imajo to bolezen? — „Dozdeva so mi, pravi dr. H., da so črnogorski junak sramuje to bolezni, in za žive oči ti ne pov6 nijedon, da ima tako bolezen, čo ga ne vženeš (se svojim izpraševanjem) v kozji rog. — Drugače pa pov6 Črnogorec sam ob sebi vselej ono bolezen, ki misli, da ga trapi, in zahteva od zdravnika mahom kakega „domačega“ pomočka. Kedar mu pa zdravnik dopove, da jo to druga bolezen ter mu izroči zdravilo, in ga poduči, kako ga treba rabiti, — projde tako, kakor je prišel t. j. molče: ni „z Bogom" - 111 „hvala“!
Ali ker ne upa tujcu, zato korači najprej k kaki babi ali pa k samouku, in vpraša, kaj mu je storiti. Kar mu svetuje o n ali ona — to potem obvelja. —
Včasih prisopiha k zdravniku posol iz Orno goro od kakega hudo bolnega človeka. „Kaj 11111 jo“, vpraša zdravnik. — Odgovor: „Toliko da šo živi.“ — Včasih pa: „Mislijo da se loči žo duša od tčla,“ — ali pa tudi: „Umrl (umro) je.“ — Zdravnik: „če je
‘) „Sohwacho desinficircndo Losung von Kali bypermanganieum ery-stallisatum.“	Pia-
'l) Po Vuku ,,Iijcčiti‘<	(zdraviti,	ozdravljati.)	Pis.
s) Gosp. dr. Micki, ki je poročal nomški, bil jc tako vljuden, da mi jo poslal, naprošen, to izvirno besede pimneno, iu to s cirilico napisane: „I!0.'1H Me	CpiI,C.“	—	pis-
4)	,,Diarrhoe<‘ (sie dr. H.); prim. srb. hrv. ^drickanje*1 (Vk.) ,,dri-
stati“. (Maž. Užar.)	—	P*s-
že umrl, čemu si prišel po-me?“ — Posel: „E, hodite k njemu pogledat, morila vendar ni še p o vse mrtev.11 —
Ko pride zdravnik v siromaško kočo brez poštenih oken in brez dimnika (ognjišče jo sredi koče), najde bolnika ležečega na golili tleli ali samo na kaki „struki.“') Zdravnik vpraša bolnika, kaj mu je. Bolnik molči. — Popraša ga drugič. Bolnik 111 „be“ — ni „mč“.------------
Zdaj se obrne ubogi ... zdravnik proti domačim ljudem ... Ti pravijo:	„Menda jo umrl“. Zdravnik so skloni k
bolniku, potiplje mu žilo in čuti, da še . . . bije. Še le kedar Pove zdravnik svojo misel, kakšna je to bolezen, oglasi so bolnik: »Bog i Vi morate znati, ja noznam.“ Ž njim vred pravijo tudi domači ljudje: „Bog i Vi morate znati; mi noznamo“, ter slavč na glas Boga, a knezu žel6 zdravja, [anti zato, ker je poklical tako učenega moža]. — Zdaj prežene ubogega zdravnika strašan d i m, ki mu zapira sapo, iz koče pod milo nebo. — Zdravi črnogorski zrak ga brž zopet okrepča.
Vrnivši in pogovorivši so sila težko s preprostimi ljudmi zastran bolezni, kako treba ravnati z bolnikom i. t. d., — izroči jim zdravnik pripravno zdravilo na pr. kak „prašek“ (Pulver), ki ga je prinesel že sabo. — Misleč, da jim jo dopovedal vso do dobrega, odhaja. — Ali toliko, da mu jo koča za hrbtom, prileti nekdo za njim in ga vpraša: „Treba li „prašok“ . . . s papirjem vred zavživati?11 (Tako dr. H.)
Smeješ in čudiš so zopet. Ali to ni neverjotno 1) zato ne, ker je dr. H. poštenjak, karv se vidi iz vsega njegovega poročila; 2) zato ne, ker preprosti Črnogorci do zdaj niso bili vajeni izučenih zdravnikov in njihovih „čudnih“ zdravil, kakoršnih niso videli nikdar poprej.
Ježila bi se pa čitateljem koža, ako bi jim popisal živo in zvesto po Hicklovi pripovedi, kako žalostno so godi siromaku Črnogorcu ondaj, kedar oslabi tako, da no moro voč po „vsoh štirih11 laziti iz kočo .... Prepuščam to strokovnjakom.
Kdo sc ne čudi, da so Črnogorci, četudi žive v tako revnih, nezdravih kočah, tako krepke narave! Dr. B. veli, da mu jo srečno prebololo nekoliko črnogorskih ranjencev, pri katerih si ni bil v svesti drugega nego . . . smrti. Ali zmogla jo jo neizrečeno trdna narava črnogorska.
Po istega zdravnika svedočbi stavijo ali cepijo črnogorski samouki tudi „koze“, “) a 110 samo na rokah, nego na katerom
') ,,Struka‘‘ jo nekak plašč, podoben jako dolgemu in debelemu hrv.-alov. ,,gunju“ (kocu).	Pia.
a) Kakor imamo mi tri besede, tako Srbolirvatjc za isti pomen: ,,ošpice" ali ^boginje'1, tudi ,,kraste'* (,,veliko in inale“), Pocken, Blattorn, variolae (Vk.) — Sem pa tam pomenjajo Slovencem ^ošpice” ali ,,osdpuice“ tudi ,,Masernl<. Nijedno ,,prosto“ ljudstvo 110 razločujo bolezni tako natanko kakor učenjak.	Pis,
koli mestu. — Iž njegovega poročila so vidi, da samouki ne zdravijo zastonj, in da so so do zdaj bogatili obilo, zato ker ni bilo ondi izučenih zdravnikov, ter jih ni še dan denašnji.
Nekateri samouki izpo d r oz u j oj o „steklim ljudem" jezik, ter se hvalijo, da so jih ozdravili „na ta način" že mnogo. Več podatkov o njihovem „uačinu“ in njihovi spretnosti nisem mogel zaslediti. — Na vojski pomagajo samoukom črnogorskim vrle in hrabre Črnogorke.
Toliko sem hotel, in to, kolikor se je dalo, „po domačo" povedati o „črnogorskih“ in „srbskih“ samoukih, kakoršnih ni menda zdaj na vsem svetu — ali vsaj v Evropi ne.
Naj sodijo strokovnjaki!
Tukaj ne loževajo tako velikih kresov, kakor na Kranjskem. Za kres davajo sosedi vsak po malo kakovoga trnja, da je več plamen. H kresu pride mnogo ljudi, možkili in ženskih, mladih in starih; stareji samo stoje okolo ognja, a mlajši, posebno pastirji in pastirice, primivši so za roke, store kolo okolo kresa gorečega in plešejo ples kolo, vrteč sc zdaj na desno zdaj na levo, pevajoč zdoli zapisano posmico. Kedar kres pogori, fantiči jedcu po jeden stopi iz kola, a kolo so koj zopet zveže, so zmuzne pod rokama kola, skoči priko žeravico, smukne na drugi strani pod rokama kola vun, in ednako stori, kadar skoči nazaj čoz ogenj, ter se zaplete zopet v kolo; za tem skačejo drugi ednako, dokler se napojejo, nasmijejo in naveličajo. To se razume, da kdor ni vreden ognja preskočiti, da no skače.
Drobtinice.
Kres v Istri.
(Blizu Bazna.) Zapisal J. V.*->
Pesmica pri kresu.
Gori, gori božji kres,
Da nam bude tuka ples Bogu na čast,
Babin janjac Okol kresa skače, Babin janjac Priko krosa skoči, Babin janjac Zimu nam odnosi, Babin janjac Leto nam donosi.
I	svetomu Ivanu, Na veliku slavul
Mi imamo tu plesati,
Babinomu janjcu čast i hvalu dati:
Baba = zima, babin janjac = spomlad.
Matice slovenske
za leto 1878.
IV. snopič.
Obrazci iz prirode in života na Tatrah. *)
Kulturno - historičen obraz.
Po poljskem pesniku Vincenciju Polu priredil Lavoslav Gorenjec,
Podgorieau.
Najpridnejši Tatranci so gorjanci na zapadni Tatranski panogi. Ker je njih svet precej ljudnat, a zemlja uboga, zato morajo skrbeti za prislužek: pečajo se z obrtstvom, katero vendar ni še dovolj razvito, ter ne more ljudstvu dajati potrebnega dela, niti kruha. Sploh smemo trditi, da je na teh Tatrah gorjanec ubog pastir in z ubogo zemljo nadarjen kmet.
Gorjanec kmetuje, če	prav ubožno, a	vedno mu	je	kmetijstvo
glavna skrb, zategadelj se	marljivo peča z	njim.
Ta pridni ljud v gromade znaša šoto, gozdno zemljo, listje hi tratino — in marsikde vidiš tolik kup gnoja, da se čudiš in meniš, Bog zna, kakov kmet je gospodar temu zmešanemu gnoju, ft tak gnojni dvor je dvor majhne staje, v kateri je le nekoliko krav, jeden ali dva konja, kakih deset ovac, časi tudi kaka koza,
— vse imovina istega delavnega kmeta.
Ko mine huda, gorska zima in neha spomladanska slana, veselost oživi v narodu. „S p o m 1 a d, spomlad, spomlad ide!“
— radujo so gorjanci in pozdravljajo, ko se srečujejo. Kedor je na tujem, vrne se domu, a	kedor je doma,	ne gane	se	nikamor z
doma, če prav bi mu pot	na tuje obetala	več dobička, nego mu
ga obeča kmetijstvo.
Ko hitro pokne glas: „Spomlad prihaje!“ — poslovi se Ta-tvanec od svojega ljubega blaga in vkaže odgnati ga na pašo;
') Tatra ali visoka Tat ra, je najsevernejše in uajvišje gorovje na O gor s kem. Sestavljena je iz golih, raztrganih granitnih sten, katere se zelo strmo vzdigujejo iz široc>h dolin reke Vaga, Du-najea, Po p ra d a in O ra ve. Posebnosti tega gorovja so: njegove prdčne doline, katere se na gorčnjem kraji končujejo v kot-lanjo, njegova ostra in ozka slemena, njegovi vrhovi, kateri stolpom podobni mol6 k višku. Znamenita so tudi mnoga visoka jezerea na Ta tri, — imenuj6 jih „ morska očesa** — katera ob največji vročini poletni često pokriva zelena ledenina. Omeniti je še, da na Ta tri ne najdeš (dasi je do 7000' visoka) nijednega ledenika, temveč se jedino goli skalnati vrhovi spenjajo nad ločnico večnega snegi.
treba je posejati polje, prekopati in ograditi loke, očediti vrtove, popraviti meje, zato gospodarji priprezajo vozuo živad, zrnje čistijo za setev, prirejajo pluge in brano in semena rastlinam, ki jih gojč po vrtovih, gospodarji pak hrano pripravljajo domačim in najetim delavcem, ki hodijo na polje.
Le-ti gorjanci jako pridno obdeluj« svoje revno polje. Po-gorski oratar je vedno dober kmet — in bogati, če se le naseli na dobrem zemljišči. Gorjanec nikoli ne zapusti svojih gor, marljivo rije in vrta po svoji ubogi zemlji, ne šum6 in ne hrume mu vode na uha, ne kriče pastirji, ne piščo na piščali, ne prepevajo pesni, ki se drugodi vsako leto rade razlegajo po zrači, ko hitro ozelene polja, loke in gaji.
Izmed Tatranskih plemen imajo samo Podhalanje, tor Novotaržanje planinske pašnike v Tatrah, rekajo jim „liale.“ O Duhovem (binkošti) se vsako leto zberajo v poljski čuvajnici, a popreje včliko hromado (shod) skličo, pri katerem izmed sodnikov, županov ali „soltisov“, pod njegovo streho volijo „juhase“ (ovčarje) in njih načelnika (bačo). Ta velika h roma (la je sta-rožitno „viece“ (zbor), v tem zboru človek lehko opazuje slovanske ljudovlade pravne obrede. „Mala hromada“ rekajo kake vasi shodu na skupno posvetovanje, a „veliko hromado11 imeuujo zbor vse krajine, vsega pokolenja, poklicanega na „viece“.
Kedar pokne potreba, da se mora sniti velika hroma d a, od hiše do hiše, od vasi do vasi neso „bulavo“ (pravo) ali sod-nijsko palico. Bulavo ima vedno sodnik ali župan (soltis = schult-heiss) v svojem varstvu; soltis jo pošlje sosedu in pove, kdč, kedaj in pod čegavo streho bode velika hromada, katera je vsak pot na drugem prostoru. Sel, ki odnese bulavo, teče, da mu sapa zaostaje, k najbližji hiši, trikrat s palico potrka najpopreje na okno, potlej na vrata. Če so vrata zaprta, pokriči: „V e 1 i k a hromada. Soltis Hreptovski. V soboto!11 Gospodar pride in sprejme bulavo, ali če njega ni doma, vzame jo gospodinja, ali kedo drug domačih ljudi, če prav kateri otrok. Kedor prevzamo to palico, teče in nese jo neutegoma naprej, ko bi ga, ne/znam kaj motilo.
Vincencij Pol piše: „Videl sem mater, ki je dojila dete. Ko hitro je bil sel s palico vdaril na okno, prestrašila se je, vstala, dete posadila na tla, bulavo popadla selu iz rok — in odbežala je, kakor srna, dalje po vrtovih. Sel je dete dvignil s tal — in odšla sva na mejo k njivam, ter gledala za ženo. Za vrtovi je na polji oral sosedov hlapec. Žena je bulavo vrgla pred plug in takoj vrnila so k detetu. Služnik jo vstavil živino in plug — in pobegnil po polji ter dalje nesel bulavo. Kraj sosednje vasi — takoj pri prvi hiši je srečal devo, ki jo vrč nesla od studenca, vzel je vrč jej iz roke, palico potisnil jej va-njo, a deva je na moč urno pobegnila in bulavo po najkrajšem potu odnesla v selo.“
Po gorah, kjer so vasi močno raztresene, potoki narastli, kjer je treba plaziti se čez prelaze in klopi, po takih krajih narod ne
oddaje lehko bulave. Ali kazen o vseh okolnostih, ki se tičo hroma d e, velika je tako, da ga zbog nje nikakor ne zadržuje ne starost, ne vreme, ne noč, ne dan, ne nevihta, no voda, ne led, s kratka: prav nič ga ne zagovarja, bulava no smč ni trenotje zamujati so na poti.
V. Pol dalje piše: „Stari sodnik Hreptovski mi je pri-povedal, da jo o neki priliki njegovemu dedu sel bulavo prinesel na večer, ko so še vsi domači bili na polji. Ded je bil už£ jako prileton, iz hiše ni več zahajal sicer, nego le vselej o polu dn6; ko mu je bil sel bulavo vrgel na postelj, prčcej je vstal, po vrtu privehral pred veliko kočo, ki je stala za vrtom, vkresal ogenj in zapalil kočo. Koča je takoj vsa bila v jasnem ognji, a starček je, ko so iz bližnjih bivališč jeli ljudjč vreti skupaj, opomnil: „Od-dajte bulavo dalje, a mene po trijeh dneh položite v grobi Učinil sem svojo dolžnost, a vam naročam, da učinite to, kar sem učinil jaz 1“ Sel je bulavo odnesel dalje, stari soltis pak jo umrl še isto noč, do cela je bil onemogel o poslednji službi, s katero je počastil hromado.“
Hromade se zbirajo pred polu nočjo. Starojšine in sodniki vseh vasi s prisežnimi in starejšimi srenjčani vred se shajajo ta čas pod odločeno streho. Najčešče se zbero v hiši bogatega sol-tisa ali istega gospodarja, kateremu je velika čast, če „včliko hromado“ skličo v njegovo hišo; tak gospodar gostinski počasti hromadnike.
Vendar ta gospodar ni ud zbranemu svetništvu, ne glasuje, ampak ima le skrbeti, da vredno pozdravi in sprejme goste. O vsakem takem zboru morajo izpod strehe oditi žene in otroci — it\ vse možko in žensko služništvo. Okrog zborišča znatno oddaljeno v veliko kolo stopijo mladeniči, ki nimajo še pravice, da bi v zbor zahajali. V njih kolo ne sme stopiti noben otrok, nobena ženska, tudi noben tuj človek ne. Nekoliko na strani stoji, ali leži stražnik — in čuje vso noč. Kedar hromadniki pozdravijo drug drugega, starejšina (soltis) z bulavo udari ob mizo in povpraša: „Kedo je sklical zbor?“ — Samo trije gospodarji imajo pravico, da skli-cujo „hromade“, a le takrat, kedar to zahteva velika potreba, ali, kedar narodu preti kaka nevarnost. Nihče se ne upa zbora sklicati brezi velike potrebe, kedor bi to učinil, moral bi vsakemu izmed prišlih navzočnikov globo plačati za pot, za izgubljeni čas, za noč, a poleg tega bi ga na vse živo dni zadela sramota, da bi o nobeni priliki več ne smel zbora sklicati.
Vprašanju: „Kedo je sklical zbor?“ — odgovori jeden istih, ki so zahtevali bulavo, ter zboru kratko, a jasno dopove, kakova potreba je vstala. Po tem razjasnilu zborovalci jemo premišljati — in drug po drugem razodeno vsak svojo misel: prvi je na vrsti najmlajši gospodar. A kakor hitro se razodeno vsi, vstane „uch-wala“ (sklep). Ta „uchwala“ je o vsaki priliki jako kratka, če se sklepu nihče ne upre, najstarejši župan pokliče pisarje in nekoliko starejših mož v zboru, in le-ti sklep odobre in spišo v po-
sebni izbi. Po nekolikem časi hromadi prečitajo spisano odobravo, zborovavci pa zlože novce, ki jih zahteva ta ali ta potreba: pot potrebnih pooblaščencev o sodnijskih zadevah i. t. d., i. t. d.
A v slehernem takem zboru je nekoliko ubežnih pravnikov. Ti pravnici so zborniških okolnosti zavetniki in vstajajo tako-le: dečka, ki se dobro uči in ki o sebi daje nadejo, da bode kedaj „moder kmet“, takega dečka na hromadine troške dade v visoke šole — najrajši pijaristom v Podolenjec. Tak mladič vsako leto peš pride na počitnice domu, stopi pred župana in zborniškega starejšino, a župniku in vlastelinu nese pokazat svoje izpričevalo. Kedar pohodi vse te mogotce, obleče gorsko „hunko“, preseli se v pastirsko kolibo, pase koze in roditeljem pomaga o žetvi. Po-dolenjski dijaci najrajši pohajajo visoke šole v Olomuci in na Dunaji, ko hitro pa zvrše pravniške nauke, vrnejo se domu, oženijo se in uredujo zborniške okolnosti, ter vračujo, kar so hro-made potrosile njim na omiko. To so sami izučeni pravniki, vrlo pišo nemški, čitajo Horacija, Krasickega in Skargine „Životopise svetnikov in svetnic Božjih*1. Te dijake veže huda kazen, zategadelj skoro ni nobenega, ki bi se izneveril, ali ne vrnil domu, ter bi ne živel hromadi na prid. To je povod, zakaj na Tatrah nahajamo obilo dobro, vrlo razsvitljenih omikancev, ki so vendar nravni, oblečeni in delavni tako, kakor so drugi gorjanci.
Velike zbore imajo samo Podhalanje in Novo tar žanje, kajti le v njih krajinah se je moglo najsvobodnejše razviti Ijudo-vladno živenje. Tu se o vseh životnih važnostih posvetuje v velikih zborih.
Med važnostimi je tudi poletna paša, zato volijo „juhase“ (ovčarje) in „bace“ (načelnike).
„Baca“ ima posebno sodnijsko pravico ves čas, dokler je kaj blaga po pašnikih in pastirjev po kolibah. Načelniku morajo pokorni biti vsi juhasi.
Vsaka vas ima svoje pasišče. Nekatera pasišča so županovih rodovin imovina. Pravico po istem pašniku pasti imajo ali vse vasi, ali vsega županovega rodu družine, ki jih gorjanci imenujo po praoči ali ,,pniaku“. ') Takih družin posamezni udje rekajo : „Jaz sem Kraljem iz rodu; jaz sem Toporom, jaz Hreptovskim, jaz Nedzom, a jaz Tatarom iz rodu.“ Kder je pašmška pravica splošna, tam nihče sam ne pase svojega blaga, ne ovac, ni koz, ampak izroči blago občemu nadzorništvu. Odbrani „baca“ in njegovi pomočniki se ustanavljajo na splošnih pasiščih.
Kes, krasen prizor je, ko pastirji prvikrat spomladi svoje črede ženo na zelene gore. Vse vasi v Norotaržki dolini in na Po d h ali se pomičejo na cesto; pozdravljajo se vsi povprek, izpremljajo „juhase“ in pozdravila pošiljajo sorodnim „bacam“. O joku vsakdo izroči svoje blago pastirjem; otroci se poslavljajo od molzne krave, uboga udova s poblagoslovljeno vejico iz hleva žene
’) Pniak je majhen Bod,
svojo jecliuo ovčico z jagnjetom vred, ali kozico in kozlfča. Množi in množi se živinska truma in ljud. Otroci, lepo oblečeni, veselo popevajo in plešo okrog konj, ki so otovorjeni s kotli, z lesenim posodjem za mleko, za sir, za maslo in za druge dobitke iz mleka,
—	otovorjeni s posodjem za kuho in s toplimi koci. Tam pa tam kateri izmed otrok skoči na konja, ter kaže, da zna sedeti na konji. Dudlarji in načelnik ,,baca“, praznično oblečeni, ido naprej. ,,juhasi“ sekirice mečo k višku in igrajo z njimi, a mladi pastirji ves pot plešo, zvlasti Tat rančem priljubljenega „hajduka“. Narod prihaja na pot in donaša soli in „vodke“ (žganja), napija pastirjem in pastiricam, ki ido past; le-ti pak napijajo gostoljubim vaščanom. Svobodno, mirno stopa naprej takov izprovod. Blago, ovce in koze, prišle iz raznih staj, nete združiti se v gromado. Volčje in belo dlakasti psi, ki jih rede Liptovski ovčarji, črede zganjajo v vrsto na brodeh, kder so ljudje ali na plavih peljo črezi vodo, ali jo brodijo.
Plahe ovce se zmerom vznemirjajo, preširne koze se d'htivo odrivajo od gneče, a da „baca“, „juhas“ in Liptovski psi nimajo oči in dovolj razuma, ni narod, ni črede bi ne prišle naprej.
Gospodarstvo planinskih pastirjev po pasiščih je zanimljivo, polno vsakdanjih dogodkov in neprestanih različnosti, ki izvirajo iz posebnega života in zračja.
Gospodarji in lastniki množnega blaga po pašnikih vsakih štirinajst dni svojim pastirjem neso kruha in soli, vodke, sočivja in perila. Vselej jim iz pastirske kolibe ali iz „bacovke“ (načelnikova koliba) kedo pride naproti, zato da pridejo po najkrajšem potu tija, kjer se paso črede; zategadelj nikoli ne prenehajo občevati pastirji po pašnikih, in Podhalanje in Novotaržke doline seljanje.
Kakor hitro prvo mleko zvare v kotleh, takoj lastniki jemo prihajati po „brindzo“ ’) in „oštipke“.a) Na majhnih gorjanskih vozičih in v lepem lesenem posodji peljo to novino, ta dar planinskih pasišč v Krakov, kjer gorski sir prodajejo na trgu.
Marljivost, varčnost in obrtnost vrlih gorjancev Ta tram na zapadnem krilu je tako velika, da vsi okolici, ki se s temi gorami veže v gorenji Sleški, v gorenji O ge rski in v vsem Po visi ji ravno do reke Raba, — da vsemu temu svetu skrbč za stavbeni, za mizarski, za sodarski les, za leseno posodje in za vsakojake rezljine.
Po V i s 1 i, po Soli in po S k a v i plave les — in na vseh trgeh od Tješina do Bo h nje, ob vsom „Podgorji“ srečavaš gorskih vozičkov samo z jednim konjem, ki vozijo deske, skodle in druge izdelke iz T a t r a n s k e g a lesa.
*) Brindza == brimsenkilse.
2)	Odpadki.
Menda na tem božjem svetu ni boljšega obrtnijskega kupca, nego je Tatranec; gotovo ni na svetu prodajalca, ki bi znal varnejše računiti. Silno težko se človek pobota z njim; tudi pogajaš se z njim težko. Naposled se vendar le pobotata, ter znaš kup, a Tatranec zdaj še le jame potezati se za prfdavek. Ozira se po hiši, po gospodarstvu, po polji, — ogleduje rodovino in otroke, služništvo in blago, govori zvlasti o tem, kar je hvalno, toži, kako hudi so časi, kako ubožni so Tat ranči. A kadar ima voz uže pripravljen na daljšo pot, zopet sede in konja krmi iz roke, ali žalostno zamišljen pogleduje svojo junico.
„Kaj vam je, duša? — Kaj vam jo, ženska? — Kaj ti je, deklič ?“ — povprašujo jih ljudje.
„Oh, štejem, a vidim, da sem slabo prodal. Pot je drag, roba jo draga, mnogo milj daleč sem moral peš iti in voziti se, predno sem prišel do vas. A gore, kolike so! Kake so vode! Kaj še bode!
—	ali naj s temi groši idemdomu? — Kaj poreko otroci, ker jim no pripeljem ne „kukielek“ ‘) (štruc) od Matere Božje v Krakovu, in grudate soli iz B o h n j e, ni trakov detetu — in gumbov hlapcu ?“ —
Gospodar ukaže svojim ljudem, naj konju dade krme, a možu vodke, kruha in kake druge jedi. Deklice jemo zbirati trakove, dečki svitle gumbe, a druga družina zbira steklene bisere. Horal (gorjanec) vzame vse to hvaležno. Ali, če so kje blizu njegovi tovariši z gor, ne dotakne se vodke v merici, a jelo postavi na stran. Horal izgine in brzo pokliče tega ali onega znanca, ali ženo, ali dekliča, ki so z njim vred to ali to prinesli na prodaj, pije z njimi vred merico vodke, uživa z njimi vred skorijo kruha, žlico jela, sam za-se ne skrbi dosta, temuč le drugim streže. A če ga domači povprašajo: „Zakaj tako delate?" — odgovori: „Siij so ubožnejši od mene — to so naši ljudje.1*
Horali so jako usmiljen narod: ne kmet, ni meščan, niti gospod — nobeden ne more trpeti, da bi kedo gladen šel izpod njegove strehe. Dar dade jednemu samo, a zaužije ga nekoliko duš. To je takov običaj; pa temu običaju se nihče ne čudi, nikogar ne žali ta navada. Vsakedozna: kedor od horala kaj kupuje, da je beratija težka, a naposled, da je treba še gostije. A ko horal otide, ni še gotovo, da se ne vrne. Rado se pripeti, da se izpred duri ali izpred vrat povrne. A saj — kako bi bilo mogoče to, da bi na dalek pot odpeljal so na golem vozi?! —
,,Dajte mi pest slame ali sena. Saj sami znate, da Človek ne more sedeti na teh golih gredih.“
Dade slame ali sena horalu. Horal naredi sedalo, a naposled lulo izvleče na dan. Treba mu je še tobaka dati na pot; pa tudi ta tobak ni samo njegova lastnina, ampak kade ga vsi njegovi lj udj 6.
*) Kukielka
ein Tvtscken, brotcl.
Človek bi veroval, da horala ne bode več pod to streho; ali ni res to. Iloral meni, da so po taki beretiji hišni ljudje njegovi znanci. Ko zopet pride na somenj, takoj stopi v znano hišo kakor gost, pozdravi otroke in družino, poda jim kako malost na dar, o- pr.: ovčji sirček, kako brinjevko, ali nekoliko lepo ostruganih žlic, kakov klepetec ali kako torilice otroku; horal zna pozdravljati, govoriti, kratkočasiti, popevati in plesati.
Možki so jako vljudni; ženske pa so jako bistre in ugibične, kar vse zahteva kupčija in beretija. Horai je posebno varčen, na Poti ne potrosi ni groša. Vedno si pomaga le s tujo gostoljubnostjo ; horal zna hvaliti in živeti tako, kakor nihče drug ne; jadikovati zna tako, da srce poka človeku. Morda bi kedo menil, da je tega kriva ubožnost, a ni res to. Prav tako se vede tudi vsak imovit gorjanec. Ta njih navada izvira iz tega, ker poznajo svet, ljudi, in ker so varčni.
Horal pozna uboštvo, potrebe ne pozna. Ker zna sam sebi pomagati, tem bolje skrbi za družino, kadar je doma. Kar horali doma delajo, delajo vsi skupaj: skupaj nosevajo sukno v valjav-nico, — skupaj platno prenašajo na belišče, — skupaj hodevajo ovce kupavat — in blago, predivo in volno, — skupaj hodijo v lesove, — skupaj hodevajo jlo vino in po železo v Ogersko, a iz O g e r s k e v Sleško in Prusko, — skupaj o trgatvi zahajajo v vinograde, o košnji na senožeti — in o žetvi na polja. Ko so po leti zbere družina, ki se pripravlja kam ali na košnjo, ali na žetvo, dogovore se medsobno — in urno, brezi vsakoršnega prepira določijo, kateri izmed njih bode družbi starejšina. Starejšimi skrbi, da nihče ne prodaje zijal, — da nihče ne pospava, — da nihče novcev ne trosi, — da se nihče ne opije ali da ne zamuja nujnega dela, ki mu je odločeno. Vsak delavec ima svoj kruh, svoj sir in svoje maslo na poti. Če popotujo po gorah o vetru in grdem vremenu, v slehrni krčmi in gostilnici se malo Pomude, zato da se krepčajo. Ali nihče se 110 opije, kajti vsak pot le jeden izmed vse družine plača četrtko ali pol-četrtke vodke, s katero si vsakedo samo omoči usta, použije kosec kruha, ter ojačeni ido dalje.
Jako zanimljive so družbe koscev s kosami, ki jih imajo na ramenih se slamo ovite, ko se spuščajo z gor na Podgorje in Visli na pobrežje — in ko se razhajejo za Vislo, v Krakovsko, vSandomersko in L ub el s k o. Vsaka gruča se porniče po drugi cesti, v drugo vas iu k drugemu gospodarju. Kobzari (di-plarji) in skočki (plesalci) ido spredaj, za njimi pa se vali črna gneča „bandohov“. Le-ti sami sebi rekajo ,,kosbiarzi“ (kosci), a po ravninah jili imenujo bandohe. Po vsi Krakovski, San-domerski, a tudi po Mazovski gospodarji najemljejo horalskih koscev in bandohov o košnji in žetvi.
Kamor pridejo, v vsako selo, k vsakemu gospodarju pripojo in priplešo, ljud znajo kratkočasiti in razgrevati, s petjem in plesom razveseljevati tako, da jih nihče negostoljubo ne sprejme.
Vsaki „bandi“ načeluje starejša ženska, rekajo jej „bandoška“ Le-ta pozna vse vasi in gospodarje od Babje gore tija doKra-k o v a in S a n d o m e r a, in do Lublina, pred Vislo in za Vislo, prav do Varšave in Toruna, kajti bandoška se z brodniki vred vozi po plavih in ladijah, s kosci vred zahaje na košnjo, z bandohami na žetvo, a z dekliči natrgatvo v O g er s k o. Taka bandoška ogleda ves svet — od Visle do Duhava; a ker uboštvo in popotništvo uči in bistri razum, zato ima takova baba hujši jezik, nego deset možkih, in več razuma, riego sto mladeničev. Bandoška zna, kakove so tu ali tu gospodinje ali kakovi so dekliči, kakove so hiše, kakovi gospodarji, koliko je na ti ali ti loki treba koscev; bandoška dobro zna, lede poprejo kose loke in kdč popreje dozoreva strn. Bandoška zna, po čim jo kdč lekat platna, kako ljudje plačujo delo, kako je treba o ti ali o ti priliki delo razdeliti. Nje razum, nje ukazi ,,bande“ vodijo po krajini, v jeseni pa oživljene, bogate z novci vodi domu bandoška.
Kar Bog doma da — in natora, to žena se svojimi otroki vred pospravi, za	blago (črede) in	za volno skrbi juhas,	hiša pa
stoji tam in tako,	kder in	kakor je	stala.
Bandoška poznd, zdravila in rastlinje, bandoška je zdravnica, če kaj razžalosti koga, bandoška ga' poteši; da bi se krivica godila komu, Bog varuj tega! V nje varstvu so mladeniči, ki prvič ido na košnjo, in	dekliči,	ki prvič	ido na žetvo. Bandoška uga-
njeva in vedežuje	ljudem	po hišah	in krčmah, prorokuje	lepo in
grdo vreme, slaba in dobra leta; bandoška pripoveda svete „le-gende“ in modre dogodke. Bandoška sama ne dela, zategadelj pa tim bolje napreduje delo, ki ga vodi.
»Mnogokrat11, — piše Vinc. Pol sam, j,čudil sem se temu posebnemu ljudstvu, ki pozna človeško srce in človeške značaje, zvlasti tudi običaje, tako, da mu tisoč in tisoč milj daleč nič ni tuje ali neznano. Cesto ti taka bandoška razum in znanstvo obogati lehko mnogo bolje, nego mnogo knjig, ki jih prečitaš, če prav jih pisatelji niso slabo spisali.11
Bandoškina sodba je zahteva vse družbe, zato — kadar bandoška ukaže, da morajo kaznovati koga, ne čakajo, temveč takoj z vrše nje ukaz.
Horali sTater in od Babje gore hodevajo v Živec in v Suho, a odKostrenka in Lučka vSleško inMoravsko, v Ogersko in v Halič. Ilorali od Novega Sifcča in od Mu-š i n e vozare v O g e r s k o in v H a 1 i č, ali po ravninah ne zaha-jejo za Dunaj ec na iztok, temveč vozarijo le v najbližja mestca v Podgorji. Na poti morata živeti človek in konj, a spomladi konj daje ta dobiček, da ni treba najemati, kadar orjo in vlačijo.
Od Mušine prihajejo družbo dekličev, ki iz Ogerske do-našajo prvega sadja. Svojo beretijo začenjajo z ogerskimi čreš-njami, z marelicami in z breskvami, a končavajo jo z grozdjem.
Dekleta, združena v velike korušlje, imajo brente, polne sadja, in pohajajo mnogo milj daleč krajino, baš Krakov in Boh e n j.
Ta dekleta se po dnevi razhajejo po vaseli, po mesticih in po gradičih, a na večer sc vračajo le svojim vozovom in vozičkom po drugo, sveže sadje. Spraznjene vozičke pošiljajo v Ogersko in dobivajo drugo sadje.
Sadske družbe vežo drugače razmere, nego bandoške. Sicer Pa je tudi vse družabno. Vse beretije dobiček je deklišk.
Služnici, ki so vozniki, ne smejo sadja ne kazati, niti prodajati.
Na noč se vsa dekleta vračajo v tabor in skupaj prenočujo, a tabor se vsak dan pomakne dalje, ali vselej na drugo stran. Vsak deklič se zjutraj počeše in obleče še pred solnčnim vzhodom, sadja naloži v brento, po dnevi ga mora prodati, na večer pa se vrne v tabor, kjer pokaže in odšteje novce, ki je pritržil jih.
„Mnogokrat“, — piše V. Pol, „vpraSal sem: Zakaj tajite, da imate voz se sadjem? — Zakaj nečete pokazati sadja na vozičku ?“ —
„Da“, — odgovorila je deva, „to so nas naučili drugi, zato, ker bi se ljudem ne smilile, ako bi znali, da imamo voz in mnogo sadja. A to je tudi: če človek vidi, da je kake reči malo, močno hrepeni po nji in jako jo ceni, česar pa je obilo, do tega mu ni mnogo Mnogokrat, če pridem v hišo, v gradič, milujo me ljudje, ker sem mlada pa sama, da težko nosim, da je uže večer, in da sem še malo prodala. Usmilijo se me zatorej, kupijo vse sadje, a še tešč me in nadare.“
Pisma a Bosni in Hercegovini.
Spisal J. Navratil.
i
i.	pismo.
Dragi prijatelj! Prosiš 1110, naj ti na kratko popišem Bosno in Hercegovino. Iz srca rad; samo dovoli, da ne mahoma, nego iz posebnih uzrokov polagoma v pismih ali listih. Popisoval ti bodem tedaj, (vendar ne prenakratko, da ne bode prepusto), najpotrebnejše in najimenitnejše, navmos pa i druge zauimljive stvari, katerih sem se navzel od dobrih „izvirnikov“ — mrtvih (tiskanih) in živih.
Imel sem namreč priliko v Beču razgovarjati so o Bosni in Hercegovini tudi s takimi ljudmi, katori so iz onih krajev doma, in z drugimi južnimi Slovani, kateri so potovali ondod. — Tem prištevam tudi nekoliko vrlih slovenskih in hrvatskih junakov, ki so se ondi hrabro borili v poslednjih bojih (1. 1878) za slobodo ubogim zatiranim bratom po krvi. — Najbolj izmed vseh mi je pa ustrezal mladi bistri trgovec Sarajevski po imenu Jevto A. Despič (Nikolič), ki je bil tako moder, da ni hotel verjeti presladkim besedam turskim, tor unesel grdim rogoviležem za časa pete in novce v Beč.
Kedar se s kom znanimo, ne zvemo najprej tega, kar je bilo, nego po navadi najprej to, kar je, a nato s časom zvemo še le ono, kar je že minilo. — Tega reda se kanim držati tudi jaz. Naposled naj pride tedaj kratka zgodovina.
Bosanci ali Bošnjaki') in Hercegovci so srbske ali hrvatske narodnosti, govori tedaj srbski ali iirvatski. — Lahko se pomeni ž njimi za silo vsak Slovenec; kajti naši ljudje hodijo kupčevat na Hrvatsko, v Slavonijo in celo v Srbijo do turske meje, a ne potrebujejo nikdar nikakega tolmača.
O tem sem se uveril večkrat tudi sam na sejmih Metliških, poslušaje, kako so se za vole itd. pogajali Beli Kranjci, Coronci in Žumborčani.a) Vsak je govoril po svoje, pa so so razumeli vendar vselej do dobrega.
!) Tako ai pravijo sami; zovimo jih tako i mi! ^BoČnjak" namesto ,,Bošnjak", kakor srbohrv. ,}Š njim" mn. „s njim". —	Pia.
a) Kor si veld zdaj (po svojem „kotaru“ ali okraju, nekdanjem kranjskem gradu Žumberku, Sichelburg) tudi sami tako, a ne ,,Vlahi", okanimo se i mi tega nelepega imena, s katerim je sramotil doslej na jugu brat brata druge vere. —	Pis.
Vsi Bošnjaki in Hercegovci so po govorici ,,štokavci“, t. j. namesto „kaj“ pravijo „što“ ali „šta“, kakor naši sosedje Žum-berčani, ki so nekdaj, — zdaj jo tega že kakih 350 let — pred tursko krvoločnostjo iz Bosue v naše kraje pobegnili ali ,,uskočili, a zato jim pravijo nekateri še dan današnji tudi „Uskoki“, (srbo-hrv. „Uskoci“). Najprej so se bili naselili v Senju (Zengg), pozneje 8o se pa morali seliti od morja prek Kolpe: proti Karlovcu in dalje proti slovenski meji, a sosebno v Žumberski okraj („kotar Zumberački“) tik kranjske dežele, — zadnjič 1. 1617.
Kakor ti naši Žumberčani, — isto tako izgovarjajo in pišejo z drugimi Srbi in Hrvati vred tildi Bošnjaki in Hercegovci na koncu zlogov in besed namesto našega pismenega l po navadi o: n-pr. „žao“ (namesto: žal), „nosioci“ (nm.: nosilci, nosci); „mislio“, »kazao“, „umro“ (um.: mislih, kazal, umrZ) itd.
Ali to se ne vrši vedno tako lepo okroglo. — Z nepravilnostmi te pa nečem trapiti; saj jih najdeš lahko v vsaki srbski ali hrvatski slovnici.'
Posebnega spomina vredno je pa to, da izgovarjajo Srbi in Hrvatje staroslovenski 'Ji, to je naš e ‘) ali Gajev S na troje; a Po tem se deli srbohrvatski jezik „na troje11 (narečje): „iztočno“ ali vzhodno, 2) južno, 3) „zapadno“ ali zahodno.
(Iztočno)	(južno)	(zapadno)
vera *)	vjcra	vira	(slovenski:	včra)
belo1)	biclo (ali	bijelo2)	bilo	(slovenski:	bčlo^
Bošnjaki in Hercegovci izgovarjajo po različnih krajih „vjera“ in vira (ne „vera“); bielo (ali „b*jelo“) in bilo (ne „belo“); vendar Horcegovci največ: „v/era“, „bielo“ (ali „byelo“). To hercegovsko ali južno'1 narečje rabi zdaj po slovečega Vuka vzgledu večini Srbolirvatov za »književni jezik“. Mnogi Srbi v Srbiji in v poprejšnji srbski vojvodini pišejo še raje po svoje t. j. „iztočno“: vera, belo itd.
Zato ni čuda, da čitamo po knjigah, časnikih in zemljevidih jugoslovanskih (pa i po drugih) tako različno pisana bosanskih in hercegovskih krajev imena; n. pr.:
Predor, Priedor (ali Pri/edor4) in Pridor, (slovenski bi so reklo: Predor); Suteska, Sutjeska in Suttska 5); Slovenec bi rekel SoteskaB), ki jo imamo tudi na Kranjskem. Po teh primerih si bodeš znal poslej sam razkladati take razlike.
')	Miklošič rabi zdaj	za	znanstvene	stvari	e	(= 1>).	Pis.
2)	Tak e zvoni kakor	naš	e	v	besedi	,	berem“.	—	Pis.
3) Tako po Vukovem pravopisu. Hrvatski pisci rabijo namesto „ije“ rajo samo „ie“. —	Pis.
4) Nepravilno tudi „Prjedor<<.
r>) Popačeno tudi Sutmska in cel6 ,,Sucžmska“, po tujem nespretnem sluhu.	Pis,
*) Iz stsl. ,,sq,“ (c<Y>) pa „tesk,b<-) angustus (ozek); tedaj sotčska =■ Engpass. —	Pis,
2.	pismo.
Nekaj posebnega sem ti pozabil povedati zadnjič o srbsko-hrvatskem jeziku.
Čudno, a resnično je, da se ravna jugoslovanska govorica ali jezik tudi po včri; kajti glasnik i (namesto staroslovanskega rf>, našega ali Gajevega e) rabi sosebno katoličanom. (To potrjuje tudi Vuk Stefanovič Karadžič v svojem „Kovčežiču“ na str. 23.)
O veri in verskih razmerah pozneje več. Gredoč naj vzamem v misel samo toliko, da bosanski in hercegovski Slovani niso vsi ene včre, nego nekateri kristjanske (in to: katoliške ali pa „pravoslavne“, kakeršne so tudi Rusi in Srbi, ki jim pravimo sta-roverci), nekateri pa turske t. j. „muhamedovske“ ali „muhame-danske“ vere. ') Poturčilo se je s časom pod turskim jarmom premnogo slovanskih kristjanov; kajti — „sila kola lomi“.
Takim poturčencem pravijo drugi zaničljivo „poturice“.
Ti slovanski poturčenci se štejejo za prave Turke, a ne znajo brez malega čisto nič turski, razen pojedinih besed pa izopačenih pozdravov turskih. — Razgovarjajo se tedaj tudi med sabo zmerom srbsko-hrvatski, samo da trpajo radi premnogo turskih besed v svojo govorico.
Znamenitno je, da se v Bosni samo oni (poturčenci) štejejo tudi za prave „Bošnjako“, a kristjanskim Bošujakom pravijo zaničljivo „Vlahi“, (kakor katoličani „pravoslavnim“ bratom).
Veliko čudo je pa, da so je med kristjauskimi Bošnjaki in Hercegovci, ki so ječali 400 let pod turskim jarmom, ohranilo do denašnjega dne toliko prelepih narodnih pesmi. L. 1867 jo prišel* na svet v Belem gradu obilen zvezek „junaških“, ki jili je nabral Bogoljub Petra no vi č. — Prva je hercegovska in se začenja tako:
„Ali grmi, al’ se zemlja trese?
Al’ udara more o bregove?“ — itd.
Zadnja je bosanska:
,,Vino pije visoki Stevaue,
S njim ga pije care Bajazite“ itd.
Toliko samo za pokušnjo.
Glede govorice naj pritaknem tu tudi uokoliko o 'pozdravljanju.
„Pomozi Bog!“ — tako pozdravi po starem kristjan kristjana, kedar se srečata.
’) Vuk piše „mMhamedovci“; drugi tudi ^umlmmedanci1* (moha-mcdanci ali inahomediuici), kakor „lutranciu nm. „lutrovci“ itd. Izberi si, kar hočeš. ,fclMhamod‘ je bil . . . muhast (muhav), — naj bodo tedaj „mi(kiunodovci“ ali ,,im«hamedanci“!	Pie.
Odzdravlja se: „Bog ti pomagao!“ — Vendar se pozdravljajo kristjanski Slovani po mestih tudi že po novem: „Dobro jutro!“ — „dobar dan!“ — „dobar veče“ (večer)!
Ali preprosti ljudje pravijo še po starem: „pomozi Bog!“ namesto „dobar dan!“ — Ta pozdrav rabi tedaj samo „izobraže-nim“ ali gospodskim meščanom. —
Poturčenci se pozdravljajo po turski s pokvarjeno turščino, in to zjutraj: „Saba hajrosum!“ (prav: „Sabah hair olsun“ t. j. Po vrsti: „jutro dobro bodi!“ ali po naše: „dobro jutro!11) — Od-zdrav: „Alah razosum!“ (prav: „Alah razi olsun“, „Bog milostljiv liodi“ ali: Bog bodi milostljiv!)
Zvečer: „Akšam hajrosum!“ (prav: „Ahšam bair olsun“, večer bodi dober = dober večer!). — Odzdrav zopet: „Alah razo-sum!“ —
Kakor si nazavajo nekateri južni Slovani o vsaki dobi „zdravo!“
—	tako tudi slovanski poturčenci: „meraba!“ (prav: „marhaban“, ki pa pomenja po pravem „prostor“, kakor bi si želeli dosti . . . prostora!)-------
Kedar pride kakšen poturčenec v kavano, v kateri pijo črno kavo, in pušijo skupaj prijatelji Turki in kristjani, pozdravi najprej Turke po turski, a nato kristjane slovanski. — Tako saj v Sarajevu.
Bosanski Turki se pozdravljajo tudi s popačenimi besedami: »Selam1*, ali „Salam alekim!‘‘ (prav: „Salam alejkum" — mir vam bodi!). — Bosanski poturčenci pravijo nespretno: „Selam aledm“, ali „salam alečum“, ali pa „selamaleč!“Odzdravljajo: „Alečimu selam!“ (namesto: „alejkum salam“ = tudi vam bodi mir. ')
Z besedo „selam“ ne sme pozdravljati nikdo nego samo Tur-čin Turčine. — No daj Bog, da se jo predrznil tako pozdraviti kakega Turčina kristjan za turske vlado. — Strašno bi ga bili Turki okresali ali vsaj osramotili. Nekdaj bi pa bili takega pre-drzneža celo ubili, da se ni hotel mahom poturčiti.
Turki se nosijo po... turski. Anti si že videl kakega Turka, hlačarja — če ne živega, pa vsaj njegovo podobo. Po turskem kroju je i sedanja bosansko-hercegovska narodna nošnja; turska so jim do malega tudi oblačilska imena. Tuja šega —- tuje ime. Tako se godi tudi pri drugih narodih. Ni se nam treba tedaj sramovati, da nimamo ni mi za vsako oblačilo domačega imena.
„Pokrivajo se“ (po glavi) Bošnjaki in Hercegovci zdaj največ s „fesom“ (rdečo kapo), nekateri, celo kristjani tudi z rdečim
*) ,,Salamu ali „selam‘‘ pomenja tedaj	a	ne ,,božji ti pozdrav
in blagoslov*', kakor so tolmačili 1. 1839 menda nevedni poturčenci neimenovanemu piscu zanimljive knjižice: ,,Pogled u Bosnuu. (Spisal jo je Mat. Mažuranid, sedanjemu banu brat, preložil na češki jezik 1. 1845 v Pragu V. D. Lambl). —	Pis.
„sarukom“. ') — Druga oprava jc jako podobna črnogorski, ki je bila popisana v lanskem „letopisu“ na str. 222 — 223; samo da se Bošnjaki ne pasejo tako, kakor Črnogorci — po gunju -), nego pod njim; a „gunj“ oblačijo tako, kakor „Srbi“ v Srbiji vrh vse druge oprave. Premožni Turki in kristjani nosijo tudi dolge, nabrane suknje „dolame“.
Pas bosansko-hercegovski je po navadi iz rdeče tkanine, a turski iz zelene ali pa pisane.
Tudi po zelenih (turskih) in rdečih obrobkih na opravi razločiš lahko Turka od kristjanskega Slovana; pa ne vselej.
Namesto črnogorskih, suknemh „gač“ (hlač) nosijo nekateri Bosanci in Hercegovci „čakšire“ t. j. dolge, a samo do kolena široke, pod kolenom pa ozke in zapete suknene hlače.
Razen takih hlač rabijo Bošnjakom in Hercegovcem tudi „pelengačo“ t. j. žumberske ali čičke ozke suknene hlače, ki pa segajo samo do pregibi (pod kolenom), kakor sedanje črnogorske ohlapne ,gače‘. Od gležnja ali členka do kolen so noge ovite z dokolenkami („dokoljcnice, Kamaschen“); do gležnja pa mole „ča-rape“ (kratke volnone nogovice) iz „opankov“ ali drugo obuče.
Turki nosijo čakšire in „šalvaro“ (Pluderhosen), suknene, strašno široke in dolge hlače, ki so pod kolenom podvezane, pa mahajo vendar malo da ne do tal, — na videz kakor široka, obilno nabrana vreča.
Če so take hlače platnene (prtene) ali pa svilene, pravijo jim „dimije“ ali „dimlije“. (V Sarajevu jih nosijo same Turkinje).
Na prvi pogled no zapaziš med nošnjo različnih probivalcev nikakega razločka; še le s časom izpregledaš in vidiš, da nosijo sami Turki (s poturčenci vred) opravo iz jako svetle tkanine, posebno iz rdeče, pa tudi modro, zelene in žolto, in da sta jim „gunj“ in „fermen“ (tako pravijo Turki „jeleku“ ali „dječermi“ 3) posebno olepšana t. j. se zlatom prešita ali se zlatimi motozi in vrvcami („gajtanom“ in „zeom“) prepletena.
Uboga tlačena „raja“ pa nosi poleg bele samo črno, temnomodro in zagorelo-rjavo opravo; rdečo itd. do zdaj ni smela nositi, če odštejemo „ves“ ali „fes“, „saruk“ in pas ali „pojas“ z „rdo-čimi obrobki" vred. — Tudi Židom ni dovoljeno opravljati so, ka-
,,Saruk“, Turki mu pravijo „čalina“ (Turban); podoben jo „otiraču“ ali „tkanici“ t. j. tkanemu pasu, ki si ga ovijajo Turki, pa tudi nekateri kristjani, okoli glave vrh „fesa<(, ki pokriva Turčinu obrito glavo. —	Pis.
2) Ta (črnogorski) „gunj“ je podoben tesni biSli suknji do kolena ali belokranjskemu ženskemu ,,zabuncu“ z rokavi, in se no zapenja; bosanski „gunj“ je pa mnogo krači in iz črnega ali zagorelo -modrega sukna. O ^zabuncih1* pozneje še nekoliko več. Pis.
3) Okoli Sarajeva pravijo brezrokavniku ,jeleku( samo ,,dječ6rma‘( (l;efiepMa) => ječirma. Prim. Vuk. ,,rječn.“ 252, 149 in 254. —
Pis.
kor koli. Mnogi Turki hodijo pa po vse rdeče oblečeni, tako da so vsi rdeči — kakor raki — od glave do nog.
Vendar ni nošnja povsod jednaba, niti turska niti kristjanska. Onstran turske ali bosanske Gradiške n. pr. okoli „Banjeluke“ ') nahajaš pri turskih Bošnjakih največ žoltih (kratkih) „gunjev“, po letu največ bčlih (platnenih) „gač“ turskega kroja. — Ondod in dalje proti Jajcu nosijo Bošnjaki „zarad lepšega" celo poletu tudi bele kožuhe iz ovčje kože, in to po letu napak (narobe), da se vidi kosmata stran, — po zimi pa naprav (na lice).
B61e so, kakor ti kaže ime — tudi hrcegovske „beljače“, suknje z rokavi, jednake črnogorskemu „gunju“.2)
Meščani Sarajevski (tudi kristjani) nosijo po zimi dolg kožuh (»čurak“), zgoraj suknen, zdolaj z lesičjo, polhovo ali krtovo kožo podstavljen; — po letu pa „džube“, t. j. dolgo suknjo s kožuhovino obšito, a no podstavljeno.
Namesto preprostih kmetskih opankov obuvajo bosansko-her-cegovski meščani tudi črevlje („crevlje“, „mestve“, „kondure“) in škornje ali škornjice iz črnega usnja, nekake krevse („papuče“, Pantoftd) in čudne cokle („nanule“), z lesenimi visokimi podpet-nicami in podprstnicami na štiri ogle podkovane, nekod z jerme-njem za privezovanje, nekod pa brez jermenja, z usnjem iz cela od zgoraj na lesene podplate pribitim.
Kristjani po mestih hodijo tudi v „tilalah“ t. j. brezpetnih črevljih čolničku podobnih. Turki si obuvajo vrh rdečih škornjic ali „čizem“ žolte, brezpetne postole („tomake“), katere pa izuvajo, predno vnidejo v kako „džamijo“ (tursko cčrkev), ter jih puščajo pred vrati. Od obuče do kolena imajo Turki in kristjani dokolenke, bogati Turki zelene, se srebrnimi zaponami („kopčami“) zapete; samo „čakširam“ ni treba dokolenk.
Malo da ti nisem pozabil povedati o posebni „bosanski obuči brez šiva“.
Po letu hodijo namroč siromaki Bošnjaki posebno po kmetih največ . . . bosi. Celo nekateri župan, (ki mu pravijo ondod po navadi „knez“ namesto „seoski knez“), hodi bos, — ne samo na polje in v hosto, nego tudi v svoj urad („konak“) in celo v . . . cčrkev. To ni ondod nikaka sramota. Po pravici bi se tedaj smeli imenovati, „Bosaki“. Vendar se ne upam trditi, da je postalo njihovo ime iz njihove „bosote“.3)
Nošnja kraj srbske meje je podobna srbski, kraj dalmatinske pa dalmatinski. — Težko je nevajenemu očesu v kakem mestu
*) Po naSe prav za prav „Banjal6kau t. j. „Banja I<5ka“; zato sklanjajo nekateri še obe besedi. — Po Vuku tudi „Bajna luka1'. — Pis.
2) Velik razloček je tedaj med črnogorskim pa med belokranjskim „gunjem“. —	Pis.
3) Prim. Šafar. ^Slovansko atarožit“. str. 652. —	Pis.
Letopis 1818. IV	11
na dalmatinski meji tujega Bosanca razločiti od Dalmatinca; samo popotna ,prtljaga4 ti pomaga, da razpoznaš, kateri je tujec. ')
Po torbi ali „torbaku“ pa lahko razločiš tudi popotnega katoličana od pravoslavnega — kakor ,,Belega Kranjca44 od Žumber-čaua. Katoličani nosijo z našimi,,Belimi Kranjci44 vred rdeče pisane torbe ali olepšane s takimi resami, — „pravoslavni44 pa kakor Žumberčani zagorelo-pisane (z modrimi ali črnimi resami).
V	Travniku (sredi Bosne) nosijo pravi Turki dolge „kaftane“, poturčenci strašno velike „čalme4‘, na glavi na pol obriti, a Turkinje vso zeleno, dolgo opravo.
Kedar je bil mir, niso smoli v zadnji dobi oborožani hoditi niti pravi Turki, niti poturčenci, niti kristjani, cincarji, judje in cigani. Poprej je bilo Turkom in poturčencem dovoijeno orožje nositi tudi o mirnih časih, kristjanom iu drugim pa ne, razen, če so kam potovali. —
Pri popotnem Bosancu ali Hercegovcu vidiš po dve „mali puški44 2) z velikim „nožem'4 in nabijačem (Ladstock) vred za pasom.
Odhajaje na vojsko ali v boj zatakne si pa nekateri tudi po 3—4 male puške za pas, pripaše si tursko sabljo, ter si zadene na ramo še „dolgo puško44. — Najhujši razkačenci se oblože včasih ... s celo orožnico. — Tako so poročali novičarji res že iz prvih strašnih bojev sedanje dobe s turskimi rogovileži.
O mirnih časih si deva vsak Bošnjak, kateri nosi po dva pasa, za spodnji usnjeni pas („silaj44, „silav“ ali „bensila44 a) sam uabijač, „male nožiče44, dolgi „čibuk44, „kresivo“ in še nekoliko take ropotije, — nekateri colo kleščice („mašice“) za ogenj. Ali povsod se ne pašejo z dvema pasoma, nego nekod samo z enim, bodi si tkanim ali pa usnjenim, ozkim ali pa širokim.
Bogati kristjanski trgovci in drugi izobraženi meščani se nosijo že tudi „evropski44 kakor naša gospoda — ali namesto klobuka . . . „fes“ z modro „kito“ (Quaste). — Nakaterim prostakom maha pa res še dandenes prava slovenska kita („pletenica“) po hrbtu. Videl sem jo za mladih nog tudi pri starih Hrvatih, sosedih naših.
Kristjanke (žene iu dekliči) nosijo na glavi nekatere pisane robce, nekatere pa „kalkau“, rdečo kapico, pri premožnih zlato prešito in pripeto s krasnim „podbradnikom“ t. j. trakom z nanizanimi svetiimi novci. Sarajevkam pa vise po „kalkanu“ okolivrč t. j. okrog in okrog črni „konci44 (črno niti).
Po hrbtu jim maha po ena ali pa po dve kite („pletenice“), —-okoli Sarajeva samim dekličem po dve —, a žene si jih ovijajo
') Glej pri Vuku pod besedo „torbak44 (744).	Pis.
a) ,,Mala puška44 pravijo zdaj Sarajevčani in okoličani največ „pišto-lam na kamen44; a „samokres14, ,,pištolam na kapico44. Pred temi so bile (Sne „samokresi41. Črnogorcem je pa „samokres44 = ,,trud iz drveta44 (kresilna goba). Gl. Vuk. ,,rječn.l< 663.
;t) Tako mu pravijo po različnih krajih [turski], in spravljajo va-nj tudi robec in duhan. Nekateri si paše „silaj4< vrh navadnega pasa. Pis.
okrog glave. Ta šega se tedaj nekoliko razlikuje od žumberske ženske nošnje. *)
Žumberčanke si po dolgi, širokorokavi in beli (po prsih s »krpami** vezeni) „košulji“ pašejo pas z „rizo“, pisano „tkanico“ in tehtno pisano „opregačo“ (zastor, Schurze, Vortuch), — Bosanke okoli Sarajeva se pa pašejo po jednaki „košulji“ samo z j)Oprežino“ t. j. opregačo, dalje proti Hercegovini tudi s „tkanico“, ki je nekod rdeča, in jej pravijo turski „pafta“. Po vrhu nosijo Žumberčanke „kožun“ (sic), „haljino“ in „dolamo“, omenjene Bosanke pa svojo „džoko“, ki je podobna belokranjskemu ženskemu »zabuncu“ brez rokavov. V Krajini mu pravijo „zt<bun‘, ali „zobun“, v Žumberku pa „zobunac“.
Nekoliko več o tem oblačilu se nahaja tudi v Vukovem „rječ-niku“ na str. 214 pod besedo „ZMbun“; čitaj pa primerjaj srbske „zm-bune“ belokranjskim „zabuncem“ — možkim in ženskim, z rokavi iu brez rokavov. Pri Žumberčanih nosijo „zobunce“, in to samo možki.
Po nekaterih krajih si oblačijo Bosanko „život“ v izrezan !ijelek“ ali „dječermo“ in kratek ženski „gunj“ 2) z rokavi al brez rokavov, iz pisane svile ali pa iz volnene tkanine. Starje gospe oblačijo po njem še nekak kožuh („čurak“, Pelisse), ki se života oprijema, da se jim vidi lepa rast. —
Kmetice nosijo sem ter tje vrh „kušulje“ tudi kratko krilo, iz debelega sukna narejeno, ki se mu veli srbohrvatski „suknja“. s) Turkinje so doma jako lepo opravljajo in lišpajo; njih nošnja za šetanje, v kakoršni hodijo po mestu ali pod milim nebom, ni pa nič kaj lepa. Nespretni vreči podobna je njihova svetlo pisana ),feredža“ (površnica, površna oprava ali obleka.) Obraz si pa zakrivajo t. j. zavijajo Turkinje z belo tančico („jašmak“, Ge-sichtsschleier) tako, da ne vidiš drugega nego oči in morda košček nosa.
Vendar si v Bosni pokrivajo obraz samo vdane (omožene) Turkinje, in to z jako tanko, prezračno tkanino; nevdane pa hodijo golega obličja z ,,jašmaltom“ po plečih jim visečim; samo če jim zija kak tujec predrzno v obraz, pokrijo se vse srdite z ,,jaš-toakom". Pisano pogleda razžaljena devica takega predrzneža; ne-nekatera ,nevesta1 je tako huda, da mu . . . pljune celo v obraz, ali ga pa ovadi „domačinu“ (hišnemu očetu).
V	Hercegovini onstran Ivan-planine (če greš tje iz Sa-
*) Žumberske „djevojke“ (dekleta) nosijo rdeče kape in po eno dolgo kito (^splitnjak*' z ^upletkora'1) zadaj, — žene pa nekako ohlapno belo pečo (,,premetačo“) in po dvo kite spredaj („splitnjaci“ jim pravijo); ena jim visi na levo, ona pa na desno po prsih izpod ,,premetače“. —	Pis.
2) Glej pri Vuku na str. 107.
3) Srbohrvataka (ženska) ,suknja' se strinja tedaj po pomenu do zobca s češko „suknč“, a ne z našo (možko) „sukiyo“.
rajeva), hodijo pa tudi vse turske ženske — celo na polje — razkritega obraza.
Turkinje se rade lepotičijo, tudi nohte si mažejo z nekakim . . . „rumenilom“ ; ') zato izpoznaš lekko Turkinjo izmed drugih žensk, če ne drugače ... po rdečih nohtih.
Kako se Turčin lahko spozna (vsaj večidel), bodi mu obrita glava s „čalmo“ in s fesom, ali pa samo s „fesom“ pokrita, kakor, po navadi kristjanu neobrita, — to si posuel menda iz poprejšnjega popisa. Poslej bode treba nemara očem drugih razločkov iskati; kajti pod našo vlado se utegne predrugačiti skoraj, ne samo kristjanska, nego i turska noša. *)
Ker vem, da rad čitaš o narodnih nošah ali nošnjah, in da posebno hrepeniš po izvirnih imenih različni opravi, a jaz sen) imel priliko zvedeti jih; zato se nisem mogel utrpeti, da ti ne bi bil narodne nošnje popisal tako na drobno. Mislim, da sem ti ugodil. Krčiti se mi bode tedaj pri popisu drugih stvari, katere so popisane na dolgo in široko po knjigah in časnikih, — po tujih (na žalost!) s popačenimi imeni bosansko-hercegovskih krajev itd. —-Po nevednosti izpuščajo tujci po gostem soseb 3) „rogovilice“ in ,rožičke‘ nad £, 6, Š in ž povse, ali jim pa natikajo ta znamenja po nepotrebnem n. pr. Glasinač, Stolač, (namesto: Glasinac, Stolac); včasih se zamenjujeta S pa z, včasih se piše celo s ali S za <- • Germes ali GermeČ - namesto „Grme<f - planina*1; „Ozrina-planina“ se zamenjava z „Ozren - planino" itd. — Zato ti treba biti jako pazljivemu, da se ne opečeš. — Pri tej priči sem zagledal na nekem nemškem zemljevidu smešno popačeno ime „Freskovica“
—	namesto: „Treskavica“ (planina).4)
3.	pismo.
Ker se šteje Bosna-Hercegovina z nekdanjim Novopazarskini okrožjem („sandžakom“ „pašalikom“ ali Rašijo) vred zdaj že za
') Drugim južnim Slovanom je ,rumeno' to, kar nam ,rdeče'; zato se Hrvatice in Srbkinje vesele ,rumenega lica* (obraza); zato velijo tudi pri nas • .. rdečemu volu po starem ,romen‘ (= rumen, tudi staroslovenski ,rdeč‘). Mnogim sedanjim Slovencem rabi ta beseda zdaj *a „žolt‘‘ ali ,,želt“.
2)	Neki novičar je poročal samo sest dni po uplenjenem glavnem mestu bosdnskem, da so hodili ondaj Turki pokriti tako, kakor kristjani, in da je njemu samo oblita glava ovajala Turčina. — Pia-.
a) „S6seb“ („suseb“) za ,,sosebno“ živi Se med Belimi Kranjci. — Pis.
4)	Kako lepo ti kaže pravo ime „Grmed - planina", t. j. grmdča, — tako tudi j^reakavica", zakaj se pravi tak6 tej in 6ni; kako bi pa slutil človek kaj takega po navedenih popačenih imenih: „Ger-mes<l ... pa ^.Freskovica" ! ! I — Dosta takih popačenih imen se je vteplo cel6 v slovanske knjige. Jaz ti podajem po najboljih virih prava, izvirna (srbohrv.) imena; nalašč jih nisem hotel sloveniti; samo sem pa tam ti pokazujem slovensko obliko. —	Pis.
eno deželo, naj ti povem tako tudi njene nove meje in koliko jej bode poslej površje ali prostor, — če obvelja namreč ,,Berlinska pogodba11 i. 1878.
Proti vzhodu se meji se Serbijo, od katere jo loči stara mokra m oj a t. j. posebno reka Drina pa Ibar, nekoliko tudi suha meja (gore in sloveče Kosovopolje.)
Na zahodni strani jej mejači Dalmacija v Ilrvatsko, z roko Uno in z jadranskim morjem vred; — proti severju Slavonija in Hrvatska, (od one jo loči Sava, od te pa Una, Glina in suha meja), na jugu črna gora, Albanija in stara Srbija ali Macedonija.
Ker ni dala turska vlada nikdar meriti Bosne-Hercegovine, zato se ne da za trdno povedati, koliko je njeno površje, nego samo „na priliko" sodijo, da bi vsa Bosna-Hercegovina, (če se tudi odšteje površje ali površina onega kosa hercegovskega, ki je po Berlinski pogodbi prisojen Črni gori), utegnila bi zdaj vendar obsegati še kakih 1100 □ milj, in da bode tedaj še malo večja nego je Češko kraljestvo s kranjsko deželo vred; kajti ono obsega (po Heuflerju 903, ta pa 173 p milj, tedaj skupaj 1076 □ milj. Nisem zahman rekel: po Heuflerju, kajti — čudno in prečudno! — v štirih knjigah (tudi šolskih) čitam v vsaki drugo mero temu površju.
Goram, po katerih se po navadi razprostirajo ,šume‘ t. j. gozdi ali hoste, pravijo naši južni bratje ,,planine“, ‘) ..gorskim ravnicam1' t. j. na visokem ležečim planjavam pa „polja“. Prav za prav vele oni vsaki ravnici, pa i prosti neravni površini, razen Posavine, brez razločka „polje“. Tako uči vsaj neki rodoljub samovidec“, ki jo obhodil Bosno in Hercegovino ter popisal premnoge bosanske in hercegovske gore, vode in pote. (Glej v „Glas-niku srpskog učenog društva" 1866, XX, 321).
Ali tujci jemljo zdaj v zemljepisnih knjigah besedo „polje“ največ za pomen: ,gorska ravnica1.2)
Čitaje o „planinah“ in „poljih“ po Bosni in Hercegovini ne smeš tedaj misliti samo na naše domače planine, niti samo na naše domače polje.
Vsa Bosna s Hercegovino vred je prepletena z gorami, ki spadajo k „Dinarskim planinam*1 (dinarische Alpen), tako imenovanim po planini Dinari (Dinara na dalmatinsko-bosanski meji blizu Kninja, nem. „Knin“, v Dalmaciji), ter delajo razvodje (Was-serscheide) med onimi vodami (pritoki), ki se izlivajo v Savo, in med onimi, ki se iztakajo v jadransko morje. Najvišje izmed teh
') Po Vukovem ^ječniku^ je ,,planina“ = ,,Bergwald, ualtus, mon« silvosus", (tedaj = waldigos Gebirge, bewaldeter Berg) j ali zdaj štejejo domači in tuji zemljepisci te ,,planine" za gore (Gebirge) sploh; Thommel za ^grosseres Gebirge, Kette.“ —	Pis.
2)	„Hochebene‘‘ (Platoau). Po Koškiewie*u jc ^polje*1 prav za prav ,,Hochebenc von geringer Ausdehnung11, sowie auch ^Tiefebene*1. —
Pis.
gor („planin“) so: Bitovnja, Zec, Vranica, Vlašič, Grmeč-planina, Prolog, Romanija- in Ivan-planina. Imenitne so tudi Ozrina-planina, ') Kraljeva gora, Javornik, Ozren in Raduša, Zec-planine podaljšek; v Hercegovini: Volujak, ,Hum1 (Holm) Vojnik, TVeskavica pa „Durmitor“ (Dormitor), izmed vseh najvišja „planina“, prek katere pojde nova meja med Hercegovino pa med črno goro. Hercegovci pravijo, da je Durmitor „nebeska soha“ t. j. „da je tako visok, da nebo drži". Ali natanko ga menda ni izmerila do zdaj še živa duša nikdar; kajti po nekaterih meri 7500 stopinj,2) po nekaterih 2606 metrov ali 8250 stopinj, a po nekaterih „nad 8000 do 9000 stopinj.14
Pa kdo bi se temu čudil, če pomislimo, kako se razlikuje celo po naših šolskih knjigah mera domačih kraljestev in dežel.
Bosanske gore so do malega zelene, ovenčane z lepimi gozdi; hercegovske pa največ kamenite, podobne našemu Krasu, tedaj gola, pusta kraševina. Zato so pa i Hercegovci — kakor jim pravijo — „kršni“ t. j. trdni kakor skala. 3)
Se snegom pokrite se nahajajo po vrhu sredi leta „planine“: Ja/mrina ali Javorina (5 ur od Sarajeva), Treskavica, Zec, Vlašič in več drugih. —
Gorata Bosna-IIercegovina ima pa tudi dosta prostranih in rodovitnih ravnic, (posebno okoli Save,-Une, Bosne, Ukrine, Usore) in velikih „polj“. Taka „polja“ so med mnogimi drugimi: „Banja-lučko“, Bilajsko ali Bjelajsko, Glamočko, Kupresko, „Glasinci“ ali ,.Gl««sinsko polje“, Sarajevsko in Nevesinjsko polje, (najvcče izmed vseh bosanskih in horcegovskili.)
„Ravnica Glasinci“ ali „Gl«sinsko polje“4) je znamenitno zato, ker se strinja na tem travnatem, 3 ure dolgom in širokem polju velika cesta, ki drži iz Zvornika, z ono cesto, ki drži iz Vi-šegrada v Sarajevo, pa tudi zato, ker je okoli tega „polja“ raz-
*) Na njenem podnožju stoji Maglaj, a ne na Ozreuovem, kakor je po krivem tiskano celo na Roškievviczevem včlikem zemljevidu in po nekaterih nemških knjigah. — „Ozren-planina“ je daleč v stran proti Sarajevu. —	Pis.
s)	Po A. Bouč-ju 7 — 8000 Parižkih	stopinj. —	Pis.
3) „Krš“ (srbohrv.) = skala, kamen; stsl.-srb. „kršiti" = lomiti. I* iste korenike je tudi Kras (Karst), kraševina, krašovje. Primeri srbohrv. ,,loman" = ,kršan‘ (karaenit): ,,lomna Crna gora.“ — Pis.
4) Tako po vasici ,,Glasinac'4 na srbskem samovidčevem zemljevidu proti vzhodu od ,Glasincev'. Drugi jim pravijo s Hilferdingom vred „polje Glasinac4' (Hochebene Glasinac). Nenavadno je ime „Glasi-načko polje', kakor je posrbil dno ime ,,Srb. letop." (1859. I. 129), nekdo tudi v omenjenem „Glasniku“ na več mestih 20. in 21. zvezka [popravljeno v 22. zvez., str. 47. 48. in 52.]; „Glasinac“ se pa zove tudi neki ,han‘ (krčma) pri cesti iz Sarajeva proti Rogatici na levo od ,polja4. —	Pis.
tresen ih kakih 20 vasi, v katerih živi morda 3000 pravosl. kristjanov. — Na rodovitnem in za živinorejo jako pripravnem ,Kup-reskem polju*, ki je kakih devet ur dolgo, eno ali dve uri pa široko, stoji 22 vasi; med njimi poglavitni kraj Kupres. ') Mnogo vasi in kakih 6500 duš različne vere je naGlamočkem polju, 7 — 8 ur dolgem, nad poldrugo uro širokem. V tem kraju rede dosta lepih konj; tudi obilo rimskih starin se nahaja ondod. Imenitno je tudi „Skopaljsko polje" (Skoplje-Feld), — ali ne po svoji visoki legi, nego zato, ker se razprostira med gorami šest ur na dolgo, kor jo sila rodovitno, in ker stanuje po njem kakih 8000 katoličanov; vendar vmes tudi mnogo pravoslavnih, po mestih tudi mu-hamedancev in ciganov. Spomina vredno je še „Bileče polje“ (Hoch-ebeno von Bilek) tik nove meje med Hercegovino pa med Črno goro. Trikrat je manje od poprejšnjega, ali prcvažno zato, ker ima sredi pustega kraševja dobre vode na prebitek. — Rad bi ti naštel še nekoliko večih ,polj‘, pa mi ... prostor ne dopušča. Saj si rekel: „na kratko!“
4.	pismo.
Bosna-Hcrcegovina je bogata z vodami: studenci, potoki in rekami, ki se pretakajo po ujej kakor vodne žilo. Na jugozahodni strani sega na dveh krajih do morja. Vendar pogreša Hercegovina sem pa tam studencev in potokov, izmed katerih nekateri po letu usihajo, kakor vaš Suhor. — Nekatere vode se pa izgubljajo posebno v Hercegovini v „ponikve“ (podzemeljske jame ali rupe a) in prihajajo na drugem mestu . . . daleč v stran prekrščene t. j. z drugim imenom zopet na dan. Morda bi jih smeli po naše krstiti poničnice (Schlundflusse). Naj ti imenujem samo dve najimenitnejši izmed vseh:
1) Trebinjščica ali „Trebišnjica“,;*) ki izvira nad Tre-binjem iz „planine“ Bileče, teče mimo „Popovega polja“ pa ondi ponikne, ter prihaja v Dalmaciji zopet na dan pod novim imenom Ombla. Nekateri mislijo, da izhaja i Reka (Fiumera) iž nje.
2) „Lištica“ (ne Lističa), ki napravlja tekoč (da ne rečem „gredoč“) jezero po imenu »Mostarsko biato“, in kakor bi bila gotovo jezero predla, izteka se na drugi strani pod imenom „Ja-senicaii (ne Jesenica); pozneje pa ponikne, teče poltretjo uro
') Kupres, (po Vuku uKuprez*1), ne Kupreš; vendar poleg pravilnega priloga ,Kuprcski‘ tudi ,Kupreski‘ (kakor pri nas »nebeški1* um. ,nobeski‘). —	Pia.
2)	Srbohrvatski se jim veli »ponori'*, —	Pis.
a) ,Trebi8njica‘ ali ,Trebišnica‘, (kakor piše Hilfcrding, ruski H, ue HI>), izrekuje večina naroda. To mi je potrdil tudi g. Despic. Vendar izgovarjajo po Hilferd, besedah nekateri, in to pravilneje tudi „Trebinj£ical< (sic; nj = Ht>) ali pa ,,Trebinjš<ica“; to je pa = hrv. ,Trebinj&čica‘, a sloven. jTrebinjjfčica* ne (,TrebinČica‘). — Pis.
pod zemljo, in se prikaže zopet na svet blizu Bune (vas dve uri daleč od Mostara).
Ne spominaš li se nehotoma naše „Suhe kraj’ne“? — Pivke pa Unca ali Unče (Unzfluss)? — Anti veš, da teče Pivka skozi slovečo Postonjsko jamo, da se vije nato več ur daleč pod zemljo, in da izhaja pri Planini — vendar ne mahom pod novim imenom. ') „Unec“ zopet na svetlo, da pozneje zopet ponikne in privre, pri Vrhniki... po imenu Ljubljanica vnovič na dan.
Prva poglavitna deželna reka, (ali ne v deželi, nego samo ob njenem severnem robu) je Sava, ki izvira na Kranjskem . . kdo bi si mislil.. izpod „Babjega zoba“ (Mangart, na Gorenskem), in teče pod Korenom (Wurzen) daljo proti Ratečam. Pod Ratečami se „Podkorenski Savi“ pridružuje „Boliinska Sava“, in tako postaja iz teh „vodenih“ dvojčkov velika Sava ali reka Sava, ki se približa Ljubljani do Zaloga, potem pa hiti mimo Brežic, Zagreba in Siska proti Slavoniji in Bosni, med katerima dere od Jasenovca — mimo Stare Gradiške in Broda do Rače, (kjer se začenja srbska meja).
Naposled se izliva ta imenitna roka, koja nas veže tako lepo z južnimi brati, pod Belim gradom v Donavo, ki jo zovejo drugi južni in severni Slovani še po staroslovenski „Dunav“ ali „Dunaj“. 4) Sava je vsi deželi jedina reka, po kateri se vozijo ljudje in blago tudi na „ladijah parnicah", kakor se jim pravi po novem, in to po zakonu. 3)
V	Savo tečejo	te bosanske	vode (pritoki): Una, Vrbas, Ukrnja
(ali Ukrina), Bosna	in Drina.
1)	Una izvira	iz planine	čemernice v Liki	na Hrvatskem,
teče	mimo Bišča4)	in „Krupe“	na severni strani	med Bosno pa
Hrvatsko od Novega (Novi) do Jasenovca in se iztaka ondi v Savo. — Pri Novem selu (Kulen-Vakuf) Bišču, Krupi, Otoku in Kostanjici most. — Na več mestih se pa prevažajo na brodih („prevozih“). Tako tudi drugod, ker je premalo mostov. —
Od Novega dalje nosi Una ladije.
') Dr. A. Schmidi 1854; 153. —	Pis.
2) Zato slovenski )}na Dunaju (po pravem ,,an der Donau" = in Wien) v Beču, a ne „v Dunaju, tedaj tudi pravilneje „z Dunaja" nego „iz Dunaja". —	Pis.
3) Nepravilno skovano hrv.-srb. besedo „parobrod“ za ,,Dampfschiff“ naši pisci zdaj zamotajo. Narod srbohrvatski veli sem pa tam „vatrena ladja“ ali „vatrenja£a“ (t. j. ladija na ogenj) in a po-domačeno tujko „dimSidGlej Vuk. ,,rječn.“ str. 55 pod besedo „vatrenjača“ in „Obzoru v listku br. 208 — 1878. — Pis.
4) Srbohrvatje pravijo Bišce ali Bihae, tudi Bihač ali Biač; v 2. sklonu ali padežu pa samo„Bišca“. Tako uči’ St. Novakovič v „Glasn.“ Brpsk. uč. dr. (XXII. 1867; 40); ali po hrv. časnikih čitamo tudi: Bihača ali Bihaca,	Bihacu itd. —	Pie.
2) Vrbas izvira pri Privoru izpod Zec-planine, teče mimo Skoplja, Jajca, Banjeluke, in se izliva v Savo pri Selu Strbcu. ') Pri Skoplju zidan —, pri Trnu lesen most; pri Jajcu in ,Banji-luki‘ po dva lesena mosta.
3) Ukrnja (Ukrina); ta se nareja iz združene male in vč-like Ukrine, ki izvira z ono vred iz planine Uzlomac, teče mimo Dervente (Dervent) pod mostom in vteka v Savo pri Koraču.
4) Bosna, poglavitna reka v deželi tega imena, vre izpod Igman-planine iz več obilnih „vrel“ blizu vasi „Vrelo Bosne“ (pri Blažuju, dve uri od Sarajeva), in goni — toliko da privre iz pečine — že krepko mlinska kolesa; teče nato mimo Visoke, Zenice, ^epča, Maglaja, Doboja ... ter se izliva v Savo ne daleč od novega ali bosanskega Šamca, slavonskemu Šamcu nasproti.
Bosna je polna rib, ali velikih ladij ne nosi. — Pri Ilidži zidan most, pri Raljevu (Dvoru), Visoki in Zenici lesčn.
5) Drina postaja iz združene Tare pa Pive, teče mimo Foče, Goražda (Goradja), Višegrada, Zvornika in Janje do Rače, deli tako Bosno proti vzhodu od Srbije, in tone potem pod Račo v Savo. — Pri Višegradu veže Bosno pa Srbijo velik zidan most prek široke Drine, ki je pa za velike ladije preplitva.
Druga poglavitna reka v deželi, in to v Hercegovini ali „gornji Bosni“ je Neretva. (Tujci jej pravijo N ar en ta). — Izvira ua severno - vzhodni strani Cemerno-planine med Voluja-kom2) in Lebfšnikom, dve uri od Gackega (Gacko), teče skozi Konjic ali Konjico 3) in Mostar, kjer vodi prek nje star, ali trden zidan most, vije se pri Jablanici med velikanskimi pečinami in tudi dalje po „strašno“ lepih krajih, z visočine padaje (uro hoda pod Jablanico), — vnide pozneje pri Metkoviču v Dalmacijo in se iztaka v jadransko morje pri „Opuzen-u“ (Fort Opus), razlivajo se pred vtokom v morje na dve veliki strugi in devet manjih tokov, tako da je Neretva ondi nad pol milje široka.
Razen Mostarskega mosta je zidan most tudi v Konjiči, lesen pri Glavatičevom, in dva nova železna mosta (pri gornji Jablanici in uro pod Jablanico pri Neretvinih slapih t. j. „vodo-padih.“)
Pri Kruševici je Neretva že ladijonosna, od Metkoviča počevši, (tedaj še le v Dalmaciji) nosi pa tudi „parnice“.
') Selo ali vas ,,Strbac“. Iz nenaglašene srbohrv, končnice -SC izpada pri sklanjanju a kakor naš zamolkli 0 iz končnice „-6Cl<; tedaj ldnac, lonca, Unac, Unca, Strbac, Strbca; Kragujevac, Kragujevca, u Kragujevcu (ne: Kragujevaca) itd. —	Pis.
a) Pri Kovačeviču na str. 3 izpod „Volaka<‘, (menda tisk. greh.) —
Pis.
3)	Po Vuku, Kovačeviču in in srbskem samo vidcu ^Konjic*4
(ne Konjič), po drugih pa „Konjica<(; sam dr. Blau (Nemec) piše „Konjitj“ = Konjič, pa tudi „Konjitz“. —	Pis.
Jadransko morje požira i TrebiŠnjico Povedal som ti že, kje ta hercegovska poničnica izvira, kje ponikne, in kje se zopet, prikazuje po novem imenu Ombla. — Kakor nosi naša Ljubljanica pri (novem) izvoru mahom ladije, tako goni Ombla se svojo široko in obilno strugo mahom mlinska kolesa.
Tretja poglavitna reka v deželi, in to v Hercegovini na jugu je Ibar, ki izvira v Novopazarskcm okrožju izpod Prokletije-pla-nine nad Rožajem, teče nato mimo tega mestca in hercegovske Mitroviče (tik Kosovega polja), razmejuje nekoliko časa na jugovzhodni strani Hercegovino od Srbije, prehaja va-njo ne daleč od Raške, in vteka blizu Koranovca v srbsko Moravo.
O dotokih Savinih pritokov t. j. onih vod, ki tečejo v Savo, samo toliko:
Vodi Uni ,dotakajo‘ da rečem tako: Unac, (našemu Uncu imenjak), Čadjavica pa Sana; — Vrbasu: Pliva, Ugar, Vrbanja i. dr.; — Bosni: Vogača, Lepeuica, Lažva, Željeznica, Miljacka, J) „Krivaja“ in Spreča; — Drini: Sutiska, a) Bistrica, Kriševica, Dri-njača, Jasenica, Lim, Vuvac (ali Uvac, a ne Uvač) itd.
Večjidel jako pokvarjeni so mostovi, s katerimi so premostili nekatere izmed naštetih dotokov (Željeznico na 8 mestih).
Neretva jemlje va-se in sabo v morje devet večjih in več manjih dotokov; med njimi so: Neretvica, Rama, (poničnica), potoka poničnika (Schlundbache), Perutac in Proporac, (ki padata šumeč z visočine kakih 80 stopinj globoko v Neretvo), znana poničnica Lištica-Jasenica, obilna Bima, plitva „Krupa“ 3) i. t. d.
Tako imenovana „polja“ namaka po ena ali tudi po več po-ničnic, ki odtekajo po rebrih („obronkih“) v doline tor se potčm,
—	če ne morejo iz kakega kotla ali kotline dalje, — gube v po-nikve, rijejo dostikrat po več ur daleč pod zemljo in prihajajo zopet na svetlo, a prekrščene, zato ker iz prva ljudje niso vedeli, in ne vedo premnogi še dan denašnji, da jo ta ali ona voda poničnica t. j. da je bila — rekel bi —- že na svetu, da je izginila pozneje na „drugi svet“, pa se pokazala vnovič tu ali pa tam, nekatera mnogo obilnejša nego je bila poprej. 4)
’)	Ne vem,	zakaj piše	Hilferding „MiljaČka“. Pozabil	sem vprašati g.	Despida,	kako pravijo Sarajevci tej	vodi,	ki teče
skozi Sarajevo. Večina (s hrvatskimi dopisniki iz Sarajeva vred) piše in	menda tudi	izgovarja ,,MiljaCka“. —	Pis.
a)	Tega imena sta tudi	gora in kraj (trg); ali daleč	vsaksebi. Zakaj
se pravi in piše tudi „Sutjeska“ (== Sotdska), to sem ti že razložil. —	Pis.
3) ,,Krupa" (namesto ,;Kropa‘() pravijo tudi Beli Kranjci vodi (vodici) in kraju, kjer jim je bila nekdaj okrajna gospodska.— Tudi na Gorenskem pravijo „Kr6pa“ vodici in kraju (trgu). Stsl., krapV* t. j. ,,kp<ftir6'‘ == parvus (majhen, mali), tedaj Kr6pa (voda) = mala voda ali „vodica‘‘. Na k rop ni treba misliti; Kropa jc Hirala, — Pi».
4) To velja tudi o naših poničnicah ni Notranjskem,	Pis.
O velikem deževju ali kopnenju naraste nekatera izmed teh vod, da je strah, in ker je ne more mahom pogoltati ponikva, zastaja in nabira se voda okoli ponikve kakor jezero, ki stoji včasih po več tednov. Kedar pa naposled odteče, ostaja ,,močvirje“ ali »blato", ki se celo po letu nikdar do dobrega ne posuši.
Izmed vseh vod krašnega ') sveta predrla je in dere med velikanskim gorovjem in skalovjem po prosti t. j. predrti ali presekani dolini celo do jadranskega morja ... jedina reka Neretva.
Sila velikih jezer ni v Bosni-Hercegovini. Med veče spadajo: Jezero med mestom istega imena pa med Zaslapjem proti Jajcu, poldrugo uro dolgo, pol uro široko, ki ga dela reka Pliva. Borci v nahiji Neretvanski; Neteka v nahiji Derventski (oboje napravlja Bosna); Prokos v nahiji Fojnički, iz katerega izvira reka Dra-gačka. — Spomina vredno je tudi tako zvano „Mostarsko blato“, lsi ga nareja — kar sem ti že povedal — »Lištica", ki izhaja iz njega na drugi strani pod imenom Jasenica. Kakor v Cirkniškem jezeru na Notranjskem po odtoku raste trava in vsejano žito, tako ti tudi po „Mostarskem blatu", kedar izgine voda po letu pod zemljo ter ostaja samo močvirje ali „blato“, 2) raste po njem lepa trava in žito. „Mostarsko blato je posebno se sirkom bogato." Ondi je tedaj obljubljena dežela . . . metlarska. —
Rad bi ti pisal še kaj o rudnicah t. j. o rudnih vodah: toplicah itd.; ali ker se bojim, da ne bi bilo to dolgo in dosta »vodeno" pismo pr o vod e no, zato odlagam to stvar raje do druge, ugodnejše dobe.
5.	pismo.
V gorati Bosni je po zimi hud mraz, po letu pa velika vročina. — Čim nižje tem topleje; kolikor više, tem mrzleje. (Temu so krive »planine* po katerih zapada sneg oktobra in leži vsaj do maja meseca.)
Dežuje v Bosni, posebno v srednji, jako rado, najbolj na pomlad. Na glas ti oznanuje bosanska „(irmeč-planina“ s hercegovsko posestrimo „Treskavico“, da po Bosni-Hercegovini ni tudi brez grmenja in brez treskanja. Po Zimi piha burja včasih tako strašno in dela tolike zamete, da zametajo cele črede ovac. — Naj prijetnejše podnebje, namreč srednje vrste, je v Posavini. A tudi sploh bosansko podnebje zdravju neizrečno godi. V Bosni ne znajo ni za kolero ni za druge kužne bolezni pri ljudeh; (goveja kuga pa Bosno rada obiskuje).
V Hercegovini je — malo da ne povsod — po letu tako „vroče", a po zimi tako „toplo“, kakor v sosedni Dalmaciji, posebno ob
’) Prim. naš »Kražni vrh", Krasu podoben. —	Pia.
Primeri madjarski »Balaton" (Platten-See) iz stsl. besede »blato" = jezero. Nemško imo je tedaj sestavljeno tako kakor »Ellen-Hirsch", t. j. drugi del je prvemu samo prevod. —	Pis.
morju t. j. po jugo-zahodnih krajih hercegovskih. — Zato raste ondod isto drevje, isto sadje, kakor po Dalmaciji. Ondod se menja tudi v zimski dobi, kakor v Dalmaciji — po gostem mrzla burja (Bora) s toplim jugom (Scirocco).
Po Hercegovini razsaja burja včasih kakor po Notranjskem, ali ne tako strahovito kakor po Dalmaciji. ') Po letu je glede toplote prijetno živeti v „šumoviti“ Bosni, po zimi pa v „krševiti“ Hercegovini.
Ni se zastonj že toliko mogočnikov trgalo in vojskovalo za nesrečno Bosno; kajti Bosna je jako lepa in neizrečno rodovitna dežela. To priznavajo zdaj celo tujci „samovi(lci“ (kateri so jo sami videli). — Skoraj po vseh severnih krajih je zemlja, ki je pa leži še neizrečeno velik prostor neobdelane, tako mastna, da jej ni treba čisto nič gnojiti. — Brez težave kmet orje in povlači setev
—	za silo samo ... s trnjem (druge brane nima); a vendar mu njive obilo rodijo. Seje se pa poleg vsega pri nas navadnega žita t. j. „žitka“ ali „tega“ tudi „pir“ (Spelt, triticum spelta) in ,,bar“ (Kolbenhirse, setaria italica ali panicum italicum), naj več in še mnogo več od naših Belih Kranjcev pridelujejo pa koruze, '2) ki jim daje moko za vsakdanji tečni živež, kakor našim sosedom Hrvatom in drugim južnim bratom. V ,,gornji Bosni" (Hercegovini raste pa tudi laško pšeno (oryza sativa, Reis), ki mu pravijo ondod „oriz“ ali „pirinač“. 3) Vendar ne prideluje Hercegovina toliko žita, kolikor ga potrebuje; pomagati jej moraž njim Bosna, ki ga prideluje toliko, da ga izvaža v sosedne dežele.
Na prebitek je v Bosni tudi sadja: jabolk, hrušek, črešenj, breskev itd., največ pa prelepih sladkih sliv (češpelj), ki so jih polni vrti, 4) gozdom podobni.
Bošnjaki znajo slive na posebnih pečnicah jako umno sušiti, ter prodajejo suhe na debelo tujim trgovcem, ki jih izvažajo (so-sebno iz Brčke), in razprodavajo nato po imenu „turske slive" križem svet. Iz surovih palijo tudi slivovico, ki jo „raja“ — da bi je tako ne! — prerada srka.
V	Hercegovini rastejo, kakor po Dalmaciji, tudi smokve, limono, pomoranče, oljke in vse drugo sadje, kakeršno raste po južnih (toplih) krajih.
*) Ubogi Notranjec obklada streho svoji revni koci s težkim kamenjem, da je ne odnese huda burja; siromak Hercegovec in Dalmatinec jo pa krijeta nalašč zato s „kamcnimi“ ploščami. — Pis.
3)	Srbohrvatski ^kukuruz*' ali „kuruz“; slovenski: koruza, debelka, debelača ali turščica (tiirkischer VVeizen); zadnja beseda kaže, da so dobili to zrnje sž Slovenci vred tudi Nemci iz Turčije, nemara iz Bosne. —	Pis.
*) Iz turske besede pirinč; zato v rodivniku (2. sklonuJ tudi srbohrv. „pirinča“ (ne pirinača). —	Pis.
4)	Takemu vrtu pravijo „šljivikl< ali „šljivakl< kakor ^šljiva'1 namesto „slival<; (vendar tudi tako). —	|	Pis.
Izmed tržnih sadežev (Handelspflanzen) pridelujejo posebno konoplje, lan, brošč, (rubia tinctormn; Krapp, Fftrberrothe) „du-han“ (tobak).
Dobro vino raste v Hercegovini, vendar tudi po nekaterih bosanskih krajih: po Neretvanski dolini, okoli Rame, pri Banjaluki in drugod. Hercegovsko vino je črno, kakor dalmatinsko in talijansko, ‘) — pa tudi belo.
6.	pismo.
Malokatera dežela ima toliko prelepega gozda, kolikor ga ima Bosna. Iies, da so ga toliko iztrebili za nesrečne turske vlade; res, da se vidi sem ter tje tudi šibja in ruševja; ali daleč od večjih rek, rudnikov in mest razprostira se po višjih gorah še zmerom dosta prekrasnih, prostranih gozdov, ki so polni izvrstnega lesa vsake vrste, posebno lirastovine, bukovine in j el o-vine, pa i vsega drugega lesa ali drevja pri nas domačega.
Nenačete so še do malega neizmerne državne „planine“, pr-vovečni (prvotni) gozdi se svojim velikanskim drevjem in tako obilnimi debli, da ne morejo nekaterega po štirji možje objeti. Takih gozdov, ki niso videli še drevnice, ni sedaj, dragi moj! niko-dar po vsi Evropi. — Glej velikega bogatstva v siromaški Bosni! a)
Če so umolknile v tužni in žalostni Bosni ,javorove gusle11 bolj nego drugod, — pričajo ti imena bosanskih „brd“ in „planin“: Javorje, Javoriua (tudi „Jahorina“, ali „Jaorina“), Javornik itd., da stoje ondod še cele gore javorovega lesa. Kolik zaklad za nove . . . javorove gosle, ki se sedaj morda že zopet veselo oglašajo, narodni pevci in pevke pa zbranemu narodu brez straha prekrasne narodne pesmi prepevajo.
Jako mi je žal, da ne morem živine bosanske hvaliti tako, kakor gozde. — Dasi je po Bosni toliko lepega gozda in travnatega polja, pa bosenska živina vendar ni lepa, niti lepo rejena, zato ker se je za turske nemarne vlade zanemarjala že toliko let.
Goveda so, da ti povem po belokranjski malo da ne same „buše“, ■’) jako kosmate, da jih ne zebe, zato ker morajo prenočevati skoraj povsod vse drago leto (tudi po zimi) pod milim nebom.
Krave ne dajejo več mleka nego za domačo potrebo.
Vozijo z voli in z bivoli, ki so tudi manji in pohlovnejši od drugih.
‘) Talijani mu veliš „vino nero“, t. j. ,,črno vino", a Srbohrvatje „crveno vino“ali ,,crvenika“ (= nem. „rother Wein“); „rujno vinol< je pa njim to, kar nam ,,rdeče vino“: Tako vino srkajo najraje njihovi „junaci“ v n&rodnih pesmih: „Dje junači ruj n o vino piju“. itd. Pis.
®) Misli pa i na Hercegovino, ki ima, dasi je kamenita, vendar lep kos gozda: tretji del svojega prostora. —	Pis.
3)	,,Busa“ == kleines unansehnliches Rind. Prim. pri Vuku (50) ,,bu.i£ik“ = eiu klciner, fester Ochs. —	Pis.
Konj pa rede po nekaterih krajih mnogo in lepih, vendar ne več toliko, kakor nekdaj, dokler so bili bosanski plemenitaši, soseb njihova „mala in velika gospoda11 (a g e in begi) še mogočnejši in bogatejši. O tem pozneje.
Bosanski konji niso veliki, ali so sila čvrsti in stopajo, podkovani z umno narejenimi podkovami jako spretno po strmih gorah in pregrdih potih bosanskih.
Zbog tako slabih potov rabi konj Bošnjaku bolj za jahanje (ježo) in tovorjenje nego za vožnjo. Po zadnjih vojskah utegnilo je ostati v Bosni in Hercegovini skupaj samo še kakih 105.000, (v Hercegovini posebej pa 40.000 konj, kajti po ,službenem1 izkazu 1. 1875 jih je bilo pred vstankom istega leta vsega vkup samo 106.000).
Mul in navadnih „dolgoušce v“ je po Hercegovini mnogo več nego po Bosni. •
Od nekdaj »žirijo11 t. j. rede ali pitajo se žirom ') sosebuo v Bosni po velikanskih gozdih (hrastovih in bukovih) veliko množino »ščetink11 2), največ v Fosavini in okoli TJue (v Krajini. 3)
Po Bosni in Hercegovini imajo zdaj (in to sami kristjani, zato ker Turki in poturčenci ne smejo jesti svinjine) skupaj kakih 160.000, (v Hercegovini posebej 40.000) „ščetink“.
Neznano se množe ovce v Bosni-Hercegoviui, kjer se jih redi skup več od dveh milijonov (v Hercegovini posebej pa 100.000). — Volna je lepa, vendar bi bila lahko še lepša, da jej znajo glas.
Pečeno bravino in jagnjetino Bošnjaki in Hercegovci z drugimi Srbohrvati jako radi jedo. Včasih pečejo cele „janjce“ (jagnjeta) in skopce (koštrune) pod milim nebom tako, kakor vsako leto Hrvatje, kateri prihajajo o Jernejevem na „proščenje“ k „Trem faram11 (pri Metliki) na kranjsko stran. Tudi domači Beli Kranjci znajo temu poslu glas.
Koz sc pa po Hercegovini mnogo več pase nego po Bosni. Leta 1876 so jih našteli ondod 700.000; v obeh deželah jih je zdaj vsaj 1 milijon.
Bošnjakom in Hercegovcem je v slast i ku retin a. Premnogo je snedo premožnejši, bodi si samo na sebi pečene, ali pa sesekane in kuhane v priljubljeni narodni jedi „pilav“. 4) Zato so te živadi ueizrečno mnogo redi in pita.
*) Žir = želod in bukovica (bukov žir). —	Pis.
2) Zarad lepšega skovali so si Nemci »Borstenvieh11; iz uzroka istega kovati smemo . . . tudi mi. —	Pis.
3) Tako se imenuje v Bosni zahodno-severni kos nekdanje Hrvatske, zato nemški »Tiirkisch-Kroatieu11. —	Pis.
4) „Pilav“ se kuha iz laškega pšena in sesekane kuretine ali bravine; po nekih turskih krajih pa samo iz laškega pšena in kake »omako11 (Sauce, izr. z 6 s). —■	Pis.
Tudi s bčelarstvom se Bosanci in Hercegovci radi pečajo, in to ne brez lepega dobička, ker razprodajo na leto dosti sladkega meda in dišečega voska doma iu v tujo deželo. Turki sladkosne-deži potrebujejo nmogo meda posebno za drugo narodno (močnato) jestvino, ki jej pravijo „halva“, ') iu za druge sladkarije turske.
7.	pismo.
Jako se po Bosni „trguje“ (kupčuje na debelo), največ s Trstom pa z Bečem. Poleg tega se tudi marljivo „trži“ (po malem kupčuje), „tržari“ (kramari) in sejmari po premnogih domačih sejmih;4) ali trgovina (kupčija) vendar ni tolika, kolikeršmi bi bila lahko mimo tako obilnih deželnih pridelkov. Temu je kriva sosebno nemarna turska vlada, ker ni skrbela za dobre ceste in pote, ter se mora največ tovoriti (nositi na konjih). Zato se je premalo izvažalo, a zbog tega jo uhajalo deželi in narodu premnogo dobička. Koliko več bi se lahko izvažalo n. pr. samega lesa iz velikanskih gozdov bosanskih po poštenih potih in cestah.
—	Skrbeti bode tedaj novi vladi, da se brzo popravi ta „tuji greh“.
Da se ni do zdaj izvažalo še več pridelkov, temu je bilo krivo tudi to, da leži še preveč ledine (celine), in to mimo vse ralne zemlje malo da ne polovica, če ne več. 3)
Največ se je izvažalo ali pošiljalo doslej iz dežele žita, suhih „sliv“ (češpelj), lesa, dog, železa, nada ali jekla, meda, „čibukov“, goved in ,,ščetink“.4) Sosebno v Trst izvažajo malo mauje od polovice govejih, kozjih in ovčjih kož (neustrojenih); toliko tudi izvrstne volne.
Uvažajo se v Bosno iz Avstrije: kose, srpi, bolji žeblji in ključavnice (soseb iz Štajerske); sukno, svilena tkanina, platno, „fcsi“, vino, pivo, slador, kava, laško pšeno, papir itd.
Pa tudi iz drugih krajev se uvaža dosta takih iu drugih izdelkov iu pridelkov, samo da ne smejo biti.. . predragi. —
Čudno, da so ljudje povsod tako muhasti, da kupujejo rajši ceno nego li drago!
Ker se meniva o trgovini, naj ti povem gredoč tudi kaj o
*) „IIalvo<l delajo iz meda, olja in rožnice (rožne vode). — Pia.
2) Srbohrv. ,,sajam<l = sejem. Najstarša slovenska oblika je „«enjem“ iz staroslovenske ,,srtnI.mT»<', tedaj ne iz ^so-menjati"; kajti oblika „semenj'‘ je z drugimi vred („sejmen“, „sejm“ itd.) mlajša. Zastran pravega korena glej Miki. „Lexic. pslov.-gr.-lat.“ 941. — Pis.
3) Po nekem službenem poročilu 40 odstotkov (40 po W. Presl-a samovidca rokopisu (,,Unsere Orient-Interessen“) pa cel6 90 °/0. —
Pis.
4) Srbohrvatje jim vel^ po navadi tako kakor mi, — pa tudi jikrmačo*', iz stsl. „krmiti“ (hraniti, fiittern). Istega korena je tudi belokranjska iu srbohrv. ,,krma“ (mrva), prerada ni — za ^krmače**. — Pis,
novcih, o meri iu o utežih. — če no pojdeš sam v Bosno ali Her cegovino, morebiti ustrežeš komu drugemu s tem dodatkom.
Ondod računajo največ po „turskih groših11. ■— Turski groš (Piaster ‘) štejejo tujci zdaj preradi za 10 kr., t. j. za našo novo desetico; ali po „oglasu“ v uradnih „bosansko-hercegovačkih novinah“ (v br. 3. iu 7. 1. 1878) velja ,,turski groš“ nekoliko manje od naše desetico; kajti naš „goldinar“ ali „forint“ ima v sebi 12 turskih grošev. Tedaj je turski groš prav za prav vreden samo 8'/3 kr. — Turski groš dele pa na 40 „par“, tedaj ima naš krajcar v sebi malo manje nego 5 „par“ (44/ft).
Tujci računajo (zato ker jim je turski groš = 10 kr.), samo po 4 „pare“ na 1 kr. „Pare“ so neizrečno droban drobiž, srebrnim luskinam podoben. Kako lahko izgubiš tedaj tako luskino, če jako ne paziš, ali če se zamisliš ... v „kranjsko paro“. Sreča, da ni po Bosni-Hercegovini že davno več takih luskin. Najdrobnejši turski drobiž, iz kotlovino kovan, velja zdaj ondod 2 pari.
Še zmirom se jemljo tudi naše stare dvajsetice, ki jih cene tujci in domači po 4, tudi po 4% „turskega groša“, ali celo po toliko naših desetic. Vredna pa je stara (cčla) dvajsetica samo „3 V, desetice11 ali 4 tursko groše. Stara „šuplja“ (prebita) dvajsetica velja pa samo 3 desetice (ali 4 turske groše, — po pravem: 3% gr. — Pis.)
Za „belo (srebrno) tursko medžidijo“ ali „mečidijo“ hočejo imeti 24 naših desetic; a vredna je samo 20 desetic.
To som posnel po omenjenem uradnem časniku; tedaj je popolnoma verjetno.
Poleg imenovanih novcev jemljo trgovci posebuo radi ,,Napo-leondore“ (zlate Napoleonove©) iu cesarske dukate11 t. j. naše stare zlatake (cekine). Zato razglašajo „Bosausko-hercegov. novine“, ki izhajajo v Sarajevu, v vsakem listu, kolika je tem uovcem in srebru zadnja cena Bečka („tečaj brzojavni"). Ker se ravnajo v Bosni glede novcev zdaj že po vsakdanji	Bečki ceni,	zveš	to	nestanovitno ceno lahko vsak dan doma iz	domačih	listov	brez	potovanja
v Sarajevo in brez „bos.-herceg.	novin.“
Zato ti jo nečem naštevati na	drobno.
Dolgostna mera je do zdaj še „aršin“,a) ki meri malo več od dveh Bečkih stopinj ali „čevljev“ (2'02 = “/ioo^ tuc*i „pik“ ki meri samo drobet več nogo aršin, namreč 2'16 t. j. 2'°/ioo stopinj.
Žito, meso, moko itd., pa i pijačo merijo na „oke“. Oka je toliko, kolikor 2Va funta. — „Tovar“ (tovor) je = 100 ok.
‘) V Srbiji sovojo ,,turski groš1* službeno tudi ,,čaršijski (tržni) gro§“. —	Pia.
a) Srbohrv. ,,lakat“ (Elle, braccio, vatel); slovenski ^Iak&t*' meri 3 vatle in pol. —	Pis,
Po istih „bos.-herceg. novinah11 br. 8. bila je 25. septembra 1878 v Sarajevu oka pšenice po 30 do 35 kr., — oka mesa po 30 kr., — oka soli pa po 60 kr. (!) — Tovor drv so ponujali po goldinarju („po forinti11).
Ali treba pomisliti, da je ondaj živela ondi prevelika množica vojščakov.
8.	pismo.
Ker nima dežela do zdaj še velikih tvornic (fabrik), zato se Obrtnost ni mogla povzdigniti „na visoko". Da pa rokodelci bosanski „znajo več nego hruške peč’11, priča nam slavni Dositej Obradovič pismeno z besedami: „Kdor koli ne zna drugega rokodelstva nego „krive češlje1' delati, ta naj ne hodi ni v Bosno ni v Carigrad11. Ali od one dobe je preteklo že mnogo vode, bosanski rokodelci so pa ostali na starem mestu — pri starem turskem kopitu. Dosta bi se tedaj lahko naučili in priučili od naših. Popustili so pa več starih slovanskih imen rokodelstvom in izdelkom svojim, ter se poprijeli — na žalost! — novih turskih. Lahko si misliš zakaj.
Največ je v Bosni čevljarjev s „papučarji“ *) in „opančarji“ vred, krojačev, „kožarjev“, „kožuharjev“ ali krznarjev, kovačev, kotlarjev, „tkačev“ („sagarjev“), sedlarjev in remanarjev.
Nahaja se tudi urarjev, svečarjev, lončarjev itd. Malo je zlatarjev, še manje pa spretnih.
Urarji so brez malega tujci in imajo jako dober zaslužek.
Sila malo je izučenih stolarjev (mizarjev), kolarjev in zidarjev. Vsa ta rokodelstva opravlja ondod tako imenovani „djunder“, ki ob enem zidari, tesari, stolari; pokriva (strehe) in pečari. A za vse to potrebuje sila malo orodja. Mero nosi sabo . . . v očeh; druge nima. ") „Ko (kdor) zna bolje, široko mu polje11.
Jako dober zaslužek imajo krznarji, dasine znajo drugih kož krzniti razen medvedjih, volčjih in lisičjih. Vse druge pošiljajo nekrznjene v Lipsko, — samo zajčje v Trst. — „Papučarji“ delajo (vsaj v Sarajevu) poleg „papuč“ tudi črevlje „čizme“ in škornje, ali samo po domači šegi, in to dosta okorno; zato imenitnejše turske gospe obučo po naši šegi napravljeno, jako rade nosijo.
Domači krojači ne znajo šivati druge oprave, nego narodno, bodi si gospodska ali pa „seljačka“ (kmetska). Do zdaj je bilo samo po večih mestih nekoliko tujih krojačev za našo gospodsko nošo. Poslej jih bode treba, vem da, mnogo več.
Posebnih klučavničarjev nimajo; njihova dela opravljajo kovači, ki podelajo mnogo železa ne samo za podkove,
*) ,,Papuča“, krevsa (Pantoftel). —	Pis.
2)	Za tesarsko in stolarsko (mizarsko) delo no rabi mu drugo orodje nego sekira, klešče, dleto in sveder; (ruskemu tesarju pa . . . Bama ostra sekira), —	Pis.
12
Letopis 1878. IV.
nego i za različno železno orodje, posodje in orožje soscb v Sarajevu in v Foči (na Urini v Hercegovini). Hercegovsko izvrstno orožje (puške, sablje in „noži“) slove po vsi Turčiji, ter se jih tudi mnogo izvozi.
Nekatera rokodelstva smeli so opravljati sami mukamedanci; poslej bodo imeli to pravico tudi oslobojcni kristjani.
Po vaseli („selih“) ni izučenih rokodelcev; kajti po kmetih si narejajo ljudje za domačo potrebo sami obleko, robje, („rubje“, perilo), orodje in posodje, celo hiše ') delajo si sami. To se ve, da niso prelepe, nego siromaške koče, včasih samo iz pletera spletene in z blatom omazano „košarc“.
Nekdaj niso ubogi kristjani bosanski okoli Sarajeva smeli imeti drugačih hiš. Če si je dal kateri kristjan sezidati pošteno hišo, vzeli so mu jo zločesti Turki ali poturčcuci, ter prodali kakemu Turčinu, rckši: „A za tebe je košara, krstu lipovi, ti sebi napravi ko.šaru.“ Po vrhu so ga pa dali še zapreti, in ga imeli zaprtega, dokler ni plačal odmerjene mu „globe“y (kazni v novcih.)
Kakor tkejo n. pr. v Slavoniji platno, a v Črni gori i sukno za domačo potrebo same ženske doma, tako se tke tudi v Uosni-Hercegoviui „raša“, (nevaljano sukno, Lodeutuch) in platno za domačo potrebo v domači hiši.
Rokodelci živč največ po mestih. V vsakem mestu imajo po jutrovski navadi svoje središče t. j. trg ali tržišče, ki mu pravijo „čaršija“, po turski besedi „čaršu“, četverokot, (Vicreck). Razdeljena je po večih mestih na dvoje, troje ulice. Ondi je delalnica poleg delaluicc, prodalnica poleg prodalnice. Tje zahajajo skoraj vsi obrtniki vsak dan, ondi delajo (ali ne vsi), ter imajo svoje izdelke na prodaj, razen kožarjev, ribičev ali ,ribarjev‘, mesarjev in drugih obrtnikov, kateri potrebujejo vode, ter se zato naseljujejo kraj rek. — V Sarajevu stoji pa „čaršija“ s pokritimi ulicami poleg vode Mil j a c k e; zato imajo ondi samo peki in maslarji svoje prodalnice po glavnih ulicah.
Mično je gledati po „čaršiji“, kako se vedejo ondi različni obrtniki. — Dokler kristjani i. dr. svoje blago kupcem ponujajo in hvalijo, stoji ali čepi Turčin v svoji nizki prodalnici, puši, srka navmes črno kavo, ter premeta — kdo bi verjel! „očcnaš“ (molek', puščajo ga med prsti iz roke v roke. A zakaj? Samo zato, da mu se ne toži.
To tursko navado sem videl prvič pri pokojnem . . . Vuku. Na vprašanje, zakaj to dela, odgovoril mi je, da si krati tako čas, in da se je srbska gospoda navzela te navade od turske. Res čudno in prečudno: kristjanski očeuaš Turčinu igrača za kratek čas.
*) Pri nas se je premenila stara „liiža“ (stal. hyža) v novo
kakor pravimo ,,hi8<l, hisa (ne hiz, hiza). —	Pia.
g. pismo.
Po pravici so lahko reče, da je neizrečno velik zaklad skrit v bosanski zemlji, kajti mnogo je v bosauskih rudnikih zlata, srebra, železa, svinca („olova“), in drugih kovin, sila obilo kopanega oglja, žvepla („sumpora“), slanika („slan-kamena“, ali „kamene soli“) morske peno („stive“ ali „istive“ ‘) in druge rude, *) tudi živega srebra (,,žive“).
Največ kovine se nahaja v bosanskih gorah okoli Fojnice, Krešova in Vareša (proti severno-zahodni strani) blizu Sarajeva in v Starem Majdanu (v Krajini). Majdan (turska beseda) pomenja „rudnik“.
Pod nič sta pa prišla staroslavna rudnika rimljanska Srebrnica pa Srebrnik.
Zdaj kopljejo rudo samo še po krajih zgorad naštetih; pa jej na žalost ne znajo pravega glasa. Največ izkopljejo na leto dobrega železa, ter podelajo ga, — kakor je bilo že povedano — za potrebno orodje, posodje in orožje; a mnogo izvozijo nepodelanega.
—	Vendar so ve, da je v Bosni še dosta zlate, srebrne in drugo rude, katera leži (kakor pravijo) „mrtva11; n. pr. v B oro v ici, kjer je dala turska vlada 1. 1841 - 42 in 1. 1847 za poskušnjo kopati po dveh tujih rudarjih. Potem je pa zopet zaspalo vse, dasi ruda ni bila slaba.3) Več rudnikov so pa menda Bosanci utajili turski vladi. Tako kopljejo ubogi ljudje tudi slanik samo skrivaj; očitno se ne koplje nikjer.
io.	pismo.
Evo ti podaljška mojemu „vodenemu“ pismu, ki sem ga on-dan prestrigel, boje se, da nebi bilo „prevodeno“, kajti tudi „rudnice“ so vode, in to z eno besedo: slatine, ali „kisle vode“, slani studenci, različne toplice itd.
Kisle vode jo v Bosni dosta: v Slatini, 4) v Kiseljaku, v Le-penici in drugod; slanih studencev v gornji in doljui Tuzli5) . . .;
') Po Vukiisovičevem hrv. ,rudoslovju za više gimn.‘‘ (v Zugr. 1864; 124); po Vuku (289) ^istjva11 ali „isttva“ = Meerschauui-Pfeife.—
Pis.
a) Kovina = Metali; ruda c= Mineral — po istem rudoslovju. Po Vuku je ruda = Erz.
3)	V 100.000 relih je bilo 9 delov zluta, 85 delov srebra in 35.000 delov čistega svinca. —	Pis.
*) Tudi po Slovenskem jo več Slatin, »osebno na Štajerskem. Slatino blizu liogatca (Rohitscli) ponemčili so ,,Sauerbruun“. Prav za prav pomenja „slatina“ slano vodo, pa tudi kislo ali ki s kast o. Miki. 857 ; Vuk 691.
5)	Dolnja Tuzla tudi == ,,Dolnje soli'1, a gornja Tuzla = Gornje soli1*.
toplic v Banjaluki, v Vručici, v Ilidži') v Banji, pri Novem pazaru (kjer so se kopali že Rimljani) itd.
Ne morem si kaj, da ti ne bi pri tej priliki povedal o nekih toplicah, v katerih se kopajo . . . brez slačenja in preoblačanja. Vem da porečeš: Ta je bosa. — Pa poslušaj, ali če hočeš . . . čitaj dalje.
Pojdi od turske ali bosanske Gradiške po zidani cesti (Chaussee) proti Banjaluki, pa prideš po 5 urah do okroglega, v goščavi stoječega hriba, ki je bil mejnik rimljanski Panoniji (na nekdanji postaji „ad fines“) blizu Vrbasa. Ondi na istega hriba podnožju najdeš pod milim nebom toplice s starim kamenjem ograjene.
V	te toplico se hodijo kopat domači ljudje, pa tudi tujci z daljnih krajev, in to tako, da so kar nič nč slačijo, kar nič ne preoblačijo.
Povse oblečeni kakoršni prihajajo tje, stopajo možki in ženske po stopnjicah v vročo vodo tako globoko, da jim sega do pod pazduhe.
Kedar se kdo okopa vrže odhajajo za plačilo v toplice kak „božjak“ (na korist duhovščini najbliže vasi, ki pozneje te novco izpod vode lovi). Ljudje pa dirjajo nato v kolobar okoli okroglega hriba, dokler so jim ne posuši mokra oprava na životu. Pravijo, da odpravlja to vse bolezni in nadlogo, — pa ne vem, je li . . istina; porok nečem biti za to nikomur.
Res, da nisem tega videl na svoje oči, ali izvedel sem to novico — kakor se pravi po novem — „iz vorjetnega vira“ (brez vode) t. j. iz knjige, kateri gre vsa vera. 2) — Vidiš li zdaj, da moja pripoved ni „bosa“ ? — A vendar jo nekoliko „bosega“ pri tem. Povedal sem ti že, da siromaki Bošnjaki hodijo radi . . . bosi, tedaj se tudi kopajo bosi; taka družba je tedaj res bosa. Takih toplic pa ni — vem da — na vsem svetu! Vredne so tedaj posebnega spomina.
ii.	pismo.
Pisal sem ti že nekoliko o bosansko-hercogovski živini; naj vzamem zdaj v misel tudi divjačino in zverino.
Po prevelikih planinah bosanskih in hercegovskih živi poleg množine plašnih zajcev obilo divjačine in zverine vsake vrste: divjih koz, srn, jelenov, košut, divjih narascev (merjascev), volkov, medvedov, jazbecev, lisic itd.
J) „Ilidža“ je po pravem tursko ime (,,ilidže“, ne „iliož/e“) za toplice sploh, n. pr. ,,ilidža“ ali ,,ilidže‘f (toplice) pri Sarajevu. Tako po-menja i Banja k6pel (,,balneum“)	ali	toplice.	Vuk	230;	Miki.
11. —	Pis.
a) Dr. O Blau-a izvrstni spisi o Bosni	in	Hercegovini	izišli	so	tiskani
▼ Berlinu 1. 1877. Glej ondi str. 129.	—	Pis.
Tudi ptic nahajaš po Bosni-Hercegovini toliko, da je strah, in to: različnih sokolov, orlov, jerebic, divjih petelinov, divjih rac in gosi, prepelic, „kozfc“ (Moosschnopfen) in še več drugih, ka-koršnih je tudi pri nas doma, ■— a največ povodnih.
Jako mnogo postreljajo ali polove na leto zarad meha ali kožuhovine sosebno lisic, dihurjev, podlasic, jazbecev, divjih maček in kun . . ., pa tudi volkov in medvedov, a največ zajcev, (teh tudi zarad okusnega mesa).
Do zdaj so imeli pravico na lov hoditi samo turski velikaši, ki so to včasih dovoljevali tudi imenitnim tujcem; domačim kristjanom je pa bilo prepovedano zveri streljati ali loviti. Kako bode s to pravico poslej, to se še ne vč.
Rib: somov, ščuk, mren, belic, krapov, ’) smojev,2) lipanov 3) in postrv mrgole reke in potoki.
Ribji lov dajo grajščald („spaliije“) kmetom v zakup (Pacht), ki blizu mest ni brez dobička. — Po nekaterih krajih se nalovi vsako leto tudi dosta jako lepih in dobrih rakov, ki bi se smeli meriti celo s krškimi.
Mnogo sc polovi in razproda tudi pijavk ali „pijavic“, s katerimi jo Bosna sila bogata, soseb če doštejemo tudi one pijavke, ki hodijo po suhem po dveh nogah ter izpijajo krv svojim bratom.
Že iz . . . pisma, čitaje v njem o zemlje rodovitnosti in pridelkih, zvedel si nekoliko, kake rastline rastejo po deželi ali deželah, o katerih se meniva, — da sejejo v Bosni isto žito, kakor pri nas i. t. d. O tej priliki naj ti povem še to, da rastejo po Bosni tudi sploh tako rastline, kakoršne pri nas, t. j. po vsem Slovenskem vkup. Zato ti jih ne bodem našteval na drobno. Na kratko: kamor koli se ozreš, — po hribih in dolinah, po poljih in planinah, — povsod te pozdravljajo naše domače cvetice, naše domače ptico pevalice.
Kakor z mrežo je Bosna-Hercegovina vsa prekrižana s poti in cestami; ali malo jih jo med njimi poštenih. Kakovi so ti poti, lahko sodiš po teh izvirnih Jukičevih ali Kovačevičevih besedah: „Putovi so po Bosni onakovi, kako se sami načine, al’ ih G)ij“) J0 priroda sama načinila.“ 4) Te besede potrjuje tudi srbski rodoljub „samovidec“, ki piše: . . . „Nigde sagradjena puta nema, nego samo takvih, kako su ih ljudi i stoka (živina, črede) ugazili, ili voda prolokala.“ 5)
*) Srbhrv. „krap'‘ ali ,,šaran“ (Karpfen). —	Pis.
®) Smoj, srbhrv. „smudj“ (luciopcrca, Schiel). —	Pis.
3) Lipan Aesche (Asch), salmo thymallus ali thymallus vexilifer. —
Pis.
4) Fr. Jukič jo pravo ime Slavoljubu B o S n j aku, ki je dal 1. 1851 v Zagrebu na svet čislano knjigo: „zemljopis i povjestnica Bosne1*. Istega leta je ta spis posrbil in nekoliko popravil,	izdal	pa še le
—	1. 1865 („u Beogradu") Bošnjak T. Kovačevič.	—	Pis.
5) „Glasn. srpsk. uč. dr.“ 1867 XXI; 290. —	Pis.
Zato treba ondod trgovcem na konjih tovoriti, a potnikom jahati (jezditi) ker ni mogoče voziti po takih potih, ki so o deževnem vremenu tako blatni, da se jih ogibajo pešci, in neizrečeno težko gazijo po njih celo konji. Strašno nehodni so tudi po krašni (kraški) Hercegovini kameniti .tovorni poti', steze, po katerih ti je jahati dostikrat mimo peklensko globokih prepadi, da te zona obhaja. — Ne boj se jih na spretnem hercegovskem konjiču, ki zna takim potom glas. Ali ako nečeš takega pota izgre^ šiti ter zajti Bog ve kam, potrebuješ po vseh tovornih potih ali stezah tudi dobrega domačega vodnika; kajti včasih izgine soseb na kamenitem svetu hercegovskem kar stezi sled, da ue veš ni kod ni kam.
Najstrašnejše so pa potnikom turske ,,kaldrme“, t. j. ceste okorno posipane samo z debelim (robatim ali pa okroglim) kamenjem. Kedar stopiš z voza, misliš, da ti je kdo s kolesom tri in potrl vse kosti. Kdor se je tedaj vozil ali samo jahal po takem potu, panietil ga bode vse žive dni. Taka ti je turska „kaldrma“, t. j. turski „tlak“, preinda turski velikaši in pobožni „hadžijc“ 'j radi popravljajo ceste in mostove zato, ker se šteje to po njihovi veri za dobro delo. (Hvala lepa na takem „dobrcm delu“ veliš menda i ti misleč na potrte kosti).
Vendar niso vsi poti tako grdi. V zadnji dobi je bila turska vlada začela po malem popravljati vsaj najvažnejše stare pote, ter dala napravljati celo novih lepih (zidanih) cest; ali na žalost premalo za tolik prostor. Sto in stokrat večje bilo še zmerom grdih nego lepih, „poštenih“ potov.
Ni tedaj čuda, da so se ,našim* letos (1878) v Bosni po deževju vojaška kola pogrezovala v blato do „pesti“, ali se jim pa potirale osi tako, da so morali ubogi vojščaki kola s težkim orožjem vred vlačiti na sebi.
Največ voznih potov vodi po deželi, pa i do meje hrvatske, slavonske, dalmatinske in srbske iz glavnega mesta bosanskega Sarajeva, iz katerega se razteka tudi trgovina na vse strani.
Prvo za njim je glede tega glavno mesto hercegovsko Mostar, ki ga veže zdaj lepa cesta tudi z glavnim mestom bosanskim.
Izmed onih cest, katere vodijo s hrvatske ali slavonske strani do Sarajeva prva, najboljša in od meje najkračja (58 ur dolga) je bila do zadnje vojske poštna cesta iz Broda bosanskega (Tiirkisch-Brod) — na Travnik, Vitez in Kiseljak — v Sarajevo. Po tej cesti je drl 1. 1097 slavni Evgenij Savojski nad Sarajevo,
J) Hadžija (po turski besedi ,,liadži“) pravijo Turki pobožnemu potniku (romarju), kateri je bil že v Meki, rojstnem kraju Muliame-dovem. S tem častnim privržkom sme imenovati in pisati sc tHdi sam. Zdaj veš, zakaj se imenuje znani rogovilež ... ,hadži' Loja.
—	Naš „romar“ je iz zastarale taljan. besede „romero“ (l-omco, Pilger), a ta iz imena „Roma‘‘ (Rim). —	Pis.
ter ga dobil v roke že deveti dan, prekoračivši Savo 14. oktobra. Po tej cesti se je 29. julija 1878 proti glavnem mestu bosanskemu upotil tudi viši vojaški zapovednik hrvatski junak Filipovič (Josip), ter ga preotel vstajnikom po strašno hudem uporu in krvavem boju že 19. avgusta.
Stara cesta: „Novi (bos.) — Banjaluka11, ki vodi od Bauje-luke dalje na Sitnico, Jajce in Travnik — do Sarajeva, jo 20 ur dalja od prve.
Tudi iz Kostanj ice bosanske jc pot — na Pridor — do Banjeluke; ali o moči na mestih neizrečeno blaten in z vodo preplavljen.
Od Gradiške bosanske [Turkisch - Gradiška] sega do Ba-njcluke lepa „zidana cesta11 (Chaussee). Istega dne, ko je prekoračil Filipovič z glavnim vojaškim oddelkom Savo pri Brodu, prestopila sta. bosansko mejo še dva druga vojaška oddelka pri Kostaujici in pri Gradiški bosanski.
Te štiri poglavitne ceste so nam Slovencem najbliže pa ne bodo več dolgo take, kakoršne so bile za turske vlade.
Najlepša in najkračja (samo 48 ur dolga) cesta z dalmatinske strani do glavnega mesta bosanskega je ona, ki vodi od Metkoviča na Mostar, Jablanico in Konjico — v Sarajevo. Ta cesta je od kraja do konca — od konca do kraja dobra, od Mo-stara do Jablanice pa izvrstna (zidana „Kunststrasse“). Napravili so jo še le med 1. 1872 pa 1874 Poljaki, svetomerci v turski službi.
Iz Dalmacije vodi še druga cesta v Sarajevo, namreč od Sinja ') do meje dalje na Livno in Travnik, a od ondi dalje kakor na potezi ,Banjaluka-Sarajevo‘. Ta cesta je od ,mejo dalmatinske1 do Sarajeva tako dolga, kakor ona od Broda do Sarajeva, t. j. 58 ur ali 46 jezdnih ur ,turskih1.
Hercegovina ima več velikih in drugih cest, izmed katerih veže glavno mesto Mostar z Dalmacijo: 1) cesta .,Dubrovnik (DobrovnikVStolac-Mostar11; 2) „Vrgorac-Ljubuška ali Ljubuški-M os tar. Po tej cesti se je napotil 1. avgusta 1878 z našo vojsko (armado) njen junaški zapovednik Jovanovič proti Mostaru ter ga dobil že 5. avgusta brez kakega upora v pest.
Tretja cesta veže Trebi nje z Dubrovnikom (in se dotika pri Čajnici tudi velike ceste Carigradske), četrta pa Kotor (Cattaro) z Nikšiči, Pljevljem in Priepoljem.
Znana ti je že cesta „Metkovič-Mostar“.
Najlepša izmed vseh hercegovskih cest jo nova „zidana cesta11 (ki sem jo imel tudi že v mislih, iu sega od Mo stara — na Jablanico in Konjico — do Bradine proti Sarajevu).
') S in j (taljanski ,Sign‘) spada k Dalmaciji; mesto Senj (Zengg) pa k hrvatski krajini in stoji od Reke proti jugu poleg jadranskega morja. —	Pis,
Kos novo „zidano ceste“ se razprostira med Trebinjem in Ključem; tako tudi od dalmatinsko mejo do Livna (na poštni cesti od Sinja do Travnika).
Ne bodem te vodil zdaj več po drugih blatnih, ali pa ka-menitih in strmih potih, da mi ne opešaš.
Konec je ■— hvala Bogu! — nemarnemu turskemu gospodarstvu; zato som si v nadi, da ti ne bode potreba, kedar pojdeš v Bosno, valjati se po Blatu tako, kakor se je bilo srbskega „sa-movidca" tovaršu, jahaču, ki se je na potu med Kostajnico (bos) pa Banjoluko zvalil s konjem vred v „najdeblje blato“. — —
Veselega srca čitam res v različnih izvirnih dopisih, kako marljivo popravljajo ali pa iz nova delajo že ceste in moste, in da je 4. okt. 1878 prvikrat . . . zažvižgal „lukamatija“ na začeti železnici od Broda (bos) proti Sarajevu ter dirjal za poskušnjo kake dve uri daleč proti Derventi (Dervent, Derbend).
Popravlja in dodeluje se pa za občno vožnjo tudi železnica odBanjeluke — na Novi in Dobrlin —do Kostajnice bosenske (Tiirkisch Kostajnica), in bode menda do konca t. 1. gotova od kraja do konca.
Od Banjeluke do Novega vršila so je namreč železnocestna vožnja že poprej štiri leta, dokler se ni začel poslednji bosanski vstanek zoper tursko vlado.') — Ondaj je pa morala jenjati vožnja po tej prvi bosansko-turski železnici, ki se je držala — da ti povem gredoč — tudi pravega ,turskega roda‘.
Ker so imeli namreč Turki premalo priprav za tako vožnjo, zato ti ni mogel, kakor sem čital v nekega samovidca popisu, ni-jeden vlak odhajati po redu vsak drugi dan. Kedar so „luka-ma-tiji“ podkurili do dobrega, „hajd“! — pa so ga izpustili, da je sopihal od postaje do postaje.
Glej, tak ti jo „turski železnocestni red“. Vsaj v Bosni je bil tak. Še več potrebnih železnic jo bilo Bosni za turske vlade resnično namenjenih po pogodbi 1. 1870; pa so ostale razen omenjenega kosa „Novi-Banjaluka“ vse druge na cedilu, — zakaj, — tega ti ne bodem pogreval; saj vem, da si čital že v letošnjih „Novicah“. Dovrševati jih bode zdaj (železnice, ne „Novic“) turske
vlade naslednici.------------
Po moji pusti pameti bi trebalo tudi pri tem gledati na to, da se zveže na ta način Bosna-Hercegovina ne samo sama sabo, nego tudi s „posestrimo“ Hrvatsko-Slavonsko in s „posestrimo“ Dalmacijo. Iz Slavonije teče železna koleja že do Save, in to od „Dalj na Vinkovce — do Broda.“ Ta železnica veže zdaj, ali bode vsaj po novem lotu 1879 vezala tudi belo Ljubljano neposredno z Brodom (na Savi), in to na dve strani, kar zveš malo kesneje.
*) Tudi od Novega (Novi) dalje do Dobrlina bila je železnica gotova že za turske vlade, a rabili so jo samo od Banjeluke do Novega.
Pis.
Hrvatska železnica sega osčdobi od Zagreba dalje proti Bosni — samo do Karlovca in do Siska; proti Hercegovini do Reke; d a 1-matinska pa od Siveriča do Spijeta. ’)
Treba pa še druge vezi, namreč dobrih, trdnih mostov. Takih je bilo do zdaj po Bosni-IIercegovini jako malo mimo premnogih siromaških, lesenih, ki so tako slabi, da se ne moreš načuditi ne-prehvaljenemu bosanskemu konjcu, kako more prejti prek tolikih lukenj, skozi katere se ti sveti reka ali pa bujica, da se je lahko nagledaš, kakor skozi poštena okna.
Vendar nahajaš tudi več maujih zidanih mostov. Najimenitnejši so pa trdni starinski mostovi: Višegradski in Mostarski, most pri Konjiči in „kozji most“ blizu Sarajeva (prek Miljacke), pri Jablanici gornji sta tudi dva nova železna mosta angličanskega dela.
4. oktobra 1878 so začeli staviti tudi nad Brodom nov „Savski most“, — prvi, kateri bodo vezal Slavonijo s „posestrimo“ Bosno. Poprej so se prevažali, in se prevažujejo še zdaj v Bosno prek Save na „brodih“ (prevozih), kakeršnih je bilo mnogo tudi po drugih krajih bosanskih.
12.	pismo.
Evo ti odgovora na vprašanje: „Kod se najlaže potuje v Bosno in v Hercegovino iz naših krajev?11
Iz Ljubljane v Bosno po suhem je zdaj, (dokler ne pojde železnica iz Ljubljane po Dolenskem naravnost do Karlovca i. t. d.,) najkračjipot po železnici na „Zidanmost“ do Zagreb a; iz Zagreba dalje do Siska; od ondi pa — dokler se ne dostavi še ta kos železnice — na vozu do Kostajnice, ki jo veže „Unski most“ s Kostajnico bosansko. Od ondi do Banjeluke je menda zdaj že gotova železna cesta.
Pot od Banjeluke do Travnika in dalje do Sarajeva že znaš. Ako bi se pa hotel voziti po železnici od kraja do konca, trebalo bi ti še potrpeti, dokler se ne dodela.
Iz Zagreba dalje v Sarajevo potuješ lahko tudi tako: do Siska po železnici, od ondi na „parnici“ “) po Savi do Broda, dalje pa na najetih kolih, za katera so je plačevalo poprej v druščini po 40 do 50 gld.
Taki vozniki potrebujejo od Broda do Sarajeva (za 58 ur) pol četrti dan. (O zadnji in po zadnji vojski'je bila ta cesta po deževju in po vedni vožnji pokvarjena tako strašno, da so potrebovali novembra meseca za vožnjo do Sarejeva 10—13 dni in več).
*) ,Spljet- ali ,Split*, slovenski bi se reklo po znanem pravilu Splet (Spalato).	Pis.
a) ,,Obzor“ rabi tudi ,,parnjača“ (podobna ,,vatrenjači“); kajti „par-nica“ je Hrvatosrbom to kar nam ,pravda1, ali pa tudi = „brazda z nožem narejena." —	Pis.
Vendar jo utegnejo popraviti zopet do dobrega, kcdar zmerzne, da bodo po novem letu zopet za rabo.
Po novem letu bo pa veljalo že to vodilo: ,Dvoji je želez-nocestni pot, ki te vodi iz Ljubljane v Brod': 1., Ljubljana—■ (Celje) — Pragerhof — Zakanj (Zakany) — Osiek (Essek)-Vin-kovce — Brod1; 2. „ Ljubljana — (Židan most) — Zagreb — Zakanj (Zak;lny) — Osiek (Essck) — Vinkovce — Brod.“ Drugi jo kake 4 kilometre (malo več od ure) krači nego prvi. —
Ce hočeš pa iz Zagreba po najkračim potu priti v Bišče (Bihač) a od ondi na Krupo in dalje v Krajino, oddrdraj se po železnici do Karlovca, od ondi pa z vozom — na Sluju (Sluin) Rakovico in Zavaljo — v Bišče.
Iz Ljubljane v Mostar sc pride tako: po železnici do Trsta, dalje s parnico po jadranskem morju na „Spljct“, dalje po morju in na posled po Neretvi do Metkoviča (na dalmatinsko-hercegovski meji), od ondi do Mostara pa na kolih ?li pa na konju. Vendar ni prepovedano . . . hoditi tudi „per pedes apostolorum“.
O ugodni sapi se računa od Trsta do Metkoviča 4 dni in 4 noči; ') od ondi do Mostara 8 ur z vozom ali 12 ur hoda. — Iz Mostara prideš lahko po lepi cesti v Sarajevo za dan in noč.
Iz Spijeta gre zdaj žo tudi poštna cesta do Sinja, a od Sinja dalje do Livna, kjer je razpotje proti Travniku in proti Konjiči. Po obojem so hodi tudi v Sarajevo.
Doslej ni bilo baš prijetno potovati po Bosni-Hercegovini, zato ker ni bilo, in ni še zdaj, dosta poštenih potov, niti prida gostilnic. Nekoliko ugodnih gostilnic so je nahajalo do zdaj samo v Sarajevu, v Mostaru in še v kakih dveh drugih mestih.
Po kmetih nahajaš ob voznih in večih tovornih potih n. pr. vsako drugo uro kakšen „han“ ali „hanič“ (gostilnico ali krčmo kaki koči podobno.) — Tudi v vsaki vasi, v kateri prebiva obilo kristjanov, je kaka krčma; v večih vaseh jih je pa tudi po več manjih in večih. — Krčmarijo po takih krčmah sosebno kristjani, vendar sem pa tam tudi poturčenci.
Veči „hani“ bosanski imajo pri tleh veliko konjušnico, v nadstropju pa samo po eno izbo za potnike, ali brez kake postelje, mize in stolov (stolcev) i. t. d. K večemu še kako torilo (umivalnica), ali kakšen vrč za vodo stoji v njej — največkrat brez kupice. — Namesto postelje leži na tleli ob steni prašna žimnica. Joj njemu, komur je nočiti v taki krčmi, če nima sabo . . . znanega ponočnega praška. ---------
V	boljih „hanih“ bosanskih dobiš, čo si naročiš, cvrtja, pečene bravine i. t. d., vselej pa mladega domačega sira, narodne „cicvare“ (jedi iz sira, moke in surovega masla), pogače namesto kruha; — vina in piva pa ne.
J) Tudi dvakrat toliko pa, če ni morje mirno, po zimi kakih 5 ali 6 ur več nego po letu. —	Pis.
Ali v premnogih drugih „hanih“ bosanskih ni dobiti drugega zalogaja nego kruha pa slivovicc.
V	Hercegovini točijo kristjanski krčmarji tudi vino. Za prigrizek pa nimajo drugega nego bravino „jauetine“ (kozlovine), domačega sira, t. j. ovčjega ali kozjega in domače „kukuruznice“ (kuruzuega kruha).
Vendar si smem biti v svesti, da se bodo po sedaj s poti in s cestami, z „dostavuiki“ (Stellwagcn) in z drugimi vozili ali prilikami za vožnjo brez zamude, popravljale in množile tudi gostilnice po mestih in po kmetih (v Sarajevu se množe res dan za dnevom), — da bode tedaj s časom moči mnogo prijetneje potovati po pridobljeni novi deželi ter navžiti se rajske lepote premnogih njenih krajev. — Novo cesto so začeli res delati sredi novembra meseca od morja (pri Kleku) do Metkoviča, staro dalje do Mostara pa popravljati. Ta cesta pojde tedaj od Kleka do Sarajeva.
Ker so doslej ondod potovali največ na konjih, zato so morili tudi daljno od kraja do kraja najraje na .jezdne ure*.
Ni ti treba praviti, da so že, in da bodo še bolj tudi pošte pomnoženo, a stare ničkoristne turske po naših uravnane.
Kaj bi bil sedanji svet brez ,brzojava‘ (telegrafa) — brez bliskovega pisma, — brez brzojavnih strun! — Že za turske vlade so bile brzojavne naprave — glej čuda! — najbolje izmed vseh drugih. Že ondaj je bilo več brzojavnih postaj za občno rabo, namreč: ,Sarajevo — Travnik —Banjaluka — lirod* (zvezana z Novo-gradiško v Slavoniji), ,Sarajevo — Mostar — Mctkovič1 in ,Sarajevo — Carigrad1.
Nova vlada je brzojavne prilike za občno rabo pomnožila brez zamude; n. pr. iz Livna — na Sinj — do Spijeta.
13.	pismo.
Koliko ljudi živi v Bosni in Hercegovini? — Težko ti je odgovoriti na to vprašanje; kajti turska vlada ni dajala nikdar popisovati vseh prebivalcev, — nego samo cele rodovine skupaj, — posebej pa samo mož k e glave, glede kristjanov nekdaj soseb za-rad „harača“, t. j. glavnice, ki jo je bilo treba plačevati od vsake možke glave; v zadnji dobi pa zarad „vojnice“, t. j. odkupnine od vojaštva, ') ki so jo morali plačevati namesto poprejšnjega „ha-rača“ vsi kristjani in drugi ncmuhamedanci možkega spola od rojstva do smrti.
Podatki, ki se nahajajo po različnih spisih o vkuponem številu bosansko-herccgovskih prebivalcev, ne stoje tedaj na trdnih
') Sarajevei jej pravijo ,vojnica* (Militiirsteuer; Turki pa ,,a8keria“ nm. ,askeria bedelik'). Po Vuku je ,vojnica* samo = Krieg ,Kriegs-zeit* (belli tempus); ,,vojska“ je pa srbohrv. soseb to, čemur velimo mi po domače z nedomačo besedo „armada“. — Pis.
nogah. To ti je samo računsko ugibanje, t. j. vse samo „po pri-liki“ izračunano (po številu popisanih rodovin in možkih glav i. t. d.)
Tako sodijo, da ima ves poprejšnji „vijalet“ Bosna, t. j. prava Bosna s Krajino, Hercegovino in Novopazarskim okrožjem ali Rašijo vred, vsega vkup kakšen milijon prebivalcev. Lahko pa, da jih je tudi nekoliko stotin več ’) da bi utegnil tedaj ta „milijon“ Bosni-Hercegovini vendar ostati celo po zadnjih vojskah in po odcepu onega kosa, kateri je bil v pogodbi Berlinski privržen Crni-gori.
Natanko ti pa lahko povem po šematizmih (cerkvenih letnikih) 1. 1865—1867, koliko je bilo ondaj v Bosni in Hercegovini katoličanov.
V	Bosni jih je bilo......................... 132.532	duš
v Hercegovini................................. 59.242	„	a)
tedaj vseh vkup (v Bosni in Hercegovini) 191.774 duš.
Ni tako dognano število kristjanov -pravoslavnih; 3) vendar se ve za trdno, da jih jo največ izmed vseli drugih stanovalcev. Jukič jih je naštel pred letom 1851 (1. 1834) v vsi Bosni-Hercegovini 561.500, a Rošhieivicz v svoji knjigi (1. 1868) samo 535.000. Vseh kristjanov skupaj bode tedaj kakih 733.000.
Muhamedovcev t. j. pravih Turkov in poturčencev je po Roš-kiewiczevem računu v vsi Bosni in Hercegovini vkup 383.000; ali turska vlada jo naštela 630.000 muhamedovcev, vštevši molče v to število tudi cigane, katerih je po novih podatkih 11.500 do 200.000 in še več. Pomnoživši tako po krivici muliamedance na videz z ubogimi cigani, trdijo in razglašajo zvite butice turske, da ni vseh drugih stanovalcev po Bosni in Hercegovini več od 612.000 duš, — tedaj muhamedancev „po njihovem11 največ, kar pa ni resnično.
Bolgarov, Jermencev (Armenier), Arbanasov (Albanezov ali Arnavtov), Oerkov in Cincarjev se nahaja ondod vseh skupaj morda kakih ,28.500.
Zidov šteje Roškievicz v vsi Bosni-Hercegovini 5700, Luk-šiču se dozdeva, da jih je brez malega 10.000; a jaz velim samo
’) Po Roškiewiezu 1,150.000; po dr. Blau-u 1,061.000; po Tho-melu 1,211.772; po državnem koledarju ,,Salnumč‘( za 1. 1871
l,242.45t>, po (dozdevni) štetvi 1. 1874 pa 1,200.000. —• Pia.
2) Dr. Blau se je uštel za 10.000 duš na manjo stran (49.242) pri seštevanju pojedmih podatkov iz omenjenih šematizmov. Prim. letop. Mat. sloven. 1877; 198—199. — Po šematizmu 1. 1873 O. Petra Bakule imela je Hercegovina že 7092 katoličanov več — brez Trebinjskih, ki spadajo pod ,,Dubrovačko“ škofijo (Dubrovnik, Ka-gusa). —	Pis.
3) V Bosni, (tudi v Dalmaciji) pravijo pravoslavni sebi tudi „riščani“
ali )}hrišdani“ zato, ker izgovarjajo Isus ,,Hristos“; katoličani pa
sebi ,,krščani“ zato, ker izgovarjajo Isu „Krst.“ —	Pia.
to: „Če jih ni, pa jih bo“. Doslej jo največ španskih. — Jako vro zdaj v Bosno i drugi ljudje, soscbno obrtniki, tako da utegnejo v kratkem času nadomestiti število onih, ki so jih pobrale zadnje vojske.
Samo nekoliko stotin se nahaja po vsi Bosni-Hercegovini •pravili Turkov, kateri se kličejo „osmanlije“. Vsi drugi bosansko-hercegovski Turki so po narodnosti Slovani, a turske (muha-medanske) vere, ■— mlajši kristjanskih dedov, kateri so se poturčili (zdaj je tega že 400 let), — in to: najprej „plemenitaši“ od straha za svoje gOspodstvo, za njimi pa tudi mnogi preprosti ljudje zato, da so se oslobodili strašnega tlačenja in preganjanja turskega. — Takih poturčencev zarod je sovražil in sovraži še dandenes krist-janske brate bolj nego pravi Turki.
Najimenitnejši izmed poturčencev so „begi“ in ,,age“, ki so pa bili do 1. 1850 mnogo mogočnejši nego zdaj. Ondaj so jim bile jako peruti pristrižene po nesrečnem uporu zoper tursko vlado. — Od onega časa niso več tako mogočni in bogati, no morejo tedaj več toliko trošiti na drage konje, svetlo orožje in krasno opravo.
Turki verujejo v Boga, (ki mu pravijo „Alah“), v njegove angele, in v tri preroke: Mojzesa, Isa (Jezusa) in Muhameda, ki je po njihovih mislih največi in najsvetejši prerok. Posvečujejo petek, vendar ne tako strogo, kakor mi nedeljo, kajti ves dan *) delajo; samo da hodijo vsaj po enkrat v „džimijo“ (tursko cerkev, Mo-schee) po svoje molit. Doma pa molijo vsak dan po petkrat:
1) zjutraj (o zori), to ti je „sabah“, bosanski „saba“ = jutro;
2) 0P°Mne „bjle“ ali „djlen“, (Bosanci pravijo še po starem „pod ne“ = poldne); 3) popoldne — „ikindi“, bos. „ičindija“, (večernice); 4) o mraku t. j. o solnčnem zahodu — „ahšam“ ali „ak-gam“ = večer; 5) po noči (dve uri po solnčnem zahodu) — njaci“, bos. ,jacija“. To jim je peta molitev . . . kakor pri nas „zdrava (ave) marija“.
Na vsako molitev jih kliče turski duhovnik („hodža“) molitveni klicar („muezzin“), z visoke „munare“ (Minaret, ki je visok stolp brez zvona, okroglemu dimniku podoben). Umivati se morajo pred vsako molitvo na poseben način. Pri molitvi se obračajo z obličjem proti solnčnemu vzhodu.
Slišal si že, vem da, kako lep je turski raj, (zato ti ga nečem popisovati); a peklensko strašen ti je . . . turski pekel, (pa ni tega ti ne bodem popisoval na drobno, ker vem, da ga nisi željan). Ali kdor je neznano spreten, moči mu je rešiti se večnega ognja in smukniti na ravnost v raj — prek mosta, ki je ozek kakor las, in oster kakor moč.
Če je temu tako, ne vem zakaj se znani veliki grešniki (begi pa age) že na temu svetu ne vadijo hoditi in plesati vsaj na napeti vrvi.--------
l) Dneve štejejo Turki od akšama (solčnega zahoda) do akšama. Turska ura ^sahat'* — sat) kaže tedaj drugače nego naša. — Pis.
Najviši duhoven turski („šejk-ul-islam“) ima svoj sedež v Carigradu. Pod njegovo oblast so spadali doslej tudi hercegovski in bosanski Turki; ali ti bi se je radi zdaj iznebili, ter dobili posebnega, samostalnega višega duhovna.
Imajo pa še več drugih duhovnikov različnega imena.
Obilen je turski cerkveni zaklad („vakuf“); ali turska duhovščina neče pritrditi, da je ta imetek tolik, kakor mislijo nekateri ljudje. Prav za prav je več takih zakladov.
Strašno mrzijo bosansko-hercegovski Turki t. j poturčenci slovenske krvi vse kristjanske brate, ter jih ,pitajo1 z „Vlahi“, kar je bilo že povedano. ') Ker štejejo Turki sami sebe za „pravover-nike“, zato zmerjajo radi vsakega kdor ni njihovo vere, tudi z na-, devkom „djaur“ (djaurin ali „kaurin“) t. j. nevernik. — Čudno je pa, da so poturčeui Slovani jako pisano gledajo i s pravimi Turki se drže turske vere zvesteje od njih. — Vendar jim ui moglo mu-hamedanstvo izkoreniti nekaterih lepih svojstev in navad ali šeg kristjanskih in slovanskih. Premda dovoljuje ,,koran“ t. j. tursko sv. pismo možu po več žen (mnogoženstvo), zakorenilo se je pri njih enoženstvo tako, da si jemljo skoraj vsi slovanski muhame-danci samo po eno ženo, najsi drži tudi vsak svojo po turski šegi — rekel bi — pod ključem v posebni ženski izbi (Harem) z omreženimi okni, na katera pa vendar ne smeš gledati, ako nečeš jaditi ... strašno ljubosumnih Turčinov. Baš zato si niso kristjani smeli do zdaj hiš kupovati po tursk:h ulicah.
Hvalijo jih potniki tudi zarad stare slovansko gostoljubnosti in poštenosti pri kupovanju in prodavanju. lvrivopričnikov za plačo in poltnih razuzdancev, kakoršnih je dosta med drugimi muhame-dovci, pri Bošnjakih in Hercegovcih muhamedanskih ne nahajaš.
Vendar se ne da tajiti, da jih je neizrečeno pokvarilo pohotno muhamedanstvo. — Ali da sovražijo oni strašno kristjanske brate, temu se ni čuditi toliko, koliko temu, da so so doslej tako pisano gledali tudi kristjani (katoličani in pravoslavni) med sabo, ter se... pa rajo molčim. Bog jih razsvetli in navdihni z bratovsko ljubeznijo!
Druge verske razmere čital si na drobno popisane v lanskem letopisu „Matice slovenske". Naj ti povem raje nekaj novega.
Ko se je bavilo letos novembra meseca nekoliko dni v Beču hercegovsko poslanstvo (deputacija), imel sem priliko seznati se z nekaterimi imenitnimi in preprostimi izmed teh mož različnega stana in troje vere, ter razgovarjati se ž njimi — ne vem, kako bi rekel, da ne bi zalil žive duše jugoslovanske — hrvatski ali srbski. Res da pravimo Slovenci osedobi iz istega vzroka „srbohr-
') Tuja, menda keltovska beseda „VIah“ pomenja prav za prav človeka rimljanskega (romanskega) plemena aploli. Prim. slovensko okrajšano ,,’Lali ‘ (Talijan), ^^Viilseher11 in ,/laško o)je“ = walsches Oel; ,Kara-Vlnli( (,der Walaelie aus der Witlacliei‘ — ,Romane', ali ,Humane1 (Kumunec), —	Pi».
Vatski“; ali vem, da s tem ... ne ugajamo vsem. Začudil sem se pa, ko mi je neki hrcegovski Turčiu (ki je govoril lepo, čisto južno narečje), na vprašanje, kako govore hercegovski Turki, hrvatskisdi srbski, — odgovoril ponosno: „Mi govorimo bosanski (sic); tek sada, u Beču, kazali (povedali) su mi, da je to . . . lirvatski.1*-------
Tedaj sem slišal prvič, da govore i hercegovski Turki . . . bosanski. Po znanem načelu „divide et impera“ morali bi govoriti hercegovski, kakor govore nekateri Kranjci po kranjski, a neka Žumberka . . . žumberski. —
Čudno bi se bilo menda zdelo i tebi, ako bi bil videl poleg drugih kristjanov in maliomedancev, tudi katoliškega župnika in škofa z rdečim fesom ua glavi pa z brkami pod nosom. — Oboje (fes in brke) nosijo tudi „franjevci“ t. j. frančiškani bosanski. ')
O drugih Hercegovcih bodi povedano s kratka, da so se nosili jako različno, vsak po svojem stanu, nekateri sijajno, nekateri prosto narodno, a vsi razen duhovnikov ali popov sploh in dveh uradnikov — po turski šegi. — Dolgopeti kožuh („čurak“ ali „kaf-tan“ s kožuhovino obrobljen) čredil se je s kratkim kožuhom („čur-Čičem“), ali pa s kratkim, toplim „gunjem“ hercegovskim pisana „anterija“ z rdečim „džamadanom“, črno obrobljene ,,črnogorske kape“ so se vrstile z rdečimi „fesi“ in s pisanimi ali pa z belimi ,čalmami‘ s) dolge brade z obritimi, obrite glave z dolgimi ali pa s pristriženimi lasmi i. t. d.
Nekemu bradatemu kristjanu je čepel na glavi „saruk“ (čalma), nekemu obritemu muhamedancu pa „fes“, izpod katerega so se vili dolgi lasje. — Tudi po opravi je bil ta možak (brez „torbaka“) nekako ves podoben kakemu Sarajevskemu kristjanu. — Ko ga pa nalašč vljudno poprašam: „da oprostite, koje ste vjere — odreže se mi prijazno, a možato: „Turčin“ (sic). 3)
Tako sta mi odgovorila na isto vprašanje še dva druga po-turčenca. Turski ni znal ni jeden izmed teh treh. Bogati „hadži“ Usein efendi (pravoznanec) Djabič, ki je z belo Čalmo na glavi korakal kakor kralj nebes in zemlje, naročal je pa svojemu služabniku vendar nekaj po turski. Nehote sem se spomnil bele vrane. —
‘) Treba pa vedeti, da je bil ,(fes“ na neobriti glavi nekdaj prvo znamenje nove slobodo. Poprej so morali po vseh turskih deželah i kristjani nositi ,,8aruki“ (čalmc), in si briti glavo, dokler so niso za kneza MiloSa na pol oslobodili tnrskoga jarma najprej Srbi v Srbiji. —	Pia.
s)	Bela čalma ti kaže ,,hadžijo“.	—	Pis.
fl)	O tej priliki sem se uveril	sam, da	rdoči	obrobki	po	črni opravi
(z dolgimi lasmi vred) res	ne	kažejo	v bo lej	kristjana.
Znamenitno je, da se je med bosansko-hercegovskimi potur-čenci sem pa tam ohranila do denašnjega dne stara jugoslovanska „zadruga“.
14.	pismo.
Po mestih muhamedanci večidel kupčujejo, ali se pa pečajo z rokodelstvom. — Tudi med pravoslavnimi je po mestih največ trgovcev, po kmetih pa kmetujejo; vendar ne tako marljivo, kakor katoličani. — Se slabeje od pravoslavnih kmetujejo leni muhamedanci. Zato dajo „gospodarji“ ,,age“, svoj „svet“ najrajši katoliškim ,,kmetom“ obdelavati.
Uboga „raja“ — ') kristjani nimajo namreč skoraj nič svojega sveta, nego ga dobivajo od omenjenih muhamedanskih gospodarjev, kojim so oni samo nekaki „najemniki“ ali kakor sami pravijo „kmeti“. 2)
Ne da so popisati, kako strašno so drli ti turski „gospodarji“ svojo kmete a soseb nesrečne kristjane. Zona te obleta, kedar čitaš o neusmiljeni tlaki („begluk“ imenovani po „begu“, zato ker je morala raja nekdaj tlačaniti sosebno „begom“) in o mnogoterih davkih, ki jih je morala dajati krvoločnim pijavkam rnuha-medanskim: „spahiji“ desetino, deseto ali „desetak ', 3) agi „polo-vino“, če so bili pa voli kmetovi, „tretjino“ pridelane letine i. t. d. (po pogodbi). — Begi in a g e so pa zahtevali in grabili po sili še mnogo mnogo več. — Aga je zapodil svojega kmeta se svojega sveta in iz svoje hiše, kedar mu se je hotelo. Dokler so bili sa-mogoltni begi in age še premogočui, polastili so se po krivici še več drugih „pravic“ (do drvaščine, ribjega lova, ccstnine i. t. d.), ter rajo golili, kakor koli so mogli. Gledali so samo svoje koristi.
Kako dobro se je godilo begom sosebno v Hercegovini, (dokler je , jadna raja“ stradala inv umirala od glada, svedoči nam narodna „poslovica“ (pregovor): „Živi kao beg na (sic) Hercegovini." V glavi se mi je vrtelo, kedar sem prečital dolgo vrsto
*)	Beseda „raja‘‘	pomenja prav za	prav ,,čredo“.	—	Pia.
a)	,,U Bosni se	zove kmet (pl.	kmeti) seljak,	koji sjedi	(stanuje)
na tudjoj (tuji) zemlji i u tudjoj ku<fi i. t. d.“ V Boki mu pravijo „kmeticu, talijanski „colono“ (== Lehenmann, feudatarius). Prim. Vuk. „rječn.“	277 in 278. —	Pis.
3)	„Spabije“ so dedni plemenitaši vojaški in ^gospodarji** brez svojega sveta, ter so imeli do 1. 1875 pravico pobirati desetino. — „Begi**, (kijih primerja Vuk našim knezom, imeniten gospod iz Bosne pa našim ,,grofom-velepo8estnikom‘*), imeli so pravico do desetine samo ondaj, če so bili tudi ,,spahije“, — drugače pa le do ,,begluka“, ki ga nadomeščuje „tretjinau ... od onega časa, ko je nehala tlaka tudi v Bosni Hercegovini. — „Alajbeg“ = vseh begov beg (Beglerbeg) je izmed	več begov najviši, —	Pis.
imeti vsem t6m in še premnogim drugim davkom in davščinam, katere so morali bosansko-hercegovski kristjani do sedaj po vrhu plačevati še državi. Ker se bojim, da se ne bi zvrtelo i tebi, zato ti jih nečem naštevati in raje molčim.
Vendar si ne morem kaj, da ne bi vzel v misel nekega prečudnega davka. Kedar je umrl v kateri kristjanski hiši hišni starejšimi, morala je hiša dati zemljišča gospodarju... naj bolj ega vola. Tak gospodarje modroval menda tako: „Če ima Alah pravico hiši vzeti najbolj ega moža, tedaj imam jaz pravico vzeti jej . . . najboljega vola“. — Kolika modrost turska, in kako koristila je bila . . . brezdušnemu Turčinu! •—
Kako trden, kako žilav je jugoslovanski rod, da je pretrpel vse to, pa si ohranil vendar narodno svest!
Najživeje se zavedajo svoje narodnosti . . . pravoslavni ali Srbi, a soseb v Hercegovini, — brez dvojbe zato, ker se dotika slobodne Črne gore.
Jako so potihnile — ali no povse — narodne pesmi med tlačeno rajo bosansko; po Hercegovini se pa razlegajo še daudenes. Najraje popeva na ves glas — kakor naš Žumberčan, talso i Bosanec in Hercegovec potujoč po noči na samiui kako staro junaško pesem: o kraljeviču Marku, o knezu Lazam ali o Milošu Obiliču i. t. d. >)
Staro narodne pesmi pripomogle so menda — da so se ohranili med njimi najbolj stari narodni „običaji“ (šege in navade).
Poleg slavuega „pobratimstva“ zalcorenila se je pa — žali-bog! — pri njih še trdneje neslavna „osveta“. Srbski narod živi v Bosni-Hercegovini tudi še zmčrom po starem v „zadrugah“. Še dandenes cvete pa pri pravoslavnih in katoličanih starovečna krasna cvetica: jugoslovanska gostoljubnost. Sploh znana je tudi njihova poštenost.
Katoličani ali „IIrvati“ 2) — pobožni ljudje, pripravuejši za kmetovanje in rudarstvo, nego za trgovino, žive v Bosni posebno po severni in zahodni straui (proti Dalmaciji); tako tudi v Hercegovini med dalmatinsko mejo in dolnjo Neretvo.
Da jih niso Turki tako tlačili in drli kakor pravoslavne, zahvaliti se treba njihovi j ed i 11 i duhovščini, vrlim oo. Frančiškanom, ki so jih morali poštovati in v čislih imeti celo Turki vsled posebnih pravic, katere jim je dodelil 1. 1463 pismeno sultan Muha-
') V novi dobi se čudeži godč; cel6 Banjelučkega bega Ibrahima Džiniča služabnik (,,muhamedanae<‘; sic), kije spremljal svojega gospodarja med bosanskim poslanstvom v Beč, zna že naro-dopisno-verski razloček med Srbi pa med Hrvati. Govoril je pa
11.	decembra 1878 vendar i on Se ,,bosanski“ ali „bošnjački“ (sic). —	Pis.
“) Gl. v letop. ,,Mat. 8lovon.‘( 1877 str. 195. —	Pia.
Letopis IV. 1878.
13
med II. ‘) Topreimenitno pismo („ferman“ = diplom) hranijo z vsemi svojimi drugimi „fermani“ vred v Fojnici v svojem samostanu. -)
Kakor mi je pravil prečastiti, tudi brkati provincijal frančiškanov bosanskih o. Nikola K r i 1 i č, ko je bil z bosanskim poslanstvom tukaj v Beču, imel je za turske vlade svakodobni prvak omenjenemu redu v Bosni pravico, o slovesnih prilikah v turski opravi s čalmo na glavi po ulicah jahati, ter nositi kateri si bode „ferman“ na traku o vratu tako, da mu je mahal po prsih navskriž.
—	Po istem gospodu sem zvedel, da hodijo frančiškani zdaj doma po mestih v svoji redovni opravi, a vendar pokriti z rdečim „fesom“ (ki so ga nosili tudi v Beču), po glavi pa čisto nič obriti, nego samo s pristriženimi lasmi; samo ondaj, kedar potujejo po deželi, oblačijo se še po turski zato, da morejo . . . jahati. Pripovedoval mi je priljudni g. redovnik mnogo zanimljivega o slovečem, a — žalibog — ne več živem frančiškanu, pisatelju in narodnemu-mučencu Jukiču.
Ves zaljubljen ... v Slovcnce je provincijalov ljubeznjivi tajnik, mladi o. Mihovil Vjenceslav Batinič. Naj ti povem gredoč, da sem bil tako srečen ter smel po posebni priporoki stopiti celo pred novega „načelnika“ (župana) Sarajevskega. Mustafa beg Fazli Pasič, velik korenjak prijaznega, zagorelega obraza, zna izvrstno hrvatski. Oblečen je bil ves v drago tursko opravo, pokrit pa z „ahmedijo“ (belo čalmo), dasi ni „hadžija“. Na moje ponižno vprašanje zastran sedanjih in nekdanjih pravic bogovskih, odgovarjal mi je ta bistroglavi „beg - veleposestnik14 tako vljudno in jasno, da ti ne morem povedati.
Kar sem govoril še z nekaterimi drugimi Bosanci, kristjani in muhamedovci, ki so bili oblečeni vsi v opravo turskega, a vendar različnega kroja i. t. d., - o tem drugikrat „na besedo“.
15.	pismo.
Meniva se zdaj raje o njihovi izobraženosti, tedaj tudi o šolah. Da pravoslavni katoličanom po „izobraženosti“ niso kos, to priznava i Srbin T. Kovačevič. To prihaja od tod, ker imajo katoličani že davno dosta izobraž nih duhovnikov (omenjenih 00. frančiškanov), kateri so so v zadnji dobi učili bogoslovja v Djakovaru na Slavonskem a nato ... v Ostrogonu (na Ogerskem) ter imeli 1. 1851 v treh samostanih bosanskih že tri gimnazije in bogoslovne šole. Že od 1. 1848 do zdaj ustanovljali so pa vedno tudi marljivo ,,narodne šole“.
Pravoslavni so glede šol jako zastajali in zaostali, zato ker so jim bili ter so še zdaj i popi s „kaludjerji“ (menihi) vred pre-
*) Fojnica (Vojniča) nam. //uojnica kakor „fala“ ali ^vala1' nam.
,,7iuala“. =	Pia.
4)	/daj	nosi —	rekel mi je — pri nas vsak tako	čalmo, kakersno
hoče.	— Čas	hiti. — Ni več vse res, kar nova	knjiga piše; govoriti	treba z	domačimi ljudmi' ter imeti jih res	pred očmi. Pis.
malo izšolani in razsvetljeni. Osedobi. se nahajajo po večik mestih bosanskih in hercegovskih za katoličane in pravoslavne trorazredne (narodne) šole, ki jih pa ,,bosansko-hercegovačke novine“ ne hvalijo tako, kakor milosrčnih sester nove ženske šole v Sarajevu, Travniku, I) er ven ti, Banjiluki, Livnu in v Mo star u.
—	Pravoslavni imajo v Sarajevu tudi „realko“. Naučni jezik je srbski z novim (Vukovim) pravopisom.
Muhamedanci imajo svoje šole skoraj po vseh mestih, tudi po vaseh; male („mejtefe“) in velike („medrese“). Ali vse te šole so verske. V malih se uči deca samo za silo čitati in pisati, vrh tega pa tudi nekaterih turskih molitev in koranskih izrekov, katerih pa ne razume nijedno dete slovanskega roda. Nehote se spominjam, kako smo morali čisto slovenska deca moliti po tur... to se veli: po nemški mahom prvi dan, ko smo začeli v šolo
hoditi. Za Boga, kako smo izgovarjali nerazumljive besede!-------------
Še nečesa se je učila turska mladina v malih šolah (vsaj do zdaj): strašno zaničevati in mrziti vse kristjane in druge „never-nike“.
Učenci v velikih turskih šolah se zovejo „softe“. To so gla-soviti turski „bogoslovci“, ki se pa uče nekoliko tudi „muliame-danskega pravoznanstva“ ter bivajo potem „kadije“ (sodniki), ali pa „hodže“ (župniki in učitelji).
Bogati poturčenei so doslej pošiljali svoje sinove v Carigrad v šolo, zato da so se učili ondi turski. 'Kateri se je naučil turskega jezika, postavili so ga mahom za „kadijo“; za druge turske uradnike so bile dobre tudi „pvazne buče.“
Dosta vraž se nahaja še zmerom povsod — tudi v Beču — celo med tako imeuovanim „izobraženim svetom11; kdo bi se čudil, da jih je še več med preprostim narodom bosanskim in hercegovskim, a največ med pravoslavnimi in muhamedanci, zato ker so jim šole malo prida.
Jako zakorenjena je soseb pri pravoslavnih še vera v „vješ-tice“ (čarovnice). Kedar oboli človek ali živinče, mislijo preradi, da mu je storjeno („nagazio na čini“), in hodijo svojih neizobraženih popov prosit, da jim narejajo za dobro plačo „zapise“ (ška-pulirje) z umetno načrčkanimi imeni posebnih svetnikov. — Take „zapise“, ki odvračajo po njihovi misli tudi druga zla ali uesreče, nosijo babjeverci po navadi na sebi t. j. na životu, (nekateri si jih našivavajo na kape); volom jih privezujejo na roge; nekateri se pa ž njimi kade i. t. d.
Največ zapisujejo zapise (tur. „hamajlije“) turski ,,hodže“, kajti Turki so babjeverci, da malo takih. — Da je vsakemu človeku vse sojeno že od nekdaj, te največe vraže jih uči muha-medanska vera. Greh je po njihovi veri orla ubiti; ali ,.kaurina“ ubiti ni greh, nego „sevap“ (dobro delo). —
čudno je, da prihajajo tudi Turki k pravoslavnim popom po zapise. —
Sicer so pa vsi bosansko-hercegovski Slovani kakor drugi Jugoslovani, — tudi oni, kateri ne znajo ni pisati ni čitati, — tako zdravega in bistrega uma, da se smejo meriti glede tega z vsakim drugim narodom. To priča njihova redka šegavost, njihove bistroumne šale, sosebuo pa „uarodne poslovice jugoslovanske", — narodna modrost.
Te hvale so vredne tudi ženske, ki so tako spretne, da izdelujejo dosti umetnih ženskih del samo po svojem umu tako izvrstno, da jim se no moreš načuditi. Ne samo, da znajo jako ročno vezti (sticken) in plesti (strickeu), nego, — kar sem vzel v misel že poprej — tudi tkati: platno, robce, „terače“ (otirače, antvele), „tkauice“, „opregače“, raševiuo, sukno, ,,sage“ ali „šarenice“ (preproge, Teppiche) i. t. d. po mnogoterih obrazcih, premda se niso učile nikdar risati.
Književnosti ni bilo doslej v Bosui-IIercegovini ni duha ni sluha. Zadnja leta za turske vlado izhajala sta na njene stroške v Sarajevu samo dva časnika: turska: „Bosna" pa srbski „Cviet-njak“ (oba tedenska lista). Za nove vlade, in to 1. septembra 1878 iz njene tiskarnico začele so ondi na svetlo hoditi „bosansko-hcrcegovske novine" samo hrvatski pisano (z latinico tiskane) in izhajajo po dvakrat na teden. Vendar sc smejo zdaj — to se ve — po vsi Bosni-IIercegovini čitati, ter se čitajo očitno in obilo tudi druge (nedomače) hrvatske in srbske noviue. Poprej se je godilo to samo skrivaj.
Upajmo, da se bode s časom bolje nego do zdaj obdelovalo tudi „knjižcvno polje" — dušna paša. — Poprej pa bode skrbeti za dobre šole. — Bog podari zdaj našim, pretežkega turskega jarma rešenim bratom še sto in sto Jukičev, narodnih buditeljev in vrlih delavcev na književnem polju, pusti ledini, ki jo bode treba zdaj orati.
16.	pismo.
Seznanil si se nekoliko z ljudmi; spremljaj me zdaj v mislih tudi v njihova prebivališča.
Bosanska kmetska hiša (huda) — večidel broz nadstropja — narejena je na pol iz lesa, na pol pa iz nežgauih opek, med les vzidanih, še večkrat pa nadomeščuje opeke „pleter“ (plot), ki ga omaže siromak kmet sam (kakor si je postavil sam tako kočo) od zunaj in od znotraj z ilovico, ter pusti v njem samo nekoliko oknic. Dimnika dostikrat pogrešaš. Tudi po mestih so hiše brez malega lesene, se tankimi, pobeljenimi stenami iz opek. — Premožnejših Turkov zidana poslopja („kule“) imajo nadstropje, in so obzidana, v zidu pa luknje za streljanje s puškami („puška-rice", tur. „mazgale“), da so branijo prebivalci lahko sovražniku. Vendar navadni Turki bosanski ne troše mnogo ni na zunanjo ni na znotranjo lepoto svojih prebivališč. V prenizkih sobah z lesenim stropom nahajaš „zarad lepšega" samo kakšen „sag“ (tur.
„čilim“) po tlčh in sem ter tje kako umetno izrezano ormarico na steni, ali pa jako velik ormar („dolap“), za pečjo pa kopelj. Miz, stolov (stolcev) in postelj Turki ne potrebujejo. Tako imenovani „minderji“ (žimnice ob stenah na leseni podlogi kakih 8 palcev visoki) nameščujejo jim stolce in postelje; na-nje sedajo, na njih spavajo.
Siromašnemu Turku, kateri ima hišico s plotom ograjeno, rabijo pa za sedež in posteljo preproste rogoznice (Rohrmatten) po tleh prestrte. Sredi dvorišča stoji kučica, a v njej samo po dve sobici — ženska pa možka. — V gospodskih (turskih) hišah je po več sob, ki ima vsaka svoje posebno ime. O „haremu“, v katerem tiče turske žene, bilo jo že govorjenje. Da je po takih hišah vse pohišje tudi mnogo lepše in draže, to si lahko misliš.
Po kameniti Hercegovini so pa zidane skoraj vse hiše — ali po pravem koče1) z luknjicami namesto oken, a dostikrat brez oken in brez dimnika, tedaj vse zakajene, zato ker stoji — kakor v jednaki črnogorski koči — ognjišče sredi nje, a dim nima kam. — Samo kakšen bogatin ima pošteno postelj; zahman je iščeš pri siromaku. Preprosti Hercegovci spavajo zaviti v svoje debelo „struke“, kakor črnogorski junaki, na golih tleh ali na pesti slamo okoli ognjišča, (po letu pa tudi pod milim nebom). V takih kočah se rode, žive in umirajo hrabri Hercegovci.
Bosanskih vasi hiše so včasih sila raztresene, a na presledkih se razprostirajo dostikrat veliki vrti ali pašniki, gosto grmovje ali pa gozdne jase. Kristjani so si do zdaj stavili hiše daleč vstran od potov in cest, zato ker so jim potujoči Turki po sili otemali vse, kar so mogli, če so bile hiše blizu pota. — Tudi po mestih bosanskih se vidi med hišami in mestnimi predeli („mahalami“) dosta krasnih, zelenih vrtov, ki so očesu ugodna paša; ali taka turska mesta so lepa samo na videz, — samo z daleč. Če se jim
pa približaš, kaže se ti povsod velika nemarnost. Malo je
zdaj še tako imenovanih „palank“ ali „zagrad“ t. j. s koli zagrajenih vasi.
17.	pismo.
Sodna, upravna in redarstvena oblast je bila za turske vlade samo zagrizenim Turkom (muhamedancem) v rokah. Kristjani niso smeli biti uradniki. Pa tudi pri sodbah niso imeli jednakih pravic s pravimi Turki in poturčenci. Povse neveljavno je bilo kristjanovo svedočanstvo zoper muhamedanca. Kedar koli je tožil kristjan muhamedanca, najsi je imel sto kristjanskih svedokov (prič), zvil je „kadija“ kristjanovo pravično tožbo vselej tako, da je pre-pravdal . . . muhameJanec. Vse so jo verjelo Turčinu in potur-čencu, — kristjanu nič. Če je tožil kristjana kakšen star Turčin
') Hrvsrb. „kucfa‘( je naša ,,k<J£a“ po korenu, — lii&i (hiža) po pomenu. —	Pia.
(posebno pa, če je bil belo brade), ni potreboval nikakega svedoka; dosta mu je bilo reči: „Bela je ovo, vlaše, ') brada." — Zdaj veš, kaj pomenja izrek: „T o je turska pravica." *)
Ni čuda, če pomisliš, da ni plačevala sodnikov turska vlada, nego da so si „kadije“ svoje službe kupovali, ter morali živeti ob „miti“, „globi“ (Geldstrafen) in „krvarini“ (Blutgeld).
Ne da se popisati, kako sc veseli rešena „raja“, da je odzvonilo „turski pravici", — premda sodijo zdaj — iz p oče tka —; še	vsem	Bošnjakom in Hercegovcem,	tedaj	i kristjanom	turski
sodniki, —	ali pod nadzorstvom, t. j. gleda sc	jim na	prste,	dokler
ne	postavi	nova vlada novih sodnikov.
Jako	se je zadnja leta v Bosni in	Hercegovini	menjala de-
želna („upravna“ ali ,,politična") razdelitev. Poprejšnjo deželo bosansko („Vilajct Bosna"), ki je imela v sebi vso Bosno in Hercegovino (s Krajino in Novopazarskim sandžakoin vred), razdelila je turska vlada za upora 1. 1875/70 zopet na dve deželi, — obe skupaj pa po zadnji turski razdelitvi (1877) na osem „sandža-kov" (okrožij), te pa na 50 „kaz“ (okrajev). — Naša vlada kani
— po verjetnih poročilih — držati so do malega te razdelitve ter Bosno-Hercegovino :1) razdeliti na 47 okraj e v in na nekoliko okrožij.*)
V	vsakem okraju bode upravljal in zapovedoval okrajni upravnik („kajmakam“, Bezirksleiter). V njegovih rokah bode upravna in sodna oblast; za svetnika bode imel pa pri sebi takega sodnika, kateri zna poprejšnje (turske) zakone.
Pridržala je nova vlada v vseh okrajih in okrožjih tudi tako imenovane „medžlise", t. j. svetovalstva, sestavljena iz prebivalcev vsake vere v deželi, vendar tako, da bode pri okrožnih uradih sodna oblast ločena od upravne.
Deželnemu poglavarstvu za Bosno-Hercegovino je sedež v glavnem bosanskem mestu Sarajevu.
Da zdaj ne more biti vlada pri takih okolnostih še „ustavna“,
— tega ti menda ni treba dopovedovati.
*)	viah. —	ris.
-)	„Pravico pes na repu	nosi",	veli	Beli	Kr.,	kedar hoče reči, da jc
pravica omahljiva.	Pis.
3) Brez Novopazarskega okrožja, ki ga po Berlinski pogodbi doslej naša vlada ni hotela zasesti, in brez okraja Nikši&kega in Pivskega, ki pripadata	po	isti	pogodbi	k	Črni	gori. —	Pis.
4) Koliko jih b6de, to ni bilo še službeno razglašeno do današnjega dne (16. dec. 1878). Z novo razdelitvo se pečA ,.stanovitni odbor za bosanske in hercegovske zadeve" v Beču. Po zadnji turski razdelitvi je bilo teh 8 sandžakov: (v Bosni) Sarajevo, Travnik, Bi-hač, Banjaluka, Zvornik, Novi pazar; (v Hercegovini) Mostar pa Gacko. (Tega sandžaka ni bilo po predzadnji' turski delitvi). —-
Pis.
Napravil si me, da sem privolil, naj se razglasijo ta „na pri-skakcih" pisana pisma po letošnjem ,,Matičinem“ letopisu tudi drugim za poduk in zabavo.
Ker se pa že jako mudi, da letopis ne zakesnf, a nova upravna delitev ni še znana, — zato sem se za zdaj okanil „zemljepisja“, (da ne zastari, prodno pride na svet), ter ti pošiljam samo še jako kratek pregled bosanske zgodovine.
Zaniinljivo bosansko zgodovino dele zgodovinarji na šest
dob.
Prvi dobi, ki se začenja z letom 107 pred Kr. r., pravijo „pravliška doba“, t. j. doba verjetnih in neverjetnih pravita ali pri-povedek.
Druga doba obsega dvestoletni boj s hrabrimi llimljani za uplenjeno deželo.
Tretja doba je ona, ko so Hrvatje in Srbi začeli sedmega stoletja seliti se v Bosno, in sega do 1. 1376.
Četrta in najimenitnejša doba je ona od 1. 1376 do 1463, ko so imeli Bosanci narodne kralje in sainostalno kraljestvo, dokler se niso polastili Bosne krvoločni Turki (1. 1463) pod sultanom Muhamedom II., «— dvajset let pozneje (1. 1483) pa tudi Hercegovine.
Peta 'doba (od 1. 1463 do 1527); to je ona doba, ko so ogerski in hrvatski kralji nekoliko bosanske dežele preoteli zopet Turčinu.
Šesta in prevažna doba se šteje od 1. 1527 do 1878. V tej dobi je podjarmil Turčin zopet vso Bosno, ki je pod tem silnim jarmom s Hercegovino vred strašno dolgo ječala in krvavi pot potila.
Večkrat je ta in ona otresala pretežko breme, — ali otresti ga ni mogla ni ta ni ona. — Kako mračna je bila ta predolga doba nesrečnim kristjanom bosanskim in hercegovskim!
—	Po zimi 1. 1878 prisijalo je pa rumeno solnce i pred njihova vrata, — a to ni bilo solnce, nego . . . sloboda zlata.
Bibliografija slovenska.
Slovensko knjigarstvo od začetka 1877. leta do 1. januarja 1878. leta.
Sestavil Ivan Tomšič.
(Štev. 1—14? glej v „Letopisu“ za 1869. leto 268—281. strani; štov. 148—243
v ,,Letopisu" za 1870. 1. od 364—371. strani ; štov. 244—351 v ..Letopisu" za
1871. leto od 346—354. strani; štev. 352—589 v „Letopisu“ za 1872. in 1873.
leto od 280—301. strani ; štov. 590—817 v ..Letopisu1' za 1876. leto od 193—215. strani; štev. 818—925 v „Letopisu“ za 1877. leto od 324—335. strani.
I.	Časopisi.
926. Besednik. Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. Izdajatelj in odgovorni vrednik: J. Gole. Tisk tiskarnice družbe sv. Mohora v Celovcu. Deveti tečaj. 1877. 8°. 196 strani.
(Izhaja 20. vsaeega meseca.)
927. Brencelj v lažnjivi obleki. V Ljubljani. Vrednik in založnik : Jakob Alešovec. Letnik VIII. (1877) 4°. 12 številk.
(Po začasnem prenehanji jo začol zopet izhajati meseca julija.)
928. Deželni zakonik za vojvodstvo Kranjsko. 4°. V Ljubljani. Leto 1877. XII. 91 strani. Natisnila Klein in Kovač (Egor).
929. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Na Dunaji. Iz ces. kr. dvorne in državne tiskarnice. 4°. Loto 1877. 1. 1. X. 239 str.
930. Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice. Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar. Tisk avstrijskega Lloyda v Trstu. Tečaj II. 1877.
(Izhaja vsako drugo in četrto soboto vsaeega meseca )
931. Jugoslavjanski Stenograf. Izdavatelj in urednik Anton Bezenšek, državno-izpitani učitelj stenografije za više gimnazije i realke. Drugi tečaj. Zagreb. Tiskarski i litografski zavod C. Albrechta. 1877. 8°. 12 listov, 96 str. Vsak list ima stenografično prilogo.
(List je pisan v slovenskem in hrvatskem jeziku in izhaja 20. dne vsaeega
meseca.)
932. Kmetovalec. Gospodarski list. Vlastnik Rili. Dolenc. Odgovorni urednik: Fr. Kuralt.— Tiskal: Seitz. V Gorici 1877. Tečaj III. 4°. 96 strani.
(List jo izhajal 15. in 30. vsaeega meseca. — Dno 30. junija 1877. 1. je nehal
izhajati.)
933. Novice, gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dedičev. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. 4°. Tečaj XXXV. 1877. 418 strani.
(Izhajajo vsako sredo.)
934. Prijdtel. Znanoszt razserjiivajocze meszesne novine. Tretje leto. Buda-Pest. 1877. 4°. Podgovoren redi tel: Augustich linre. Starnpano v Buda-Pesti vu Franklin-Tivaristve na-sztavi. 12 brojev.
(Izhaja prvega dne vsak mesec.)
935. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik V. 1877. Fol. V Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrednik: F er d. Pevec. Tiskali Blaznikovi dediči. 145 številk.
(Izhaja po trikrat na teden, v torek, četrtek in soboto.)
936. Slovenska čebela. Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem. Izdajatelj »čebelarsko društvo1'. Odgovorni vrednik J. Jerič. V Ljubljani. Tečaj V. 1877. 8°. Tiskala Klein in Kovač (Egerjeva tiskarna).
(Izhaja vsaki mesec.)
937. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. Izdalo in založilo katol. tiskovno društvo v Mariboru. Odgovorni vrednik dr. L a vosi a v Gregorec. — V Mariboru. XI. tečaj. 1877. J. M. Pajka v Mariboru. 4°. 428 strani.
(Izhaja vsak četrtek v tednu.)
938. Slovenski Narod. V Ljubljani. Fol. X. leto, 1877. Izdajatelj in vrednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 297 številk.
(Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih.)
939. Slovenski prijatelj. Vredil in založil: Andrej Einspieler, knezošKofijski duhovni svetovalec, katehet in učitelj na ces. kralj, viši realki v Celovcu. — Leto 1877. XXVI. tečaj. 12 številk. 500 str. (S prilogami šolskih katekez).
(Izhaja po jedonlcrat v mesecu.)
940. Slovenski učitelj. Glasilo „Učit,eljskega društva za slovenski btajer“. Izdalo in založilo »Učiteljsko društvo za slovenski Stajer“ v Ljutomeru. Za uredništvo odgovoren Drag. Lorene. Peti tečaj. 1877. Tiskal J. M. Pajk v Mariboru. 8°. 24 številk. 376 strani.
(Izhajal je 5. in 20. vsaeega meseca. — Koncem leta 1877 je nehal izhajati.)
941. Soča. Glasilo slovenskega političnega društva go riškega za brambo narodnih pravic. Izdavatelj in odgovorni vrednik Anton Fabijani. — Tiskar: Mailing v Gorici. Tečaj VIII. 1877. Fol.
(Izhaja vsak petek v tednu.)
942. Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom. Sedemnajsti tečaj. 1877. Odgovorni vrednik: Matej Močnik, učitelj v I. mestni deški šoli v Ljubljani. — V Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 8°. 384 strani.
(Izhaja 1. in 15. dne vsaeega mesoca.)
943. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Sedmi tečaj, 1877. 8°. 192 strani. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger). — Letnik ima 5 muzikalnih prilog.
(Izhaja po jedenkrat v mesecu.)
944. Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. V Ljubljani, 1877. XXX. tečaj. Natisnili in založili J. Blaznikovi dediči. 4°. 416 strani.
(Izhaja vsak petek.)
945. Zora. Časopis zabavi i poduku. Šesti tečaj. 1877. Izdajatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Uredil, založil in tiskal J. M. Pajk. V Mariboru, 1877. 8°. 388 str.
(Izhaja 1. in 15. dne vsaeega meseca.)
946. Zvon. Uredoval in založil J. Stritar. Leto III. 1877. Na Dunaji. Tiskala A. Kois in P. Horn. 8°. 386 strani.
(Izhaja 1. in 15. dan mesesa.)
II.	Društvena dela.
, #
Čitalnica narodna v Ljubljani.
(298 udov.)
947. Letopis ndrodne čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1877. Založila čitalnica. Tisk J. Blaznikov v Ljubljani. 8°. 24 str.
948. K programu pevske, godbene in deklamatorične zabave v dvorani ljubljanske narodne čitalnice na „Silvestrov večer“ 1877/78. Založila „Narodna Čitalnica" v Ljubljani. — Tisk Miličev. 8".
Obseg: 1. Od kod Šampanjec? 2. Mačji shod. 3. Za novo leto 1878! 4. Po jezeru. 5. Otok bleski. 6. Moj dom.
Dramatično društvo v Ljubljani.
(322 udov.)
949. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje dramatično društvo v Ljubljani.
✓
36. Vez ek. C vrček. Slika iz kmetskega življenja v 5. dejanjih. Po Charlotte Birch-Pfeifer-jevi poslovenil Davorin Hostnik. — V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna1'. 1877. 16mo- 124 str.'
37. Vez ek. Lowoodska sirota. Igrokaz v dveh oddelili in 4 dejanjih. Po Currer Bellovem romanu nemški spisala Chariott.e Bi reli-Pfeifer, poslovenil Davorin Hostnik. — V Ljubljani, Natisnila „Narodna tiskarna1'. 1877. 16m0- 128 str. 08. Vez ek. Ternje in lavor, ali neznani umotvor. Drama v dveh dejanjih. Po Lefort-u poslovenil F. Končan. 57 str. Doktor Robin. Igra v enem dejanji. Po francoski: „Le doeteur Kobili, comedie-vaudeville en un aete, par Julles des Prema-ray“ poslovenil Val. Mandelc. 50 str. — V Ljubljani. Natisnila „Naro'dna tiskarna". 1877. 16mo-
39.	Vez ek. Pesek v oči. Igra v 2 dejanjih. Po francoskej: „La poudre aux yeux“, poslovenil Val. Mandelc. 92 str.
—	Odborovo poročilo v X. občnem zboru „Dramatičnega društva". 33 str. V Ljubljani. Natisnila ..Narodna tiskarna". 1877.
SCruštvo v pomoč bolnikom in za oskrbljcvanje v Ljubljani.
(184 udov.)
950. Letno poročilo I. ljubljanskega društva za podporo in pre-skrbljevanje bolnih in obnemoglih društvenikov za dvanajsto društveno leto 1877. Tiskala Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. 8°. 15 str.
(»iasbena Matica v Ljubljani.
951. Milotinke 1. Slovenske pesmi za en glas in glasovir, zložil dr. Benjamin Ipavec. Obseg: 1. Tvoje goste Černe lase; 2. V tihi noči; 3. Pri vodici.— Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani, 1877. Blaznikova kamenopisalna. 4% 6 str.
952. Milotinke 11. Slovenske pesni za en glas in glasovir, zložil dr. Benjamin Ipavec. Obseg: 4. Pomlad. —. Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani, 1877. Blaznikova kamenopisalna. 4°. 6 str.
953. Milotinke 111. Slovenske pesni za en glas in glasovir, zložil dr. Benjamin Ipavec. Obseg: 5. Pod oknom; G. Vabilo; 7. Spominčica; 8. In vendar enkrat še, srce?— Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani, 1877. Blaznikova kamenopisalna. 4°, 10 in 3 str.
954. V spomin Anici. Koncertna mazurka za glasovir. Vglasbil in velečestitemu gospodu dr. Jerneju Zupanc-u c. k. bilježniku v Ljubljani, verlemu rodoljubu, pospeševatelju vseh narodnih naprav in iskrenemu čestitelju glasbe, posebno domače, posvetil Anton S tockl, pevovodja »ljubljanske čitalnice" in kapelnik »Dramatičnega društva". Ljubijana, 1877. Izdala
in založila „Glasbena matica1'. Blaznikova kamcnopisalna, Ljubljana. 4°, 6 str.
955. Slovanske pesmi za en glas in glasovir vglasbil dr. Benjamin Ipavec. II. zvezek. I. Zašlo jo solnce. Fr. Cimperman. II. 1—4. Dekliške pesmi. Baptista. Izdala in založila glasbena matica" v Ljubljani. Tiskala Engelmann in Miiblberg v Lipsii. 4°, 7 str.
Matica slovenska.
(209G udov.)
956. Dr. E. H. Costa. Spisal V. Urbas. Založila in izdala Matica Slovenska v Ljubljani. 1877. Natisnili J. Blazuikovi dediči v Ljubljani. 8“. 126 str. (S podobo dr. E. II. Coste.)
957. Zgodovina avstrijsko - ogerske monarhije. Spisal Janko Krsnik. Založila in na svitlo dala Matica Slovenska. Drugega, popravljenega natisa. V Ljubljani. Natisnila J. Blaznikova tiskarnica, 1877. 8°. 107 str.
958. Letopis Matice Slovensko za leto 1877. Založila in na svitlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani. Natisnili J. Blazuikovi dediči. 1877. 8°. 394 str.
Obseg: Životopisne črtice odličnih udov Matico slovenske: Franc Palacky. Spisal prof. Fr. Suklje. — Životopis N. M. Karamzina, ruskega historijografa. Spisal prof. J. S teki asa. — Slovanski elementi v ve-netščini. IV. Spisal Davorin Terstonjak. — Izgledi slovenskega jezika na Ogerskcin. Eazglaša M. Valjavce. — O starem rimskem mali-koslovji sploh. Spisal Fr, L. Črnogorski. — Praznik pravoslavnosti. Obraz iz Rusije, češki spisal K. Havli ček, poslovenil Fr. H. — Pisma Jarnikova Stanku Vrazu. — Cigani na Crnej gori. Poslovenil Fr. H. — Družinski život v Jugoslovanskej. Kultnrhistorišk obraz. Po B. Bogišiei, priredil Lav. Gorenjec, Podgoričan. — Verske razmere v Bosni in Hercegovini. Po raznih virih spisal Fr. H. — Ain nevves lied von den krayncrischen bauren. Poroča dr. Jan. Bleiweis. — V gozdu. Poslovenila Lujiza Pesjakova. — Običaji slovanski. Spisuje Fr. Hubad.
—	Iznonadno poznanstvo z imenitnim možem. Spisal J. Navratil. — Nebeške komedije Dante Alighieri-a prvi oddelek: Paklo, po originalu poslovenil Jovan Koseski. — Valvazor z ozirom na Slovanstvo. Študija; spisal P. pl. Radics. — Bibliografija slovenska. Sestavil Iv Tomšič. — Poročilo o delovanji „Matice Slovensko" 1877. 1. Sestavil Andrej Praprotnik. — Imenik Matičinih udov.
959. Atlant V. snopič: Švica, Španija in Partugalsko, Nizozemsko
in Belgija. Vrezal na kamenin tiskal F. Kocke na Dunaj i.
Marijna bratovščina v Ljubljani.
960. Letno sporočilo društva Marijne bratovščino v Ljubljani, na koncu leta 1876. V Ljubljani. Založilo društvo Marijne bratovščine. Tisk Miličev. 8°, 15 str.
Katoliška družba za Kranjsko.
961. Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. I. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Tiskala Klein in Kovač (Eger), 1877. 8°. 32 str.
Iz obsoga: Nekoliko o katoliški družbi	na	Kranjskem.	— Aleluja	Slovencem za velikonočni čas. — Procesija.	—	Prikazovanje Marije
Device v Marpingen-u na Nemškem. — Škofovska 501otnica „Marijnega papeža11 in naše priprave k tej slovesnosti. — Mične in podu 8 n e. — Smešne in zasoljene. — Kaj posebnoga se je godilo po svetu od novega leta? — Zlata zrna. — Vesela mladina.
962. Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. II. Tiskala Klein in Kovač (Eger). 1877. 8°. 32 str.
Iz obsega: Nekoliko malo od pravice. — Sporočilo o popotvanju prigodom škofijske petdesetletnice sv. Očeta Pija IX. od 22. maja do 5. junija 1877. 1. — Mične in podučile. — Smešne in zasoljene. — Udje katoliške družbe v Ljubljani.
Društvo sv. Mohora v ('elovcu.
(25.863 udov.)
963. Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1878. V Celovcu, 1877. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. 8°. 208 str.
Iz obsega: Skušnjava in skušnja. Spisal	J.	Križanič.	— Škof
Matevž Ravnikar, slavni pisatelj slovenski. Spisal	Vladimir. —	Naravo-
slovne čertice. Spisal J. Ogrinec. — Hoja na Vezuv. Spisal A. Zupančič. — Perva pomoč v sinertnih nevarnostih po naglem zbolenji ali po drugih slučajih. Spisal dr. Josip Vošnjak.
964. Kristusovo življenje in smert v premišljevanjih in molitvah. Poleg Gašparja Erharda za Slovence predelal Štefan Ko-ciančič, profesor bogosloja v Gorici. Na svetlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. Z dovoljenjem visokočastitega ker-škega knezoškofijstva. II. del. V. snopič. 1877. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. 8°. 743 str.
965. Občna zgodovina za .slovensko ljudstvo. Spisal Josip Stare, profesor zgodovine na kr. gimnaziji v Varaždinu. IV. snopič.
V Celovcu, 1877. Natisnila tiskarnica družbo sv. Mohora. 8". 324 str.
806. Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in zboljšati polje, travnike, vrtove in gozde. Slovenskim kmetom v poduk spisuje Franc Povše, vodja slovenskega oddelka deželne šole v Gorici. III. snopič. V Celovcu, 1877. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. 8U. 133 str.
967. Križem sveta. Zgodovinska povest. Spisal Valentin S lome nik. V Celovcu, 1877. Natisnila tiskarnica družbo sv. Mohora. 8°. 95 strani.
Obseg: Križem sveta. Spisal Val. Slemenik. — Terno! Spisal J. Ogrinec. — Vsak naj opravlja svoje delo! Spisal P. E. — Očitna kazen Božja. Spisal Št. K. — Pesmi: Molitev. — Zdrava Marija! — Cerkvica. — Nedelja. — (iiosa.
968. Nebeška hrana. Bogoljubnim dušam dana od družbe sv. Mohora. Spisal Franc Kosar, korar stolne cerkve v Mariboru. II. del. '/ dovoljenjem visokočastitega kerškega knezoškofijstva
V Celovcu, 1877. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. 8°. 456 str.
Družba sv. Vincencija Pavijana v Ljubljani.
(Postavno ustanovljena v Ljubljani 24. mal. travna 1876. 1. pod predsedstvom gosp. vodje v Alojzevišči dr. Jan. Gogale.)
969. Družba sv. Vincencija Pavijana v Ljubljani. Zaloga družbe.
—	Tisk Blaznikov v Ljubljani. 8°. 7 strani.
970. Prvo računsko poročilo družbe sv. Vinccncija v Ljubljani. Založila družba sv. Vincencija. Tisk Miličev. 8°. IG str.
Vzajemno zavarovalna banka „Slavija v Pragi.
971. Kratek izpisek iz računskih sklepov in iz opravilskega poročila za 1877. leto. 4°. Tiskala „Narodna tiskarna“ v Ljubljani. 4 str.
III.	Pravoznanska in državoznanska dela.
972. Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani od 5. do 21. aprila 1877. Tisk Hud. Miličev. Založil deželni odbor. 4°. p. XXVIII in XX. 101 in 440 str.
IY. Jezikoslovje.
973. Jezičnih. A. Kranjska Čbelica s čbelarji. B. Dr. Jakob Zupan. C. Vladika Matej Ravnikar. D. I)r. J. Zupan in dr. Fr. Prešern. Spisal J. Marn. XV. Leto. V Ljubljani,
1877.	Natisnil in založil Rudolf Milic. 8°. 75 str.
Y. Geografija.
974. Občna zgodovina. Spisal in založil Janez Jesenko. Drugi del. Srednji vek. V Ljubljani, 1878. Natisnila „Narodna tiskarna". 8°. 178 str.
YI. Lepoznanstvo.
975. Slovenska knjižnica. Zbirka romanov, povestij, dram i. t. d. izvirnih slovenskih, in iz družili literatur na slovenski jezik prevedenih. Izdaje J. Jurčič. Šesti zvezek: Mej dvema stoloma. Izviren roman. Spisal J. Jurčič. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna.1' 187(>. l(i°. 132 str.
97G. Prižigalec. Roman. V angleškem spisala Miss. M. Cummins. Poslovenil J. Jesenko. Prvi del. V Ljubljani, 1877. Natisnila „Narodna tiskarna1'.— Založil J. Jesenko. 121"0- 508 str.
977. Marjetica. Izviren roman. Spisal Anton Koder. V Mariboru. Založil pisatelj. — Tiskal J. M. Pajk. 1878. 8°, 251 strani.
978. Učitelj Dobrašin. Podučna povest Slovencem. Po hervatskem izvirniku od J. Teniškega. Poslovenil Ivan Lapajne. — Tisek J. M. Pajkove tiskarne. 8°. 28 str.
979. Življenje sv. Justa spričevalca Trsta in tržaške okolico pomočnika. Spisal A. A. T. — Poslovenil J. K. tržaška duhovnika. (Čisti dohodek bo v korist ubogej cerkvi.) V Trstu,
1878.	Natisnila in založila Bello in Pastori. 8°. 14 strani.
980. Zadnji dnevi v Ogleju. Izviren roman iz petega stoletja. Spisal Alojzij Lukovič. (Ponatis iz „Sloveuca“). VLjub-
1876. Založila administracija „Slovenca“. Tisk Blaznikov v Ljubljani. 8°. 172. str.
981. Hanani, ali poslednje dni v Jeruzalemu. Spisal E. Guenot. Poslovenil F. Jaroslav. V Ljubljani. Založilo opravništvo „Slovenca“. Tisk Blaznikovih dedičev. 1875. 8°. 170 str.
982. Turčija in nje konec v Evropi. Balada. Po narodnem napevu: „Dolen’c Gorenca vabi“. Zložil Srečkovič. Založilo telovoduo društvo „Sokol“ v Ljubljani. — Tisk Miličev. 8°. 4 strani.
VII.	Šolske knjige.
983. Slovenska slovnica za pervence. Spisal Andrej Praprotnik. (četerti neizpremenjeni natis.) V Ljubljani, 1877. Založil pisatelj. — Natisnil Rud. Milic. 8°. 94 str.
884. Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze. Za katoliške ljudske šole. S 112 podobšinami in 1 zemljevidom. Po nemško spisal dr. J. Schuster, poslovenil Anton Lesar, duhoven ljubljanske škofije. V c. kr. založbi šolskih bukev na Dunaji
1877. 8°. 232 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
985. Perva nemška slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji.
V c. k. založbi šolskih bukev. 1877. 8°. 180 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
986. Kratki katekizem v prašanjih in odgovorih za ljudske šole ljubljanske škofije. V Ljubljani, 1877. Natisnili in založili J. Blaznikovi dediči v Ljubljani. 8°. 96 str.
987. Mali katekizem v prašanjih in odgovorih. Na Dunaji. V c. k. zalogi šolskih bukev. 1877. 8°. 36 str.
988. Slovenski Abecednik za pervi razred ljudskih šol. Na Dunaji.
V c. kr. zalogi šolskih bukev. 1877. 8°. 91 str.
989. Perva raSunica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Števila od 1. do 20. Na Dunaji. V c. kr. založbi šolskih bukev. 1877. 8°. 35 str.
990. Druga računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje z drobci. Kako se izračuni cena kake stvari. Šesti, po novih učnih čertežih predelani natis. Na Dunaji. V c. k. zalogi šolskih bukev. 1877. 8°. 67 str.
991. Poduk o ženskih ročnih delih za učiteljice, učiteljske pripravnice in gospodinje. Spisala Ana Stumpfi, nadučiteljica na c. kr. dekliški šoli v Trstu. V Trstu. Založila pisateljica.
1877.	Tisk Austr.-Ung. Lloyda. 8°. 104 str.
992.	Kocenov zemljepis za narodne šole. Poslovenil Ivan Lapajne. V Mariboru 1877. Založilo »Učiteljsko društvo za slovenski Štajer." — Tisek J. M. Pajkove tiskarne. 8°. 47 str.
VIII.	Šolska poročila.
993. Letno poročilo narodne šole v Ljutomeru o šolskem letu 1876—77. V Ljutomeru 1877. Založilo vodstvo ljutomerske šole. — Tisk J. M. Pajk-ove tiskarne v Mariboru. 8". 16 str..
Obseg: 1. Kratek pregled štajerske in kranjske zgodovine. (Za učence ljudskih šol.) G str. — 11. Šolska naznanila. — Ul. ltazredba šolske mladino.
994. Letno sporočilo čveterorazredno ljudske šole v Postojni 1877. Natisnil M. Schiibor. 8°. 15 str.
(V nemškem in slovenskem jeziku.)
995. Razvrstitev učencev 1. mestne peierorazredne deške ljudske šole v Ljubljani koncem šolskega leta 1876/7. Tisk It. Miličev. 8°. 4 str.
(Nemško - slovensko.,)
996. Učenke mestno peterorazredne dekliške šole uverstene po zasluženji. V Ljubljani 1877. Tisk lt. Miličev. 8°. 4 str.
(Nemško - slovensko.)
997. Razredba učencev in učenk na čveterorazredni ljudski šoli c. k. rudnika v Idriji 1877. V Ljubljani. Tisk li. Miličev. 8°. 12 str.
(Nemško - slovensko.)
998. Letno sporočilo javne štirirazredne ljudske šole v lvrauji.
1877.	V Ljubljani. Natisnil R. Milic.—Založila štirirazredna ljudska šola v Kranji. 8°. 20 str.
Obseg: Oblikoslovje in risanje v vsakdanjem življenji. Spisal J. Bezlaj. — Šolska naznanila. — Učenci po zasluženji vversteni.
999. Letno sporočilo dvorazredne ljudske šole v Višnji gori 1877.
V Ljubljani. Natisnil It. Milic. — Založila dvorazredna ljudska šola v Višnji gori. 1877. 8". 15 str.
Obseg: I. Ljubezen do staršev. — Naprodek šolsko mladine. —
1000. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Crnomlji 1877.
V Ljubljani. Natisnil It. Milic. — Založil krajni šolski svet v Črnomlji. 1877. 8". 14 str.
Obseg: I. Učiteljsvo. — II. Šolska kronika. — lil. Šolska knjižnica. — IV. Popis učil. — V. Pregled šolske mladine. — VI. Zahvala.
—	VII. Učenci in učenko po napredku.
1001. Letno sporočilo čveterorazredne deške ljudske šole v Loki.
1877.	V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna". — Založil krajni šolski svet v Škotji Loki. 8°. 9 str.
1002. Razredba učenk v štirirazredni ljudski šoli pri č. č. g. g. Uršulinaricah v Škofji Loki, koncem druzega šolskega polletja 1877. Založila štirirazredna ljudska šola v Škofji Loki. Tisk Miličev v Ljubljani. 8". 12 str.
M
1003. Učenci II. mestne šole Uversteni po zasluženji. V Ljubljani,
1877.	Tisk R. Miličev. 8°. 10 str.
(Nemško - slovensko.)
IX.	Molitevne in poučne knjiga.
1004. Dušna pomoč za bolnike, ali zgledi, prigovori in molitve za bolne kristjane. Druge bukve. Na svitlo dal Janez Zupančič, župnik v Ihanu. Z dovoljenjem visokočastitljivega ljubljanskega knezoškofijstva. V Ljubljani, 1877. V zalogi pri II. Ničinanu. 12mo- 530 str.
1005. Jezus na krizi moja ljubezen! Molitevne bukve, ki obsegajo mašne, spovedne, obhajilne in druge molitve. Sv. križev pot. Litanije in pesmi. A. M. Z dovoljenjem visokočastitljivega ljubljanskega škofijstva. Šesti natis. V Ljubljani, 1877. Založil II. Ničman. 12'"0- 340 str.
1006. Jezus na križi, moja ljubezen! 24ra0, 408 str.
(Knjiga kakor poprejšnja, le v manjšej obliki)
1007. Šmarnice za leto 1878. Na svitlo dal dr. J. Sterbenc, se-miniški podvodja. V Ljubljani. Založil pisatelj. — Tisk „Narodne tiskarniceu v Ljubljani. 1877. 8°. 408 str.
1008. Tri pridige čestitega očeta Klemena. V Ljubljani. V lastni založbi. — Tiskala Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. 1870. 8°. 31 strani.
X.	Različna dela.
1009. Hitra pomoč pri računanji cene po stari meri in vagi v ceno po novi in narobe. V Ljubljani. Tiskala „Narodna tiskarna1*. Založil II. Ničman. 1870. 24mo- 37 str.
1010. Nove kuharske bukve ali nauk, naj boljša in naj imenitniša jedila brez posebnih stroškov pripraviti. Z 200 jedilnimi listki. Tretji natis. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi dediči. 1877. 8°. 201 strani.
1011. Kratek poduk o zemljišču c. k. slovenskim vojakom v poduk.
II.	pril. h knjigi „Bojua služba”. 12m0i 14 str. Tiskarnica družbe sv. Moliora v Celovcu. Založil A. Komel.
1012. /Stavbni red za vojvodino Kranjsko od 25. oktobra 1875. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač. Samozaložba. 1870. 8°.
50	in 50 str.
(Nemško - slovensko.)
1013. Občinski red za vojvodino Kranjsko z dotičuimi dodatki. V malej obliki na svitlo dani zakoni (postave) in ukazi za vojvodino Kranjsko. I. zvezek: Občinski zakon od 17. februarja 1800. leta. V Ljubljani. Tiskala in založila Klein in Kovač (Eger). 1870. 12mo- 07 in 07 strani.
(Slovensko - nemško.)
1014. SluSbovnik slovensko-nemški za cesarsko i kraljevsko vojsko po vprašanjih i odgovorih. Drugi del. (Bojna služba.)
Letopis IV. 1878.
H
Sestavil Andrej Komel, c. kr. stotnik. Tisk družbe sv. Mohora v Celovci. 8°. 63 in G3 strani.
1015.	Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega 1877. Tisk Kleinmayer-jev v Ljubljani. 8". 92 strani.
(V nemškem in slovenskem jeziku.)
1010.	Pravila ces. kralj, kmetijske družbe za vojvodstvo Kranjsko.
V Ljubljani. Založila c. k. kmetijska družba. — Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 1878. 4°. 15 str.
(Slovensko - nemško )
1017. Sanje v podobah. V Ljubljani. V založbi in na prodaj pri Jan. Giontinitu. Natisnila „Narodna tiskarna". 8°. 40 str.
1018. Mala Pratika za navadno leto 1878, ki ima 3(55 dni. V Ljubljani. Blaznikovi dediči. IG"10-
1019. Velika Pratika za navadno leto 1878, ki ima 3G5 dni. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili Jožef Blaznikovi dediči. Vse tiskovne pravice prihranjene. It}"10'
Iz obsega:	Podučno	stvari	našim gospodarjem in gospodinjam.
— Vodila srečnega gospodarstva. — Posnemajmo Francoze! — Mnogovrstne dobre gospodarske skušnjo. — Naznanila.
1020. Slovenska Pratika za navadno leto 1878, ki ima 3(55 dni.
V Ljubljani. Natisnila in založila pl. Kleinuiayr in Bamberg. IG”10,
XI.	Muzikalije.
1021. Slovenske narodne pesni nabral in za moški zbor upravil Josip Kocijančič. II. snopič. Lastnina založnikova. Založil: Ignacij Kovačič. Kamnopisalna Jos. Blaznik-ova v Ljubljani. 8°. 22 str.
Obseg: 27. Junak Janko. — 28. Dober večor! — 29. Prevzetna.
— 30. Stara ljubezen. — 81. Kanti« na vojski. — 32. Zapeljana deklica.
— 33. Pri vinu. — 34. Vinski brat. — 35. Materino žalovanje. - 3t5. Čemi kos. — 37. Miližino slovo. ~ 38. „Visoka jo gora“. — 39. „0 moj ,šocja‘ je Sel.“ — 40. Dolenjska zdravica. — 41. iobiži mi po cest’ gredo. — 42. lloženkraut, nagelj in rožmarin. —
1022. Slovenske p osmi za en glas in glasovir zložil dr. Benjamin Ipavec. I. zvezek: I. Lahko noč Fr. Malavašič. II. Kam? Ur. Prešern. III. Po noči. S. Jesenko. IV. Gomila. J. Krsnik. V. Pred durmi. S. Jenko. — Ivamnotisk A. Pap-permann-ov v Gradcu. 4". IG str.
1023. 23 Cerkvenih pesem za šolsko mladino, čveteroglasno postavil Anton Foerster. Op. 14. V Ljubljani. Tisk R. Miličev. 1877, 12m0- 59 str.
Knjižica obsega nemške in slovenske pesmi. Slovenske so: 2 mašni pesmi; Advontna; Božična; Postna; Velikonočna; Sveto rešnje telo; K Mariji; Zahvalna; Cesarska pesem.
Od i. januarja do konca decembra meseca 1878. leta.
I.	Časopisi.
1024. Besednik. Kratkočasen i a podučen list za slovensko ljudstvo. Izdajatelj in odgovorni vrednik: J. Golč. Tisk tiskarnice družbe sv. Mohora v Celovcu. Deseti tečaj. 1878. 8°.190 str. (Izhajal jo 20. vsacega meseca; koncem 1878. 1. je nohal izhajati.)
1025. Brencelj v lažnjivi obleki. V Ljubljani. Vrednik in založnik: Jakob Alešovec. Letnik IX. 1878. 4°.
1026. Cerkveni glasbenik. Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Letnik I. 1878. Z muzikalnimi prilogami. Odgovorni vrednik lista Janez Gnjezda. — Odgovorni vrednik muzik, prilog Anton Foerster. Zaloga Cecilijinega društva. Tiska R. Milic. 8°.
(Izhaja po enkrat na mesce. Začel izhajati maja meseca 1878. 1. Vsacemu listu jo priložena muzikalna priloga, obsezajoča po 4 str. 8".)
1027. Deželni zakonik za vojvodstvo Kranjsko. 4". V Ljubljani. Leto 1878. Natisnila Klein in Kovač (Eger).
1028. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Na Dunaju. Iz ces. kr. dvorne in državne tiskarnice. 4°. Leto 1878.
1029. Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice. Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar. Tisk avstrijskega Lloyda. Tečaj III. 1878.
(Izhaja vsako drugo in četrto soboto vsakega meseca.)
1030. Jugoslavjanski Stenograf. Izdavatelj i urednik Ant. Bezenšek. Tečaj III. 1878. Tiska C. Albrecht u Zagrebu. 8U. Vsak list ima stenografično prilogo.
(List jo pisan v hrvatskein in slovenskem jeziku in izhaja 20. dne vsa-
coga moseca.)
1031. Novice> gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. 4°. Tečaj XXXVI. 1878.
(Izhajajo vsako sredo.)
1032. Prijdtel. Znanost razscrjiivajocze meszesne novine. Četrto leto. Buda-Pest. 1878. 4°. Podgovoren reditel: Anglisti eh Imrc. Stampano v Buda-Pesti vu Franklin-Tivaristve na-sztavi.
(Izhaja prvega dne vsacega meseca.)
1033. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik VI. 1878. Fol. V Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip Haderlap. Tiskali Jož. Blaznikovi nasledniki.
(Izhaja po trikrat na teden, v torek, četrtek in soboto.)
1034. Slovenska Čebela. Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Izdajatelj „čebelarsko društvo11. Odgovorni vrednik J. Jerič. V Ljubljani. Tečaj VI. 1878. 8°. Tiskala Klein in Kovač (Eger).
(Izhaja vsak mesec.)
1035. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. Izdalo in založilo katol. tiskovno društvo v Mariboru. Odgovorni vrednik dr. La v o slav Gregorec. — V Mariboru XII. tečaj 1878. Tisk J. M. Pajka v Mariboru. 4".
(Izhaja vsak četertek v tednu.)
1036. Slovenski Narod. V Ljubljani. Fol. XI. leto, 1878. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
(Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po pvaznieih.)
1037. Slovenski prijatelj. Vredil in založil Andrej Einspieler, knezoškofijski duhovni svetovalec, katehet in učitelj na ces. kralj, viši realki v Celovcu. — Leto 1878. XXVII. tečaj.
(Izhaja po jedonkrat v mesecu.)
1038. Soča. Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic. Izdavatelj in odgovorni urednik: An ton Fabijani. — Tiskar: Mailing v Gorici. Tečaj IX.
1878.	Fol.
(Izhaja vsak petek v tednu.)
1039. Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom. Osemnajsti tečaj. 1878. Odgovorni vrednik: Matej Močnik, učitelj v I. mestni deški šoli v Ljubljani. — V Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 8". 384 str.
(Izhaja 1. in 15. dne vsaeega meseca.)
1040. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Osmi tečaj, 1878. 8°. 192 strani. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Kger). — Letnik ima 3 muzikalne priloge.
(Izhaja po jedonkrat v mesecu.)
1041. Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. V Ljubljani, 1878. XXXI. tečaj. Natisnili in založili J. Blaznikovi dediči. 4". 41(5 str.
(Izhaja vsak petek.)
1042. Zora. Časopis zabavi i poduku.Sodmi tečaj. 1878. Izdajatelj in odgovorni urednik J. M. Pajk. Uredil, založil in tiskal J. M. Pajk. V Mariboru, 1877. 8°. 90 str.
(Izhaja 1. in 10. dne vsaeega meseca. — 2!). marca moscca jo nehala izhajati.)
1043.	Zvnn. (Lepoznanski list s podobami.) Izdaje in ureduje: J. Stritar. Tiskata A. Keis in P. Horn, na Dunaju. Leto IV. 1878. 8°. 384 str.
(Izhaja 1. in 15. dan meseca.)
II.	Društvena dela.
Č italnica narodna v Ljubljani.
1044. Letopis narodne Čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1878. Založila čitalnica. Tisk J. Blaznikov 'v Ljubljani. 8°.
Dramatično društvo v Ljubljani.
1045. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje dramatično društvo v Ljubljani.
40. Vez e k. Kozarec vode. Vesela igra v 5 dejanjih. Francoski spisal Scribe, poslovenil Davorin Hostnik. V Ljubljani. Natisnila „Narodua tiskarna". 1878. 16mo- 140 str.
41. Vezek. Igralka. Veseloigra v enem dejanji. Prosto po Fournier-u poslovenil Viktor Eržen. 51 str. — Dva gospoda pa jeden sluga. Burka s petjem v enem dejanji. Po Goldoni-ju poslovenil Dav. Hostnik. 51 str. V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna.“ 1878.
42. Vezek. Star samec. Podoba iz življenja v dveh dejanjih. Po Octave Feuilletu poslovenil Davorin Hostnik.
51	str. — Stara mesto mlade. Vesela igra v enem dejanji. Poljski spisal J. Korzenovski, poslovenil Josip S t a r L 48 str. V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna". 1878. 16m0-
43. Vezek. Gringoire. Igrokaz v enem dejanji. Spisal Tli. de Banville. Poslovenil Ivan Kalan. 54 str. — Eua se mora omožiti! Veseloigra v enem dejanji. Spisal H. Uhde. Poslovenil Ivan Kalan. 20 str. — Odborovo poročilo v XI. občnem zboru »Dramatičnega društva." 31 str. V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna". 1878. 16m0-
Društvo v pomoč bolnikom in zn oskrbljcvnnjc v Ljubljani.
1046. Letno sporočilo društva v pomoč bolnikom in za oskrblje-vauje v Ljubljani za dvanajsto društveno leto 1877. 8°. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. Založilo društveno vodstvo. 1(5 str.
Matica slovenska.
1047. Letopis Matice Slovenske za leto 1878. I. in II. del. Vredil dr. Janez l?leiweis. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1878. 8°. 191 str.
Obseg: 1. Običaji slovanski. Spisnje Fr. Hubad. — 2. /ivljeji človeški in njih upliv na organizem človeški. Prirodopisno - liziologične
črtice; spisal	dr Jan.	Bleiweis. -	3. Inoeencij III.	Zgodovinska
podoba; po virih spisal	Borin. — 4.	Nebeške komedije	(Divina com-
media) Dante Aiighieri-a I. oddelek: Paklo, po originalu poslovenil Jovan Koseski. — 6 Staro- in novoslovenske jezikoslovne črtice. Spisal R. B. — 6. Drobtinice. — Elen ali Elend (eervus alees) slovanska beseda. Spisal J. N a v r a t i 1.
1048. Letopis Matice Slovenske za leto 1878. III. in IV. del-Vredil dr.	Janez	Bleiweis.	V Ljubljani.	Natisnili J-
Blaznikovi nasledniki. 1878. 8°.
Obseg:	1 Tomaž	Chron, pesnik,	mecen nmeteljnosti	in podpornik
vednosti. Kulturna-zgodovinska študija; spisal P. pl. Radi e s. — 2. Slovani v Andaluziji. (Pismo sbiorowo Jozafata Ohryzki. 1859) Prevci Fr. Hubad. — 3 Zakaj Slovani spoštujejo lipo? Po dr. B. Šulekovem spisu posnel J o s. C ar p on ter. — 4. Oroslav Caf. Spisal Raičev Božidar.
—	5. Fomnška in Fimuška. (19. poglavje najnovejšega romana J. S Turgenjeva „Novi“; prevel F. M Stiftar.) - tj. Dvoje imenitnib dolnje-štajerskih mest. Starodavno mesto Ptuj. (Zgodovinska črtica. Po Kremp-Ijevih spisih J. L.) — 7. Ljutomer. Zgodovinska črtica. Po spisih Mu-charjevih. Krempljovih in Hofrichterjevih. sestavil J L. — 8. Črnogorski in srbski zdravniki samouki. Spisal J. Navratil. — 9. Drobtinice. Kres v Istri. (Blizu Pazna.) Zapisal .T. V. — 10 Obrazci iz prirode in života na Tatrah. Kulturno-historičen obraz Po poljskem pesniku Vincenciju Poln priredil Lavoslav Gorenjec Podgoričan. — 11. Pisma o Bosni in Hercegovini. Spisal J. Navratil. —	12. Bibliografija slovenska. Sestavil Ivan Tomšič. ---	13. Poročilo o delovanji „Matiee.
Slovensko'1 v Ljubljani od 13. decembra 1877. do 13. novembra 1878. leta
1049. Potovanje okolo sveta v 80 dnSh. Francoski spisal Julcs Verne. Prevel Davorin Hostnik. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1878. 8°. 145 str.
Marijua bratovščina v Ljubljani.
1050. Letno sporočilo društva Marijue bratovščine v Ljubljani, na koncu leta 1877. V Ljubljani. Založilo društvo Marijue bratovščine. Tisk Miličev. 8", 15 str.
Katoliška družba za KrnnjMko.
1051. Glasi katoliške, družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. III. in IV. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Tiskala Klein in Kovač (Eger), 1878. 8°. 56 str.
Iz obsega: Društvena sporočila. — Tono pod lipo ali zmota in spoznanje. — Mične in podučne. — Dve veselice in dva osrečena berača. (Resnična dogodba.) — Smešne in zasoljene. — Tobakova popotniea umniše mladine. — Udje katoliške družbe v Ljubljani. —
1052. Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. V. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1878. 8°. 40 str.
Iz obsega: Zadnji nauki PapežaPijaIX, ali pridiga preč. gosp. kanonika Petra Urha, 5. sušca 1878 o 40urni pobožnosti v Teržiču-(S podobo papeža Pija IX.) — Pija IX poslednji dnevi, smrt, pokop. — Kaj se je posebnega zgodilo po naši deželi od novega leta 1878? —
Sporočilo o stanji in delovanji katoliške družbe na Kranjskem. — Udje katoliške družbe v Ljubljani.
1053.	Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. VI. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Egcr). 1878. 8°. 34 str.
Iz obsega: Leon XIII naslednik Pija TX. (s podobo). — Ave Marija. — Šiba uči moliti. — Perva laž. — Mične in podučne. — Kaj so je posebnega zgodilo po svetu od novega leta 1878? — Smešne in zasoljene. — Vnanji udje katoliške družbe.
1054 Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. VII. in VIII. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1873. 8« 47 str.
Obsog:	Dar	ljubezni dušam v vicah, ali Življenje sostre Marije
Dionizije iz reda Obiskovanja. Spisal BI. Grča.
Družba sv. Vincencija Pavijana v Ljubljani.
1055. Drugo računsko poročilo družbe sv. Vincencija v Ljubljani za čas od 24. aprila 1877 do 24. aprila 1878. Založila družba sv. Vincencija v Ljubljani. Tisk Miličev. 8°. 10 str.
Društvo sv. Mohora v Celovcu.
(24.412 udov.)
1050. Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1879. Na svitlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. 1878. Natisnila tiskar-nica sv. Moliora v Celovcu. 8°. 200 str.
Iz obsega: Stari grad. Kranjska pripovedka. Zapisal F. H. — Matija Čop, slavni učenjak slovenski. Spisal Vladimir. — Spomini na Poljsko in Rusko. Potopisne čertice. Zapisal M. L. — Človek in živali. Spisal J. G. — Kako so dela toča? Spisal Franjo Krakovec. — Cujtc, čujte možje! Tožba starega kmeta. Spisal Šak. —
1057. Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta. Predelal Lambert Ferčnik, dekan v Žabnicah. Z dovoljenjem vis. č. Kerškega knezoškofijstva. I. snopič. 1878. Natisnila ti-skarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 224 str.
1058. Potovanje v Rim. Spisal Jakob Go mil šak. Slovenskih Večernic XXXIII. snopič. Z dovoljenjom prečastitega krškega knezoškoškofijstva. 1878. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. 8°. 17G str.
1059. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Starc, prolesor zgodovine na kr. gimnaziji v Varaždinu. V. snopič.
III.	zvezek. 1878. Natisnila tiskarnica družbo sv. Mohora.
V	Celovcu, 1877. 8". IGO str.
10G0. Umni sadjerejec. Slovenskim kmetom v poduk spisal Franc Kuralt, profesor deželno kmetijske šolo v Gorici. 1878. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 142 str.
1061. Slovenske večernice za poduk in kratek čas. Štiriintrideseti zvezek. Z dovoljenjem visokočast. Kerškega knezoškofijstva.
1878.	Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. (.)5 str.
V. k. kmetijska družba Kranjska.
1062. Naznanila. Na svetlo dala c. k. kmetijska družba na Kranjskem. Letnik 1878. V Ljubljani 1878. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 8°.
III.	Jezikoslovje.
1063. JeziČnik. A. Matej Ravnikar Poženčan. B. Matija Vertovec. C■ Mihael Verne. — Slavnemu dr. Janezu Bleiweisu posvečuje Josip Marn. XVI. Leto. V Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1878. 8".
IV.	Lepoznanstvo.
1064. Slovenska knjižnica. Zbirka romanov, povestij, dram itd., izvirnih slovenskih, in iz druzih literatur na slovenski jezik preloženih. Izdaje J. Jurčič. Sedmi zvezek: Cvet in sad. Izviren roman. Spisal J. Jurčič. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna.“ Založil J. Jurčič. 1878. 16,uo• 271 str.
1065. Mali Šopek domoljubnih cvetličic. Zložil in na svitlo dal Radoslav Silvester, tergovski pomočnik v Ipavi. Natisnila tiskarnica sv. Mohora v Celovcu 1878. Založil pisatelj. 12°. 64 str.
(Obsega 52 različnih umotvorov v vezanoj besedi.)
1066. Ant. Mart. SlomSeka zbrani spisi. Druga knjiga: Basni, prilike in povesti. Zbral in uredil Mih. Lendovšek, kaplan in katehet v Ptuji. 1878. Natisnila in založila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 8". 388 str.
1067. Materin blagoslov. Igra s petjem, spisal Ant. Ivlodič. V Trstu. Tisk B. Appolonio 1878. 12m0' 85 str.
1068. Pesni Pavline Pajkove. V Mariboru založila pisateljica. Tiskal J. M. Pajk 1878. 16'"0, 75 strani.
1069. Vojska na Turškem od leta 1875 do konca leta 1878. Obsega začetek ustaje v Hercegovini, vojsko Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, slednjič zasedbo Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. Za priprosto ljudstvo spisal Jakob Alešovec. (S podobami.) V Ljubljani. 1878. Založil Janez Giontini. Tisk „Narodne tiskarne1'. 8°. 104 str.
V.	Šolske knjige.
1070. Slovensko nemški. Abecednik. Na Dunaju. V c. kr. založbi šolskih bukev. 1878. 8°. 158 str.
1071. Pervo berilo in Slovnica za drugi razred ljudskih šol. S pesemsko prilogo. Na Dunju. V. c. kr. založbi šolskih bukev.
1878.	8. 190 str
1072. Tretja računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje se številkami do 1000 in do ti-tisočin. Sklepovni računi. Četerti, po novih učnih čer-težili predelani natis. Na Dunaji. V c. kr. založbi šolskih bukev. 1878. 8°. 59 str.
1073. Domovinoslovje. Za ljudske šole. 1878. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. Lastna zaloga. 8°., 32 str.
(Slovensko spisal Ivan Lapajne.)
1074. Začetnica in prvo berilo za ljudske šole. Spisal Ivan Mi-klosich, učitelj na c. k. vadnici v Mariboru. Na Dunaju.
V c. k. založbi šolskih knjig. 1878. 8°. 116 str.
1075. Ceterta računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje s celimi števili in desetinskimi drobci, z mnogoimenimi števili in navadnimi drobci. Ce-terti, predelani natis. Na Dunaju. V c. k. zalogi šolskih bukev. 1878. 8". 96 str.
1076. Druga nemška slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1878. 8°. 271 str.
1077. Peta, računica za jedno-, dvo- in trirazredne ljudske šole. Spisal dr. vite/. Franjo Močnik. Računske naloge za poslednja šolska leta. Na Dunaji. V c. k. zalogi šolskih bukev.
1878.	Natisnil Karel Gorišek na Dunaji. 8°. 114 str.
Opanka. Peto raSnnico, kakor tudi vse poprejšne, prvo, drugo, tretjo in četrto je preložil na slovenski jezik IvanTomšič, ličitelj na o k. vadnici v Ljubljani.
1078. Sopete mičnih pesnij za šolo in dom. Nabral in vredil F. Stegnar, c. k. učitelj. V Ljubljani. Tiskal in založil Rud. Milic. 1878. 32°. 46 str.
VI.	Šolska poročila.
1079. Začetek svetovni oblasti akvilejskih patrijarhov in pokneženje goriških grofov. Spisal A. Rutar.
Program m des k. k. Staats-Gyranasiums in Gorz, voroffontlicht am Schlussc des SehuIjahres 1878. 8". Pag. 19—39.
1080. Letno poročilo II. mestne peterorazredne ljudske šole v Ljubljani 1878. 8°. 18 str.
(Nemško-slovensko.)
1081. Letno poročilo I. mestne peterorazredne ljudske šole v Ljubljani 1878.
(Noinško-slovonsko )
1082. Letno poročilo javne štirirazredne ljudske šole v Kranji 1878.
V Ljubljani. Natisnil R. Milic. — Založila štirirazredna ljudska šola v Kranji. 8°. 16 str.
(Ima sestavek: Kako se vjema ljudska šola s srednjo šolo V)
1083. Letno sporočilo čveterorazredne deške ljudske šole v Novem-mestu. 1877—78. V lastnej zalogi. Natisnil J. Krajec v Novomestu. 8°. 10 str.
1084. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Črnomlji 1878.
V	Ljubljani. Natisnil R. Milic. Založil krajni šolski svčt v Črnomlji. 8". 14 str.
YII. Molitevne in poučne knjige.
1085. Svete listne bukve katoliške cerkve, ali razlaga in dejanska obravnava vseh listov, ki se berejo ob nedeljah in zapovedanih praznikih celega leta. Spisal dr. L. Klofutar, č. kanonik in prof. sv. pisma novo zavezo. Z dovoljenjem viso-kočastitega Ljubljanskega škofijstva. V Ljubljani. Lastna založba. — Natisnila Klein in Kovač. (Eger.) 1878. 8°. 310 str. in II str.
1086. Pobožnost za mertve. Pastirski list milostnega gosp. kardinala in nadškofa iz Rouon-a na Francoskem. (Ponatis iz „Zgodnjo Danice11 25. vinotoka in 1. listopada 1878). V Ljubljani. Tisk in založba J. Blaznikovih naslednikov. 1878. 8". 16 str.
1087. Zlate jabelka. Spisal Friderik Ba raga, misijonar, bivši škof v Ameriki. Četerti natis z dodanimi mašnimi molitvami pomnožen. V Ljubljani 1878. Tisk in zaloga J. Blaznikovih naslednikov. 12m0-
1088. Hvala Božja ali navod, kako naj mladi kristjan Boga vsaki dan časti in hvali. Molitvene bukvice za mladost. Deveti natis. Poleg nemških Braunhuberjevih okrajšane. V Ljubljani 1878. Založil J. Giontini. Natis J. Feichtingerjevih naslednikov v Linču. 8°. 256 str.
1089. Pot v večnost. Vernim svoje škofije razložil dr. Janez Zwerger, knezoškof sekovski. Gradec. Tisk in založba društvene tiskarne. 1878. 8°. 142 str.
1090. Dušni vodnik v srečno večnost. Molitvene bukve za bogo-Ijube odraščene ljudi, kteri želč v duhu in resnici Boga častiti. Sestavil J. P., duhovnik škofije ljubljanske. Z dovoljenjem visokočast. ljubljanskega škofijstva. V Ljubljani 1878. Založil Henrik Ničman. Tiskala „Narodna tiskarna1*. 12rao-425 str.
1091. Ključ nebeških vrat. Jutranje, večerno in mašne molitve z več drugimi navadnimi molitvami in pobožnimi opravili. Spisal J. R. Z dovoljenjem visokočast. ljubljanskega škofijstva. Sedmega natisa. V Ljubljani 1879. Založil Matija Gerber. Natisnil Rud. Milic v Ljubljani. 12mo. 354 str.
1092. Steza v sveti raj, ali mašne bukvice z lepimi spovednimi, obhajilnimi molitvami i. t. d. Vredil J. P. Tretji natis.
V Ljubljani 1879. Založil H. Ničman 32mo. 316 str. Tiskala Klein in Kovač (Eger).
1093.	Božja pot k naši ljubi Gospej presvetega Serca in deset-dnevnice k Mariji vedne pomoči. Napisal Janez Volčič, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1878. Založil Matija Gerber. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 12“°\ 206 str.
109-1. Dmžbine bukvice za dekleta, ki so pri dekliški ali križevski družbi v Konjicah in tudi za druge pobožne ženske. Z dovoljenjem prečast. lavantinskega knezo-škofijstva. Spisal Jožef Rozman, pokojni konjiški nadžupnik. Deveti pomnoženi natis. (Lastnina „Križevske družbe" v Konjicah).
V Ljubljani 1878. Založil in prodaja Matija Gerber. Natisnil 11. Milic v Ljubljani. 12m0- 538 str.
1095. Šmarnice Marije Device. Šesti letnik. Spisal in na svitlo dal L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1878. Založil Matija Gerber. Tisek J. Blaznikovih dedičev. — 16mo- 255 str.
1096. Slovesno kronanje podobe naše ljube Gospe presvetega Scrca v Šmarjeti na Dolenjskem. Spisal Janez Volčič, župnik. (Ponatis iz „Danice“.) — Tisk in zaloga J. Blaznikovih naslednikov. 8°. 11 str.
1097. Nauk o sv. zakramentih. Sostavil Andrej Zamejic, profesor past. v ljubljanskem bogoslovji. Tisk Blaznikove ka-menopisalne v Ljubljani. 8°.
1098. Obletnica posvečenja nove cerkve Marijne v Suši v Zalilošk1 duhovniji 13. vinotoka 1878. Spisal A. P. Zaliloški. Ponatis iz „Zgodnje Danice“ 8. in 15. listopada 1878. V Ljubljani. Tisk in založba J. Blaznikovih naslednikov. 1878. 8°. 12 str.
1099. Četert ure pred sv. ReSnjim Telesom. (Molitev.) — Tisk Blaznikov v Ljubljani. 12"'°- 4 str.
1100. Pomagajte ubogim dušam iz vic! (Molitev.) — Tisk J. Blaznikov v Ljubljani. 12mo- 4 str.
1101. Zlato angelsko češenje. (Molitev.) Tisk J. Blaznikov v Ljubljani. 12m0' 4 str.
1102. Molitev k ramenski rani Jezusa. — „Spomni se“ k presvetemu Sercu Jezusovemu. — Misli čast. župnika Arkskega. — Duhovno oblačilo Marijino. — Tisk Blaznikov v Ljubljani.
j2.no. 4 str
1103. Pobožnost k naj svetejšemu sercu Jezusovemu. (Molitev.) Z dovoljenjem duhovske oblastnije. Tisk in zaloga J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. 12mo- 8 str.
VIII.	Različna dela.
1104. Slovanšiina v romanŠSini. Spisal Davorin Terstenjak.
1878.	Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. Založil pisatelj. 8°. 79 str.
1105.	O narečji beneških (beneSanskih) Slovencev. Posebni natis iz izvestij imperatorske akademije nauk. Sočinenije A. Klo-diča. Sanktpeterburg. Tipografija imperatorskoj akaderaii nauk. 1878. Velika osmerica, 27 strani.
(Naslov knjigi je ruski in slovenski, a pisana je v slovenskem jeziku.)
110G. Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala in na svitlo dala Magdalena Plei-\veis. Drugi pomnoženi natis. V Ljubljani, 1878. Založnik II. Ničman. Tisk ,,Narodne tiskarne11 v Ljubl jani. 8°. 320 str.
1107. Blaznice (norišnice), kakoršne morajo biti in kaj je njih namen. Spisal dr. Karol Bleiweis, primarij deželne blaznice Kranjske. V pojasnilo našim županstvom, častiti duhovščini in v obče prijateljem človeštva. V Ljubljani 1878. Založil deželni odbor kranjski. — Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 8°. 20 str.
1108. Prvi splošni shod avstrijskih katoličanov in njegove resolucije (sklepi) in važniši govori (s potrebnimi razjasnili) na Dunaji meseca maja 1877. Poslovenil in spisal dr. Lavoslav Gregorec, vrednik „Slov. Gospodarja'1 in predsednik kat. polit, društva v Mariboru.
1109. Pridiga pri slovesnem razkritji spomenika na čast prvemu knezu in škofu Mariborskemu Antonu Martinu Slomšeku v Mariborski stolni cerkvi postavljenega. Govoril Franc Kosar, kn. šk. konzistorijalni svetovalec in korar stolne cerkve, dne 24. junija 1878. Založba in tisk J. M. Pajkovo tiskarne v Mariboru. 12rao- 19 str.
1110. Nagovor pri slavnosti sedemdesetletnice velečastitega gospoda dr. Janeza Blei\veisa v ljubljanski čitalnici dne 19. novembra 1878. Zložila gospa Lujiza Pesjakova, govorila gospa Albina Valeutova. Založila Lujiza Pesjakova. — Tisk Blaznikov v Ljubljani. 8". 4 str.
1111. Velika Pratika za navadno leto 1879, ki ima 365 dni. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16rao-
Iz obsega:	Podužne stvari našim gospodarjem in gospodinjam.
Zadnji čas jo, da zboljšamo domačo govejo rejo — Mnogovrstno dobre gospodarske skušnjo. — Mali obris Bosne in Hercegovine. — Pogovor pod lipo. — Naznanila.
1112. Mala Pratika za navadno leto 1879, ki ima 305 dni. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16m0,
1113. Slovenska Pratika za navadno leto 1879, ki ima 305 dni.
V	Ljubljani. Natisnila in založila pl. Klcinmayr in Bamberg.
Igmo.
Iz obsega: Še nekaj o Mirnem dolu.
IX.	Muzikalije.
1114. Missa in honorem sanctae Caeciliae IV. voc. inaequal. Com-posita et reverendissimo ac clarissimo domino, domino An-
tonio Jarc, ss. theologiao doctori, praeposito mitrato s. Pauli de Nyir in dioecesi Magno-Varadineusi in Hungaria, inspec-tori scolarum provincialium emerito, equiti imp. austr. ord. Francisci Joscplii, associationis sub titulo s. Caeciliae in ducatu Carnioliae primo praesidi etc., dedicata auctore Antonio Foerster, magister capellae in ecclesia cathedrali. Op. 15. Labaci. Sumptibus auctoris. — Typis Rudolphi Milic. 4"., 10 str.
1115. IV Tantum ergo ad IV. voces inaecquales. Auctore Antonio Foerster, magistro capellae in ecclesia cathedrali. Op. IG. Labaci. Sumptibus auctoris. — Typis Rud. Milic. 4°., (i str.
1116. Lavretansko litanije. Oveteroglasno postavil Ant. Foerster. Op. 17. Cena: 20 kr. V Ljubljani. Založil skladatelj. — Natisnil Rud. Milic. 4"., 4 str.
1117. TeDeum laudamus. Ad IV voces inaequales composuit Ant. Foerster, mag. cap. in eccl. cathed. Op. 18. Pr. part. et 4 voc. 80 kr. — Pr. 4 voc. separ. ;50 kr. Labaci. Sump. tibus auctoris. — Tipis Rud. Milic. 4°.
1118. Brilantna Polka za glasovir vglasbil in velečestitemu gospodu očetu dr. Janezu Bleiweisu o priliki njegove sedemdesetletnice posvetil L j u d. Hudovernik, bogoslovec. Op. I. Cena 50 kr. V Ljubljani. Založil skladatelj. — Tisk in kamnotisk J. Blaznikovih naslednikov. Fol. 6 str.
1119. Slavjanka. Mazurka za glasovir, zložil dr. Benjamin Ipavec. Priloga k „Učit. Tovarišu" 1. 5. 1878. Tisk in založba R. Milica v Ljubljani. 8°. 4 str.
1120. 5 božičnih pesem za petje postavil Leopold Cvek. Fol. 8 str.
1121. Šopek mignili napevov za šolo in dom. Nabral in vredil F. Stegnar, c. k. učitelj. V Ljubljani 1878. Tiskal In založil Rud. Milic. 8". 48 str.
(Knjižica obsega 52 napevov za šolsko mladino.)
1122. Kako si krasno. Vglasbil dr. B. Ipavec. Tisk Miličev v Ljubljani. 8°. 2 str.
(Priloga k ,,Učit. Tovarišu'1 štev. 9. 1878)
1123. Kanon. — Ob ml at vi. Vglasbil Gr. Rihar. — Domu. Vglasbil Avg. Hribar. — Gorska cvetica. Narodni napev.
(Priloga k „Učit. Tovarišu*1, štev. 13. 1878.)
1124. Pozdrav majniku. Vglasbil P. A. H. — Angeljček moj. Vglasbil P. A. II. — Zgodnja cvetica. Vglasbil P. A. H.
—	Tisk Miličev v Ljubljani.
(Priloga k „U6it. Tovarišu11 štev. 15. 1878.)
Poročilo
o delovanji „Matice Slovenske" 1878. 1.
Sestavil Andrej Praprotnik,
odbornik in tajnik.
41.	seja Matiči nega odbora
19. decembra 1877 1.
Zbralo se je 14 odbornikov (izmed vuanjih gosp. Luka Svetec), katere predsednik g. dr. Jan. BI eiweis pozdravi, in začenja sejo s tem, da se zapisnik zadnje odborove seje potrdi.
Potem poroča odbornik in tajnik Matičin A. Praprotnik o raznih Matičinih zadevah tako-le:
Odselc za izdavanje knjig je imel 7. novembra t. 1. sejo, v kateri seje določilo: a) vabilo na naročbo znanstvenega „časopisa Matice Slovenske11 naj so še enkrat razpiše, b) Gospa Lujiza Pesjakova naj se povabi, da svoje spise ,,Matici11 predloži, da jih odsek za izdavanje knjig po pravilih pregleda in o natisu razsodi.
Gosp. prof. Hubad v Ptuji naznanja mnogo zanimivih spisov o bajeslovji Slovanskem za prihodnji ,,Let.opis“.
Gosp. prof. Glowacki v Ptuji stavi na odbor vprašanje: ali ne bi hotela „Matiea“ založiti knjigo: „Flora slovenskih dežel11 v slovenskem jeziku. — Važna ta ponudba gosp. profesorja, ki je strokovnjak v botaniki, se izroči v prevdarek in poročanje odseku za izdavanje knjig.
Gosp. Božidar Raič nasvetuje a) marsikaj o „časopisu Matičinem“ osobito glede na vredništvo njegovo, in b) vpraša, kaj je s slovensko-nemškira sl o var jo m, katerega vredo-vanje jo prof. Pajk popustil. Najbolje bi — pravi — sedaj kazalo, da „Matica“ kot neka namestovalka znanstvene akademije vzame to nalogo v svoje roke in nasvete o tem predlaga občnemu zboru. Lužičanje, katerih je le 150.000, imajo izvrsten slovar, a mi poleg toliko nakopičene tvarine ne doživimo ga najbrže! — Odbor je z gosp. Raičem vred obžaloval strašansko zavleko nesrečnega slovarja, a ker nabrano gradivo ni lastnina Matičiua, izreka g. predsednik
lo željo, da bi se tolikrat ponavljani klici po slovarji slišali na do-tičnem mestu.
Litograf gosp. Koke je z Dunaja poslal nove zemljevide, in sicer: Švico, Španijo in Portugalijo, Nizozemsko iu Belgijo. Pripoznavalo se je enoglasno, da sta si vrednik zemljevida g. Cigale in Koke zelo prizadjala, daje „Matica“ dobila krasne zemljevide, s katerimi bodo udje Matični gotovo zadovoljni. Odbor sklene, v posebnem pismu iskreno zahvalo izreči gosp. Cigaletu za veliki 91etni njegov trud, in veliko vredno delo.
Matičine knjige za 1877. leto so natisnjene in se bodo razpošiljale. Slavnemu Iv. Koseskemu so za poslane poezije izreka iskrena zahvala.
Konečua določba o izdavanji Matičinega „časuika“ prepušča se občnemu zboru, ki- se bodo sklical h koncu meseca januarija 1878. 1.
Šoli v F rami na Štajerskem in čitalnici v Mozirji, kakor tudi nekemu udu daruje se nekaj knjig, ki jih „Matica“ ima po več iztisov v zalogi in jih lahko utrpi.
Natiskovanje Matičinih knjig bode se oddalo tisti tiskarni, ki jih bode najceneje prevzela.
Ker gospoda Legan in Kogej naznanjata, da ne moreta naprej opravljati poverjeništva, so za Pivko za poverjenika izvoli gosp. A. Drobnič, za Idrijo pa župan g. Tre ve n. Ob enem se v Varaždinu za poverjenika izvoli gosp. prof. Stare.
Konečno so se določile nagrade mnogim gosp. pisateljem.
Trinajsti občni zbor
„Matice Slovenske" 13. februarija 1878. 1.
Vrsta razgovorov. 1. Predsednikov govor. 2. Tajnikovo poročilo o odborovem delovanji od 1. januarja do konca decembra 1877. 1. 3. Račun od 1. januarja do konca decembra 1877.1. 4. Proračun od 1. januarja do konca decembra 1878.1. 5. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu vsled § 9. Matičinih pravil. 6. Ilazgovorzarad izdavanja znanstvenega časopisa. 7. Nasvčtje posameznih udov. 8. Volitev 16 novih odbornikov, in sicer namesto onih, ki vsled §. 12. Matičinih pravil izstopijo iz odbora in so g. g.: Jeran Luka, Kozler Peter, Krisper Valentiu, Močnik Matej, Vilhar Ivan, dr. Zupanec Jernej, Erjavec Franjo, Majciger Janez, Parapat Janez inŽolgar Miha; b) namesto teh, ki so izstopili: g.g. Pleteršnik Maks, Wi ost hal er Franjo, Žakelj Miroslav, Ilerman Miha iu Gorup Josip, in c) in namesto umrlega prof. Iv. Tušeka.
Vdeležilo se je zbora osobno 50 udov, volitve odbornikov pa po poslanih volilnih listkih blizo 300.
*
ŽIG
Zborovanje je pričel prvosednik dr. Blei\veis z govorom, v katerem omenja knjig, ki jih je „ Matica" izdala lansko leto, obširnega in zanimivega „Letopisa“, životopisa dr. Costovega in krasnih zemljevidov, s katerimi je slovenski atlant dovršen. Za prihodnje je že vredjeno za natis »Potovanje okoli sveta;“ prof. Glowacki, dobroznani strokovnjak v botaniki, seje ponudil, da spiše „I<’loro dežel slovenskih", pa tudi „s 1 o v e n s ko-hr v atska slovnica11 se izdeluje. Glede znanstvenega časnika se je oglasilo tako malo naročnikov in je došlo tako pičle tvarine, da si odbor ni upal pričeti izdavanja in „Matici“ nalagati tiskovih stroškov, katerih bi bilo njo zadelo čez 320 gld. Zato naj bi občni zbor sam pretresal to reč pri današnji seji. Denarno stanje Matičino je ugodno, kakor udje sprevidijo iz njenega računa. V obče z veseljem konstatira prvosednik, da se oživlja delovanje na slovstvenem polji slovenskem.
Za tem odbornik in tajnik A. Praprotnik obširneje poroča o tem, kar je omenjal prvosednik; gospod blagajnik Vilhar pa bere sklep računa od 1. januarja do konec decembra 1. 1877. (kakor jo zadej posebej natisnjen). Iz njega je razvidno, da ima „Matica“ premoženja v obligacijah 38.460 gld., hišo, vredno 11.400 gld., in inventar, vreden 5700 gld. Dohodkov je bilo 7874 gld. 48 kr., stroškov pa 4936 gld. 75 kr., in sicer tajniku nagrade in za pisarne potrebščine 475 gld., za spise 1192 gld., za tiskanje knjig in atlantov 2809 gld. 84 kr., za vezanje knjig 100 gld. 90 kr., hišni stroški 297 gld. 55 kr., razni izdatki pa 60 gld. 94 kr., konečuega premoženja je tedaj ostalo 58.497 gld. 74 kr. V proračunu so dohodki za leto 1878. nastavljeni s 4721 gld. 58 kr., stroški pa z 870 gld., tedaj ostaja za izdavauje knjig 3851 gld. 85 kr. Proračun je odobril občni zbor.
Glede hrvatske slovnice g. Jurčič omenja, da je nepotrebna kakor je bila češka, in naj se denar, ki bi sc za njo potrosil, obrne za kaj druzega boljšega. Slovencem se hrvaščine ni treba učiti iz slovnico. Gosp. Ilegali nasproti povdarja potrebo slovnice za pro-stejše ljudstvo, ki je večkrat v dotiki z našimi sosedi na Hrvatskem in se hoče učiti hrvatskega jezika. Gosp. Jurčič odgovarja, da naši fantje pridejo na Ilrvatsko in se brez velikega truda nauče hrvatski govoriti. Pri glasovanji ostane resolucija Jurčičeva, naj se hrvatska slovnica ne izda, v manjšiui. Prof. Vodušek priporoča resolucijo, naj odbor raje skrbi za izdavauje hrvatsko-slo-veuskega besednjaka. Gosp. Klun pojasnuje, da bo, kolikor mu je zuano, besednjak Slovencem bolj neumljivih besedi pridejan nameravani slovnici, in da je zato resolucija Voduškova nepotrebna. Pri glasovanji tudi ta resolucija ne obvelja. — Za pregledovanjo računov se po predsednikovem predlogu izvolijo gg. Žagar, Celestina in Hafner.
O znanstvenem časniku nek družbenik pismeno nasvetuje, naj se raje „Letopis“ deli v 4 snopiče, ki bi vsakega četrt leta prišli ua svitlo, in bi vstrezali zahtevanim potrebam, ue da
bi se vsled tega stroški Matičini pomnožili. Nek drug ud tudi pismeno svetuje povikšanje letuine na 3 gld., gosp. Navratil pa je za izdavanje časnika. Dr. Bleiweis našteje razne zadržke: pičlo število naročnikov, pomanjkanje vrednika in potrebnega gradiva ter se strinja z nasvetom o razdelitvi „Letopisa“. Gosp. J u r č i č potem predlaga, naj se znanstveni časnik za zdaj dene ,,ad acta“, dokler ne pride ugodnejši čas za-nj, in da naj se „Letopis“ razdeli v 4 snopiče, katerih bi se vsakega četrt leta eden razposlal. Gosp. Šolar nasvetuje, da bi se članki v „Letopisu“ ne trgali, ampak da bi se objavili vselej celotni. Oba ta predloga se enoglasno sprejmeta.
Pri volitvi novih odbornikov bilo je oddanih 273 glasov. Izvoljeni so: gg.: Erjavec in Parapat (273), Vilhar in dr. Zupanec (271), Zupančič Vil. (270), Kozler (268), Majciger (266), Bolgar (264), Močnik (263), Krisper V. (261), dr. Jarec (260), Šuklje (259), Ivržič in Marušič (256), Robič (255), Hubad (23‘J glasov). Nekoliko po-samnili glasov so dobili drugi udje.
-----OBSO'------
42.	seja Matičinega odbora
6. marca 1878. 1.
Vdeležilo se je seje 17 ljubljanskih odbornikov in izmed vnanjih gosp. Luka Svetec.
Prvosednik dr. Jan. Blei\veis pozdravlja odbornike prejšnje in novo izvoljene, o katerih je prepričan, da bodo v duhu edinosti marljivo delali na čast,,Matice Slovenske" in na korist naroda našega.
Potem se zapisnika 41. odborove seje in pa poslednjega občnega zbora po nekaterih prebranih točkah odobrita.
Odbornik in tajnik Andr. Praprotnik naznanja izid volitev pri zadnjem občnem zboru. Vsi izvoljeni gospodje so sprejeli odborništvo.
Prof. Hubad v pismu, s katerim naznanja, da rad stopi v odbor, tudi opisuje načrt svojega znamenitega rokopisa o staro-žitnostih slovanskih; prof. Šuklje pa javlja, da se že več časa peča z zgodovino francoske revolucije in da je pripravljen in da bode kmalu Matičinemu odboru izročil izvirni spis o znanih „girondistih“.
Na vrsto pride nova volitev upravnikov Matičinih. Bili so izvoljeni: za predsednika dr. Janez Blei\veis, za podpredsednika pa gospoda Peter Kozler in prošt. dr. Jarec; za blagajnika g. Iv. Vilhar. Bivši Matičiu knjižničar prof. V a v rft prosi, da bi ga ne volili več, ker mu ni mogoče ta posel dalje opravljati. Odbor mu izreka toplo zahvalo za 131etno njegovo marljivo delovanje iu izvoli g. Fel. Stegnarja, naj bi s tajnikom
Letopis IV. 1878.	15
vred vrcdoval knjižnico. — Za pregledovalce računov izvoljen je dr. Zupanec, za ključarja pa gospoda Fr. Souvan in K. Klun.
—	Za tajnika ostane odbornik Praprotnik, ki pa pravi, da hoče ta posel še to leto opravljati, da bodo stvari vredjene, potem pa tajništvo radovoljno prepušča komu drugemu v odboru. Dr. Zupanec nasvetuje, naj se tajniku za mnoga njegova opravila nagrada zvikša. — Gosp. Močnik ta predlog toplo podpira. Dr. Poklukar pa nasvetuje, naj se razpošiljanje knjig in enaka čisto mehanična opravila izročč komu drugemu, da se tajnik oprosti tacega posla. Po daljšem razgovoru se sklene, naj gospodarski odsek to stvar pretrese in odboru potrebno nasvetuje.
V	odsek za iz da vanj e knjig se izvolijo gospodje: dr. Jan. Bleiweis (načelnik), Klun, Marn, Močnik, P ar a p at, dr. Strbenec, Fel. Stegnar, Tomšič, Urbas, Vavrii, Praprotnik, Zupančič, Hubad, Šuklje in Kržič. — V gospodarski odsek izvolijo se gospodje Souvan (načelnik), Klun, Tomšič, Vilhar, dr. Zupanec in Robič. — Dr. Poklukar nasvetuje, naj se naprosi gosp. Robič, da pomaga tajniku in knjižničarju pri vredovatiji knjig, — g. Stegnar pa temu nasvetu kristavlja, da zlasti še pri vredovanji družbenih knjig. Gosp. R o-bič svojo pripomoč radovoljno obljubi.
O „Letopisu“ za 1878. 1. po predlogu predsednikovem se ukrene, da ga izide vsake tri mesece po 5 tiskanih pol, zadnji snopič pa zarad kazala, imenika itd. naj bode še nekoliko obširniši. Za vredni k a se naprosi predsednik dr. Jan. Bleiweis. Poročila o odborovih skupščinah bodo se po nasvetu gosp. Kluna objavljala v „Letopisu“ samo zapisnikarsko.
Za posebni tisekza letošnje leto je pripravljen rokopis: „Pot okolo sveta11. — Sklep o „Flori slovenskih dežel“, katero za „Ma-ticou spisati je volja prof. Glowackega, in o „slovensko-hrvatski slovnici“, katero izdeluje prof. Fr. Marn v Zagrebu, pripušča se odseku za izdavanje knjig z željo, da o obojem kmalu poroča odboru.
Gosp. Križman naznanja, da spisuje „slovensko-itali-jansko slovnico/1 da bi mogli Slovenci s pomočjo domačega jezika seznaniti se z jezikom in slovstvom svojih sosedov Italijanov. Ponudba se je izročila odseku za izdavanje knjig, kateri naj odboru pred vsem o principu poroča: ali bi utegnila ta slovnica spadati v vrsto onih knjig, ki jih „Matica“ sama izdaje ali njeno izdanje podpira.
Na vrsto pride potem razprava, kateri tiskarni naj se tisek Matičinih knjig izroči letošnje leto? Tajnik odpečati ponudbi, ki ste ji poslali Blaznik o va in narodna tiskarna.
Sprejme se ponudba Blaznikove tiskarne.
Akademičuemu društvu „IIrvat“ v Pragi podarč se letošnje Matičine knjige.
Štirinajsti (izredni) občni zlbor
„Matice Slovenske1' 13. novembra 1878. 1.
Dnevni red: Volitev častnih udov.
Ta izredni občni zbor je vodil podpredsednik preč. gosp. prošt dr. Anton Jarec. Po srčnem pozdravil naznanja gosp. prošt častni namen tega zbora, namreč, da velja slavnemu možu, ki je vse svoje moči žrtvoval in jih še sedaj žrtvuje narodu, in zasluži, da ga preslavljajo hvaležni mu rojaki. Mnoga narodna društva izvolila so ga že za častnega uda; tudi odbor „Matice Slovenske", kateri je slavni dr. Jan. Bleiweis sedaj mnogozaslužni predsednik, je sklical današnji izredni občni zbor, naj bi ga izvolil častnega uda „Matice Slovenske1'.
Gosp. Drag. Klun v daljšem, krepkem govoru posebej našteva vse, kaj je dr. Janez Bleiweis storil za ustanovljenje in življenje „Matice Slovenske". Reči se more, da po njem je „Ma-tica Slovenska" prišla v nekako dostojno, mirno pa uspešno delovanje, in občui zbor stori le svojo dolžnost, da ga pridruži dosedanjim peterim častnim udom „Matice Slovenske".
Predlog, da naj se slavni dr. Janez B1 e i w e i s izvoli za častnega uda »Matice Slovenske", sprejme se enoglasno z navdušenimi slavoklici.
Gosp. Krsnik pri tej priliki omenja tudi vrlega moža, ki je s slavnim dr. Jan. Bleivveisom ob enem zastavil svoje spretno pero in delal za narodno našo idejo, tedaj je pristojno, tla slavimo obadva t. j. slavnega dr. Jan. Bleiweisa in spretnega pisatelja Dav. Trstenjaka, ki ravno sedaj obhaja 401etnico svojega narodnega delovanja.
Tudi ta predlog se enoglasno sprejme.
Sklep
vseli dohodkov in stroškov „Matice Slovenske44
> o>	Dohodki	v gotovini				v obligacijah	Opombe
J4 o> H		posa- mezno		skupaj			
		gl d.	|kr	gld.	kr	gld.	
1 2	Imetck 31. dec. 187G Plačila družbenikov: a)	ustanovnikov . . b)	letnikov . . .	110 1942	—	3100 2052	40	38460	K štev. 1. V začetnem imetku (1 3100.40 je zapopadono. Ravnikarjevo darilo . fl. 1080.-in 1 obrok 1000 — 2080 - svoto fl. 4185.24
S	Obresti: a)	od obligacij . . b)	od gotovine , .	1808 151	32 13	1959	45	—	
4 5	Za prodane knjigo . Dohodki Matičine hiše	—	—	77 684	84 80	—	
							ktera se ima povrniti glavnici, tedaj ostaja za potroške le . fl. 1020.40
	Skupni znesek dohod- kov	 Če se odštejejo stroški	-	-	7874 4937	49 75	38460	
	ostaja imetka . . . (v hranilnici, biikv. št. 90878,2336 11. 9 kr., in če se k temu prišteje še vrednost hiše in vrednost inventarja	—	—	2937 11400 5700	74	38460	Potrošiti se sme: Iz tek. št. 1 fl. 1010.40 fr » 2b „ 1750.— „ „ „ 3 „ 1959.45 „ „ ,, 4 ,, 77.84 „ „ „ 7 „ 684 80
	se pokaže konečnega premoženja . . .			20037	74	38460	
							skupaj fl. 5492.49 potrošilo so je pa 4936.75
				58397 gl. 74 kr.			
							tedaj . . . fl. 555.74 manj, nego se je smelo.
računa
za XIII. leto, to je od 1. jan. 1877 (lo BI. dec. 1877.
Stroški
posamezno ffld. kr
skupaj
gld. |kr
v obligacijah
gld.
Opombe
Tajniku:
a) nagrado .	. .	.
b) za pisarne potrebščine ..................
Za spise:
a) na račun i. 187(j.
b) „	„	„ 1877.
c) „	„ prihodnjih let ... .
Tisk:
a) Blaznikovim dedičem na račun leta
1876................
na račun leta 1877.
b) Koke-u za zemljevide ..................
Vezanje knjig	.	.	.
Hišni stroški	.	.	.
Razni izdatki	.	.	.
Skupni znesek stroškov
300
75
150
892
IGO
52
575
1192
505
1200
1104
09
75
2809
100
297
«0
52
4936 75
K štev. 2. a) Životopis Dr. B. H.
Coste b) Letopis 1876 , e) „	1877	,
d) Potovanje okolo sveta . .
e) Za popravo zgodovine avstrijske monarhijo .	.	,
f) Za nabiro spisov za narodno blago . ,
11. 105. 80.
787.52
100,-
70.-
50.—
skupaj . fl. 1192.52
V	Ljubljani 1. januarja 1878.
Ivan Vilhar,
blagajnik.
Pro-
„Matice Slovenske44 za XIV. leto, to je od
M
03
EH
Dohodki
Nominalna vrednost obligacij
gld
Letni
obresti
gld. |kr
Skupaj gld |kr
Opombo
Obresti in sicer:
a) od obligacij zemljiške odveze, namreč:
temešvarske: št. 1939, 15397, 15989;
oedenburške: št. 7561, 7637, 7789, 8080, 8081, 8170, 13488, 13480;
veliko - varaždinski: št. 388, 8037;
požonski: št. 641, 6751;
kašavski: št. 1710, 3585,
skupaj 17 po 1000 gld. . .
b) iz rente v srebru in sicer: 5 po 100 gld. št. 546378, 548115, 548116, 256407, 257408; 12 po 1000 gld. št. 147573, 148574, 147576, 147577, 147578, 219682, 219684, 219685, 386508, 388211, 142690, 142691 . iz rente v papirji in sicer: 7 po 100 gld. št. 4582, 4583, 87009,87054, 87055, 201078,207779: 5 po 1000 gl. 27713,113720, 113721, 144904, 144905 . . . drž. loter. posojila 1. 1860 št. srečke 16 serija 18312
za..........................
od „Pfandbriefov“ za . . od 2 akcij banke Slovenije
c)
d)
e)
f)
Čisti dohodek Matičine hišo . Od 1250 lotnikov po 2 gld. . Za knjige, ki se morda prodado
Skupaj .
17000
803
12500
5700
100
3000
160
525
239
4
150
25
38460
1721
400
2500
100
4721
85
85
Ad a)
Obresti po odbitem 10°/0 davku.
Ad b) c) d)
Obresti po odbitem 16% davku
račun
1.	januarja 1878 1. <lo konec decembra 1878. 1.
Stroški
Posa- mezno	
gld.	|ki
250	
150	—
60	—
50	—
800	—
BO	—
Skupaj
gld. |kr
Opombo
Tajniku nagrada . . . . Za pisarno potrebščino . .
Blagajniku....................
Knjižničarju..................
Vezanje knjig.................
Eazni izdatki.................
V	primeri z dohodkom . .
ostaja za izdavanje knjig .
870
4722
3851
85
86
V	Ljubljani 1. januarja 1873.
Ivan Vilhar,
blagajnik.
Upravništvo
„Matice Slovenske44 1878. leta.
Prvoseduik:
Dr. Janez Bleiweis.
Prvosednikova namestnika:
Peter Kozler.
Dr. Anton Jarc.
Blagajnik:
Ivan Vilhar.
Tajnik in zapisnikar:
Andrej Praprotnik.
Knjižničar:
Feliks Stegnar.
Pregledovalce društv. računov:
Dr. Jernej Zupanec.
Ključarja:
France Souvan.
Dragotin Klun.
ODBOR.
a)	Ljubljanski odborniki.
1.
2.
8.
4.
5.
6. 7' 8. 9.
10.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
Dr. Bleiweis Janez 1875. Dr. Jarc Anton 1878. Kržič Anton 1878.
Klun Dragotin 1877. Kozler Peter 1874.
Krisper Valentin 1874. Marn Josip 1876.
Močnik Matej 1874.
Dr. Poklukar Josip 1877. Praprotnik Andrej 1876.
11. Robič Luka 1878.
12. Souvan Franco 187 7.
13. Stegnar Feliks 1875.
14. Šolar Janez 1876.
15. Tomšič Ivan 1877.
16. Vavru Ivan 1875.
17. Vilhar Ivan 1874.
18. Dr. Zupanec Jernej 1874.
19. Zupančič Vilibald 1878.
b)
Barbo Josip grof 1875. Cigale Matej 1876. Einšpieler Andrej 1876. Erjavec France 1874. Grabrijan Jurij 1876. Herman Mihael 187 7. Hubad France 1878. Kosar France 1877. Majciger Janez 1874. Marušič Andrej 1878. Parapat Janez 1874.
Vnanji odborniki.
12. Raič Božidar 1874.
13. Svetec Luka 1875.
14. Dr. Sterbenec Jurij 1877.
15. Šavnik Dragotin 1877.
16. Šuklje France 18 78.
17. Šuman Josip 1874.
18. Dr. Sust Janez 1876.
19. Dr. Tonkli Josip 1877.
20. Dr. Ulaga Josip 1875.
21. Urbas Viljem 1875.
22. Zolgar Miha 1874.
Letna številka kaže, katerega leta je bil kdo poslednjič odbornik izvoljen.
ODSEKA.
a) Odsek za gospodarstvo.
1. Klun Dragotin.
2. Souvan France, prvomestnik.
3. Tomšič Ivan.
4. Vilhar Ivan.
5. Dr. Zupanec Jernej.
b) Odsek za izdavanje knjig.
1. Dr. Bleiweis Janez, prvomestnik.
2. Klun Dragotin.
3. Marn Josip.
4. Močnik Matej.
5. Parapat Janez.
6. Dr. Sterbenec Jurij.
. 7. Stegnar Feliks.
8. Tomšič Ivan.
9. Praprotnik Andrej.
10. Urbas Viljem.
11. Vavrfi Ivan.
Imenik Matičinih udov.
Častni udje:
1. BIoiwcis Janez, dr., v Ljubljani.
2. Miklošič Franjo, dr., vitez na Dunaji.
3. Rački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov. akademije.
4. Rajevski Milnici, biškup pri ruskem poročništvu v Beču.
5. Rieger France, Ladislav, dr., v Pragi.
G. Trstenjak Davorin, župnik v Ponikvi na Stnjarskem.
7.	Vesel Koseski Ivan v Trstu.
Razvrstitev udov po poverjenikih ali dekanijah.
Opazkfl. * kaže ustanovnike. — Napake naj se blagovoljuo naznanjajo Mutičinoinu tajništvu. Kdor svoje izpremembe ni o pravem času naznanil in ni tiskan v dekaniji, v kateri sedaj biva, naj išče knjig pri poverjeniku, pri katerem jih je bil zadnjikrat prejel; ako pa ga ni v imeniku, naj se zglasi pri tajništvu, in nemudoma bode se mu postreglo.
I.	Dekanija Ljubljana. — Poverjenik: Andr. Praprotnik.
a)	Mesto Ljubljana.
Ustanovniki.
Arce Rajko, c. k. poštui uradnik. Auer Jurij, posestnik.
Blazuikova Fani, gOBpica.
Bleiweis Janez, dr.
Bleiweis Drag., dr., zdrav, v bolnišn. Codelli bar. A. Fabnenfeld, grajščak. Čebašek Andrej, dr., častni kanonik, prof. bogosl. češko Valentin, posestnik.
Čitalnica, društvo.
Detelja Oton, grajščak.
Dolenec Henrik, dr., c. k. adjunkt pri dež. sodniji.
Dreo Aleksander, trgovec.
Fabian Janez, trgovec. Frančiškanska knjižnica.
Frelih Anton, hišni posestnik. Gariboldi pl. Anton, grajščak. Gariboldi pl. France, bivši svetovalec višje dež. sodnije.
Gogala Jan., dr., katehet više gimnazije in vodja v Alojzijevišču. Graseli Peter, posestnik.
Heidrih Dragutin, redovnik. Hranilnica Kranjska.
Hren France, posestnik.
Jamšek Ivan, trgovec.
Jarc Anton, dr., prošt.
Jerajeva Ivana, zasebnica.
Jeran Luka, monsign. „Zg. Danice*‘ vrednik.
Kadilnik France.
Klemenčič Jožef, kat. c. k. učiteljskega izobraževališča.
Klun Drag., duhovnik, mestni odbornik.
Knjižnica c. kr. učiteljskega izobraževališča.
Kosti Gustav, mestni fajmošter. Kozler Ivan, grajščak.
Kozler Jožef, dr., posestnik.
Kozler Peter, posestnik.
Kreč Mat., dež. odbora tajnik. Krisper Valentin, trgovec in posest. Križnar Mir., katehet na c. k. viši realki.
Kušar Jožef, trgovec in hišnik. Lukman Jakob, c. k. rač. svetovalec. Marn Josip, profesor na c. k. viši gimnaziji.
Milic Rudolf, tiskar in hišnik. Močnik Matej, učitelj 1. mestne šole. Munda Franjo, dr., odvetnik.
Murnik Janez, tajnik kup. zbornice. Pavšler Jožef, korar.
Peternel Mihael, c. k. profesor više realke v pokoji.
Pfeifer France, c. k. rač. uradnik. Pirnat Andrej, posestnik.
Pleteršnik Maks, c. k. gimn. prof. Pogačar Ivan, Zl., dr., knezoškof. Pogačar Martin, knezošk. kancelar. Poklukar Jožef, dr., dež. poslanec. Pongrac Oskar, dr., zasebnik. Pribošič Janez, vojni duhoven. Ravnikar France, dež. blagajnik.
Let
Ahačič Karol, dr,, odvetnik.
Ahčin Drag., ključar.
Aldšovec Jakob, pisatelj. Alojzijevišče.
Ambrožič Fr., dr., mestni zdravnik. Arko Albin, žurnalist.
Arko Janez, c. k. notar.
Robič Luka, c. kr. davkarski nadzornik v pokoji in dež. poslanec.
Rozman Ivan , katehet v mestnih šolah.
Ruard Viktor, grajščak na Bledu.
Samasa Anton, zvonar.
Skalž Pavel, učitelj živiuozdravn.
Skubic Anton, e. kr. gimn. prof.
„Sokol“, telovadno društvo.
Souvan Ferko, trgovec.
Souvan France Ks. starejši, trgovec.
Souvan France, mlajši, trgovec.
Starč Jožef, dl'., koncipijent pri c. k. finančni prokuraturi.
Strobelj France.
Šolar Janez, c. k. deželni šolski nadzornik.
Švajgar Jurij, pol. nadkomisar.
Tavčar Janez, hišn. posestnika sin.
Valenta Alojzij, dr., prof. in vodja v bolnici.
Vavru Ivan, c. k, prof. na viši gimnaziji.
Vilhar Ivan, trgovec.
Vošnjak Jožef, dr., zdravnik in drž. poslanec.
Zamejic Andrej, bogosl. profesor.
Zarnik Valentin, dr., advokat in dež. poslanec.
Zupančič France, dr., pravdosrednik.
Zupanec Jernej, dr., c. k. bilježnik.
Zupan Jožef, dr., pravdosrednik.
Žagar Dragotin, kontrolor dež. bla-gajniee.
Vuičič Paskal, biskup in namestnik apostolski v Bosni. Štev. 81.
niki.
Bahovec France, učitelj 2. m. šole. Belar Leopold, nadučitelj in ravnatelj ‘2. mestne ljudske deške šolo. Belec Ivan, bogoslovec.
Bizavičar, o. Jožef frančiškan. Bohinec Žiga, knezošk. kaplan.
Brus Andrej, kmet. družbe tajnik.
Candolini Vojteh, c. kr. sodnik v pokoji.
Celestina Josip, prof. na e. k. učit.
izobražcvališči.
Cvajer Dragotin, trgovec.
Čadež Jan.
Curen Karol, uradnik v hranilnici. Dimic Avgust, c. k. finančni svetnik. Drč Josip, dr., zdravnik.
Dolenec Jakob, vikarij stolne cerkve. Dolinar Ant., prefekt v Alojzijevišču. Drašler France, čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Drenik Franjo, opravnik.
Drenik Kunibert, kontrolor v posilili delalnici.
Društvo izobraževalno za tiskarje. Družba rokodelskih pomočnikov. Endlicher Rudolf, c. k. uradnik. Eppich Janez, učitelj v c. k. vadnici. Erker Jožef, stolni kaplan.
Eržen Ignacij, duhoven v pokoji. Flis Janez, spiritval v duliovščnici. Fortuna France, trgovec in posestnik. Franke Ivan, slikar.
Fuchs France, dr., prirnar v bolnici. Garbeis France, poštni official. Gerber Matija, posest, in bukvovez. Gerdežič Jože, c. kr. dež. pravdn.
namestnik.
Gnjezda Ivan, prefekt v Alojz. Goričnik France, trgovec.
Gross Anton, misijonar v Ameriki. Grkman France, učitelj v c. k. vadnici.
Guttman Emilij, odv. koncipijent. Habe Jožef, učitelj v Waldherjevem zavodu.
Hafner Jakob, realni nam. učitelj. Hofman Viktor, dež. rač. svetovalec. Hohn Edvard, posestnik in bukvovez. Hohn Hugon, c. k. poštni uradnik v Sučavi.
Hohn Robert, uradnik pri železnici. Horak Ivan N., posestnik in roko-vičar.
Hrovat Blaž, ravnatelj c. k. izobra-ževališča za učitelje in učiteljice.
Ibcr Ivan, trgovec.
Jeglič Anton, dr., drugi vodja v škof. duh. semenišču.
Jeločnik Anton, trgovski pomočnik. Jentel Anton, trgovec.
Jerič Jože, župnik v pokoji.
Jurčič Josip, vrednik „Slov. Naroda". Juvančič Iv. Drag., trg. pomočnik. Kajzel Peregrin, trg. pomočnik. Kaprec Ivan, c. k. nadsodn. svetnik. Karun France, župnik.
Katoliška družba (2 iztisa). Kermavner Valentin, prof. c. k. više gimnazije.
Kilar Janez, kaplan v Trnovem. Klein Anton, lastnik tiskarnice. Klofutar Leonard, dr. prof. bogosl. Knjižnica bogoslovska.
Knjižnica ljubljanske gimnazije. Knjižnica ljubljanske realke. Knjižnica učiteljska ljublj. okolice. Knjižnica c. kr. preiskovalnice na Žabjeku.
Koblar Anton, semn. duhoven.. Kočevar France, c. k. dež. sodnije svetovalec.
Kogl Barbara, hišna posestnica. Kokalj France, učitelj 2. mestne šole. Kolman France, trgovec.
Konšek Val,, prof. c. k. više gimnazije.
Kovač Janez, lastnik tiskarnice. Kozina Jurij, c. k. profesor više realke.
Kramar France, kanonik.
Kremžar Andrej, upravnik deželnih dobrotnih naprav.
Krsnik Janko, notarski koncipijent. Kržič o. Andrej, frančiškan.
Kržič Anton, nunski katehet.
Lapajn Ernestina, gospi.
Lasnik Peter, trgovec.
Lavrič Ivan, pionirski kadet v Hamburgu.
Lazar Mih., glavni učitelj v c. kr.
izobraževališču za učiteljice.
Leben Matija, dr., častni korar, Ledenik Alfred, trgovec.
Lerlier Jurij, bukvar.
Levec France, c. k. profesor na viši realki.
Levstik France, skriptor v c. k.
licealni knjižnici.
Lichtenberg, baron, Leopold, grajščak v Habahu.
Lokar Josip, pisar pri kmet. družbi. Lozar Jožef, trgovec.
Macdk Ivan, zemljemerec.
Mali Marijana, rojena Tomanova. Malir Ferdinand, lastnik in ravnatelj kupčijBke učilnice.
Majer Jožef, učitelj v 1. mestni šoli. Majzelj Franjo.
Medič o. Kalist, frančiškan.
Mihalič Jurij, ravnat, mest. pisarnice. Moš<i Alfons, dr., odvetnik.
Mulaček Drag., mestni uradnik. Mulej Andrej, c. k. uradnik.
Munda Jakob, dr., koncipijent. Murnikova Marija, gospa.
Narodna tiskarna.
Nemanič Ivan.
Ničman Henrik, pos. in bukvovez. Novak Janez, mizar in posestnik. Oblak Jožef, zasebni uradnik.
Pakič Mihael, pos. in trgovec. Papež France, dr., odvetnik. Pavkerpl. Glanfeld Henrik, dr., korar. Perles France, posestnik.
Permč Anton, posestnik.
Perona Ljudevit, magist, svetovalec. Pfeifer Jožef, koncip. dež. odbora. Pirec Iv., uradn. pri južni železnici. Prinat Tomaž, hišnik.
Porenta Franjo, kaplan pri sv. Petru. Porenta Janez, stolni kaplan. Potočnik Fr., stavb, svetnik v pokoji. Potočnik Mihael nunski spovednik. Poznik Albin, drž. odv. koncip. Praprotnik Andrej, nadučitelj 1.
mestne ljudske deške šole. Praprotnik France, učitelj na Ježici. Pribil Janko, inženir.
Puhar Dragotin, posestnik.
Pustotnilc Jan., dr., primarij v dež. bolnici.
Premk Anton, poštni uradnik. Hadics, pl. Peter, pisatelj.
Kaič Anton, učitelj na c. k. viši realki. Rajakovič Franjo, uradnik v hranilnici.
Raktelj Fr., učitelj 2. mestne ljudske deške šole.
Ravnikar Lud., dež. sod. svetovalec. Rechbach, baron, jurist v terez. na Dunaj i.
Regali Jož, hišnik in mest, odbornik. Regoršek France, trgovec.
Ribič Jožef, trgovec.
Rodi! France.
Rogelj Florijan, notarski uradnik. Rost Viljem, sodar v Gradišči. Rumpelj Avgust, glasovirar. Schifferer J., dr., c, k. vojn. nadlečnik. Schrey Ivan, pekovski mojster.
,,Slovenski Narod11 vredništvo. Slovensko učiteljsko društvo.
Smolej Jakob, šolski svetnik, c. k.
gimnazije vodja.
Smrekar Jožef, profesor bogoslovja. Spoljarič Jakob, ključar.
Stare Ferdinand, c. k. sodnijski pristav.
Stegnar Feliks, učitelj kaznilnice na Gradu.
Strbenec Jožef, duh. v pokoju. Suhadobnik Lovr., zasebnik.
Šašelj Feliks, okrajni komisar. Šavnik Eduard, dr. v Laškem.
Šešek Ivan.
Škofič Lovro, davkarski kasir.
Škrl Ivan, avskultant pri okr. sodniji. Šolmajcr France.
Šolmajerjeva Kornelija gospa. Štempihar Valentin, dr. odv. koncipijent.
Šumi France, sladikovarnik.
Tavčar Dragutin, posestnik. Tekavčič Drag., oskr. pos. dclalnice. Toman Helena.
Tomec Jakob, magist. uradnik. Tomšič Ivan, učitelj c. k. vadnice. Tratnik Antonija, fin. kom. žena, Travnar Jožef, učitelj 2. m. šole.
Turek Hugon, trgovec.
Urh Peter, kanonik.
Valenta Vojteh, inagist. uradnik. Valentinčič Ignacij.
Vavpetič Ivan.
Več Ivan, trgovec.
Vičič Janez, Ev., trgovec.
Višnikar Franjo, uradnik pri dež. sodniji.
Vizjak Ant , učitelj na c. k. učit.
izobmževališču.
Vode Jožef.
Vodušek Matej, c. k. girnn. profesor. Wascher Rajko, uradnik v hranilnici. Wiestbalcr France, c. k. gimn. prof. Zagorjan Ivan, kaplan pri sv. Petru. Zcplicbul Ognjeslav, kamnopisec.
Zic Nikolaj, vojni župnik.
Zima Janez, učitelj v c. k. vadnici. Zitterer Andrej, čevlj. mojster. Zmrzlikar France, tehnik.
Zupan Jožef, stolni prošt.
Zupančič Anton, kaplan pri av. Jakobu.
Zupančič Vilib., c. k. prof. ženskega uč. izobraževališča.
Žakelj Miroslav, c. k. gimn. prof. Žark Franjo, krojaški mojster.
Žitko Jakob, vratar pri dež. glavarju. Žitnik šimen, sod. uradnik v pokoji. Žlogar Anton, kaplan pri sv. Jakobu. Žvab Lovro, uč. v trgovski šoli.
Štev. 201.
b)	Ljubljanska okolica.
*Krčon Anton, župnik v Hudniku. *Mazek Lovro, duh. adm. v čer-nučah.
Aleš Luka, župnik v Preski.
Babnik Jernej, župnik na Dobrovi. Čitalnica v Šent-Vidu.
Dernovšek Jurij, duh. adm. v Že-limljah.
Dolenec Andrej, posest, v Dravljah. Finec Anton, župnik v Sostrem. Gams Jan., posestnik v Loki pri Igu. Govekar France, nadučitelj na Igu. Hočevar Jožef, župnik na Igu. Klemenec Fr., posestnik v Zalogu. Knez Janez, posestnik v Šiški. Kobilica Janez, kaplan pri Dev. M. v Polji.
Kogej Janez, učitelj na Brezovici. Križaj Nik., kaplan na Igu.
Kraljič Miha, posestnik in poštar v Št. Vidu.
Kunaver Miha, pos. v Dravljah. Malinšek Marija v Tacenu.
Mandelc Anton, kaplan v Preserji.
Marešič Franjo, kaplan v Št. Vidu. Marinko Jožef, benef. v Preski. Mekincc France, kaplan na Dobrovi. Mencinger Lovrenc, duh. oskrb. na Golem.
Namrii Anton, župnik v Šmartnem. Potočnik Anton, župnik v Sent-Vidu. Potočnik Janez, župnik na Brezovici. Potočnik Martin, učitelj v Sori. Povšž France, župnik na Ježici. Sever Janez, posestnik, srenjski odbornik na Vižmarjih.
Skul Valentin, župnik pri sv. Jakobu na Savi.
Sovinec Anton, duh. v pokoji na Gameljnih.
Štrukelj France, duhoven na Šmarni gori.
Vrhovnik Ivan, kaplan v Sori. Zupan Davorin, železniški uradnik v Zalogu.
Žagar France, kaplan v Javoru.
Žan Janez, duh. v pok. v Št, Vidu. Žužek Šimen, župnik pri sv. Katarini.
Štev. 38.
2.	Dekanija Škofja Loka. — Poverjenik: Matej Kožuh.
*Debeljakova rojstna hiša na Viso-	^Dolinar France, župnik na Trati,
kem, št, 2, v Poljanski fari.	*Kožuh Matej, dekan v Stari Loki.
Ahčin Anton, župnik v Retečah. Čadež Ivan, posestnik v Poljanah. Jereb Matej, župnik v Javorjih. Jezeršek Janez v Gornji vasi Lavrič Matija, župnik v Novi Oslici. Masterl Anton, župnik v Leskovici.
Peterlin Primož, duh. adm. pri sv. Lenartu.
Puc Alojzij, kaplan v Stari Loki. Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah. Rožman Lovro, ekspozit v Žabnici. Sušnik Jakob, kaplan v Tržiču.
Štev. 15.
h) Poverjenik: Blaž Mohar.
Arko Anton, dr. okrajni zdravnik v Loki.
Bukvarnica učiteljska v Loki. Fabiani Karol, lekar v Loki. Gašperin Jakob, ključarski mojster v Loki.
Golob Gašpar, posestnik v Loki. Gusel Janez, trgovec v Loki.
Jeriha Matija, nunski spovednik v Loki.
Kadilčeva Radevojka v Loki. Kosmač Šim., duh. v pokoji.
Kralj Matija, kaplan v Loki.
Mohar Antonija, kovačica v Loki.
Mohar Blaž, mestni župan in posestnik v Loki.
Naglič Rudolf, trgovec v Loki.
Ramoveš Andrej, kaplan v Loki.
Sušnik Jovan, posestnik v Loki.
Sušnik Jovana, posestnica v Loki.
Triller Janez, c. k. notar v Loki.
Wolkensberg Avguštin, baron, posestnik Oblakovega fidejkomisa v Loki.
Zabrezovnik Jurij, duh. v pokoji.
Zupan Šimen, katehet nunske dekliške šole.
Štev. 20.
c) Poverjenik: Jože LeviSnik.
^Globočnik Leopold, posestnik v Železnikih.
*Rožič Alojzij, kaplan v Železnikih. Eržen Balant, kmet v Rudnem. Globočnik A., posestnik v Železnikih.
Hafner A., rud. uradnik v Železnikih.
Lapajne Janez, duh. adm. v Dražgošah,
Levičnik Jožef, posestnik in učitelj v Železnikih.
Majer Vincencij, župnik v Selcih.
Tušek Gregor, posestnika sin v Me-gušnici.
Štev. 9.
3.	Dekanija Kranj. — Poverjenik-. Dragotin Savnik.
*Debeljak Jan., župnik v Preddvoru. ^Globočnik Edv., dr., zdravnik v Cerkljah.
*Krašovic Jur., župnik v Šmartnem. *Mali Ognjeslav, dr., okr. zdravnik v Kranji.
*Mežnarec Anton, dekan v Kranji. *Omersa France, trgovec v Kranji.
*Pirec Matej, trgovec v Kranji. *Pleiweis-ova Ivana, posestnica v Kranji.
*Pleiweis Valentin, trgovec v Beču. (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učenec, kije v slovenščini najizvrstnejši.)
*Preveo Tine, dr., zasebnik.
*Ros Matej, trgovec v Kranji. *Sajevic Ferd., trgovec v Kranji. *Steiner Janez dr., c. k. bilježnik v Kranji.
*Šavnik Dragotin, lekar v Kranji. *Šavnik Sebastian, posest, v Kranji. *'Urbančič Lujiza, gospa grajščakinja na Turnu.
*Widmar Jernej, dr , knezoškof. *Zarnik Anton, župnik v Naklem. *Zupan Toma, gim. prof. v Kranji. Aljaž Jakob, kaplan v Teržiču. Bezlaj Jožef, učitelj v Kranji. Bohinec Fr., župnik v Križah. Čebin Peter, ljudske šole učitelj v Kranji.
Čitalnica, društvo v Kranji.
Dolenec France, trgovec v Kranj. Erjavec Janez, duhoven v Kranji. Frank Rihard, župnik v Tržiču. Florijan Karol, zasebnik v Kranji. Golob Janez, kaplan v Cerkljah. Golobič Anton, župnik v Cerkljah. Gregorič Ign., župnik na Trsteniku. Hočevar Jakob, farmacevt v Kranji. Košmelj Janez, kaplan vSent-Jurji. Krišper Rajm., trgovec v Kranji. Krčon Jožef, župnik v Predosljah. Kregar France, kaplan v Predosljah.
Ki •šič Jožef, posestnik v Trbojah.
Košmerl Jurij, župnik v pokoji v Kranji.
Kuster Mihael, nadučitelj v Kranji.
Mencinger Janez, dr., odvetnik v Kranji.
Molek Martin, kaplan v Preddvoru.
Novak Martin, poštni odpravnik v Kranji.
Pavlin Aleš, posestnik v Podbrezji,
Povše Martin župnik v Šent-Jurji pri Kranji.
PrežeIj Matej, župnik v Mavčičah.
Robič Simon, beneficijat na Šentjurski gori pri Cerkljah.
Stanonik Nikolaj, učitelj v Šmartnem pri Kranji.
Šlibar Tomaž, župnik v Dupljah.
Tavčar France, kaplan v Kranji.
Tavčar Ivan, dr., advok. koncipijent.
Učiteljska knjižnica kranjskega šolskega okraja.
Urbančič Janko, grajščak v Turnu.
Vavken Andrej, učitelj in posestnik v Cerkljah.
Vomberger Blaž, župnik v pokoji na Primskovem.
Zarnik Matija, kaplan v Šmartnem pri Kranji.
Štev. 55.
4.	Dekanija Radovljica. — Poverjenik: Anton Umek.
*Jerala Janez, kaplan v Bohinjski Bistrici.
Burger Martin, obč, tajnik v Bohinjski Bistrici.
Cirheimb Ceno, baron, župnik na Koroški Beli.
Dobravec Miha, kaplan v pokoji v Bohinjski Bistrici.
Gnjezda Štefan, župnik na Bohinjski Beli.
Jereb France, župnik v Zaspem.
Koželj Anton, duhoven v pokoji na Dobravi.
Lukežič Janez, ranocelnik v Bledu. Mali Ignacij, duhoven v Ribnem. Mencinger Jakob, učitelj v Bohinjski Bistrici.
Mesar Jan., župnik v Boh, Bistrici. More Anton, kaplan v Gradu. Trojar Janez, nadučitelj v Gradu. Umek Anton, župnik v Gradu. Žumer Jakob, posestnik v Podhomu (Gorje.)
Žumer Janez v Spodnjih Gorjah.
Štev. 16.
b) Poverjenik:
Ažman Ivan, župnik na Dovjem. Keršič Janez, župnik na Jesenicah. Kijučevšek Ign., kaplan na Jesenicah.
c) Poverjenik’.
"Bernik Lovro, žup. v Kamnigorici. Bononi Jožef, župnik v Radovljici. Brodnik Anton, kaplan v Radovljici. Hauptman Janez, strojar in posestnik v Kranjski gori,
Kalan Mat., cenilni poroč. v Radovljici.
Keše Silvester, dekan v Bčgunjah.
Janez Keršič:
Robič Matija, jamski nadzornik na Jesenicah.
Štev. 4.
Silvester Keše.
Kumer France, župnik v Mošnjah. Novak Janez, kaplan v Mošnjah. Olifčič Josip, usnjarski mojster. Tavčar Janez, kaplan na Breznici. Teran Janez, župnik v Ljubnem. Zupan Ulrik, duh. v pok. v Mošnjah.
Štev. 19.
d)	Poverjenik:
Berlic Janez, kaplan v Kropi.
Habe Janez, župnik na Ovsišah.
Kapuz Janez, župnik v Kropi.
Kropinsko-Kainnogoriška čitalnica.
5. Dekanija Kamnik. — 1
"'Kokalj o. Rainerij, frančiškan.
*Stare Alojzij, administrator na Rovi.
"Stranjska fara po Mih. Dobovšekovi ustanovi. (Gosp. župnik je prošen, da knjige razdeli med tri posest, iz Dobovšekove rodovine, po njihovi smrti pa faranom po svoji previdnosti )
"Nabernik Ivan, c. k. sodn. pristav.
"Parapat Janez, duh, oskrbnik v Vranjipeči.
Albrecht Leopold, župnik v Dobu.
Bukvarnica učiteljska, okraja kamniškega.
Čenčič Jernej,, nadučitelj v dekliški šoli v Kamniku.
čitalnica v Kamniku.
Debevec Janez, posestnik v Kamniku.
Letopis 1878. IV.
Matej Soršak.
„Sloga‘‘, bralno društvo v Kropi. Soršak Matej v Kropi.
Zupan Janez v Kropi.
Stev. 7.
overjenik: Janez Debevec.
Iidcr Janez, župnik v Mekinjah. Gruden Ivan, c. k. davkar na Brdu. Hiti Janez, župnik na Homcu. Hoffern pl. Viljemina, grajščinska gosplca na Brdu.
Hribar France, posestnik na Križu. Iglič Janez, trgovec v Lukovci. Janežič Anton, trgovec v Kamniku. Jereb o. Romuald, frančiškan v Kamniku.
Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah. Kmetič Mihael, župuik v Stranji. Knjižnica v Ropnjah.
Levec Janez, trgovec v Kamniku. Ložar Janez, posestnik v Trzini. Lomberger Jožef, bcneficijat v Komendi.
Mrvic Blaž, župnik v Nevljah. Murnik Janez, trgovec v Kamniku.
16
Orel Josip, trgovec v Kamniku. Pečnik Valentin, kaplan v Mengišu. Plaveč Anton, posestnik v Kamniku. Pfeifer France, učitelj na Goričici. Polak Josip, meščan v Kamniku. Ravnikar Jernej, učitolj v Komendi. Rodč Josip, meščan v Kamniku. Samec Maks, dr., v Kamniku.
Suhi J., trgovce v Kamniku.
Svetlin France, kurat na Goričici.
Svetlin Andrej, posestnik v Komendi. Starfe Mih , inženir v Mengišu. Šolska knjižnica v Blagovici. Špcndal France, kaplan v Mengišu. Švajgar J , grajski oskrbnik na Brdu. Tavčar Matej, župnik v Komendi. Vidic o. Fortunat, frančiškan.
Zorec Janez, župnik v Mengišu. Zarnik Anton, posestnik v Krtini.
Štev. 45.
6.	Dekanija Moravče. — Poverjenik: Janez Toman.
*Jaree Jernej, župnik v Dolu. *'Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni. •Preša Jožef, župnik v Pečah. *Šranoc Stanko, župnik v Hotiču. *Urbanček Janez, župnik v Krašnji. '^Bartol Baltazar, župnik v Ihanu. Abzec Matija, admin. na Sveti gori. Brvar Gotard, župan, mlinar in posestnik v Podzidoin.
Gros Jakob, župnik v Zagorji. Kepec France, duh. administrator v CeSnjicah.
Koprivnikar Janez, župnik na Savi. Krištofič Lovro, duh. admin. v Št. Osvaldu.
Mogolič M., župn. pri sv. Lambertu Petrovčič France, kaplan v Morav čah.
Pleško France, beneficiat na Vrhpolj!.
Kome France, župnik v Cemšeniku. Šolska knjižnica, v Blagovici.
Stupar Janez, duh. admin. pri sv.
Gothardu.
Tavčar Mihael, župnik na Vačah. Toman Janez, dekan v Moravčah. Zorman Anton, župnik v Kolovratu. Zupančič Janez, župnik v pok. v Radomljah.
Štev. 22.
7. Dekanija Šmarija. — Poverjenik: Andrej Drobnič.
^Stritar Janez, benef. v Št. Vidu. Anžur Anton, župnik v bent-Jurji. Borštnik Janez, nadučitelj v Smarji. Drčar Martin, župnik na Polici. Drobnič Andrej, dekan v smarji. Hinek J., župnik v pokoji v Zati-čini.
Hočevar Anton, župn. v Kopanji. Jakelj Gregorij, župnik v Žalini. Klun Janez, kaplan v Šent-Vidu. Kovač Franjo, učitelj v Zatičini. Kulavec Matija, župnik v Šent-Vidu. Lauter Valentin, kaplan v Višnji gori.
Lukan Jak., zdravnik v Šent-Vidu.
Mazek Anton, posestnik v Smarji.
Oblak Lorene, kaplan na Krki.
Podboj Ivan, kaplan v Šent-Vidu pri Zatičini.
Pogačar Andrej, gozdnar.
Razpotnik Jakob, župnik v Višnji gori.
Rotscliiitz Emil, baron, grajščak v Smreki.
Steska Edvard, c. k. okr. sodnik v Zatičini.
Vrančič Ignacij, kaplan v Šmarji.
Zorec Jurii, župnik na Krki,
Štev. 23.
*Kobler Alojzi, posestnik v nem.
*Sajč Miha, župnik v Štangi. *Svetec Luka, c. k notar v Litiji. *Zupan Milia, župnik na Prežganji. Bergant Valentin, kaplan v Šmartnem. Celar Janez, župnik v Svibnem. Dovič Janez, župnik na Dolili. Gestrin Leopold, župnik pri sv. Jnrji.
Jeretin Martin, tajnik c. k. okraju.
glavarstva v Litiji.
Kunstelj Fr., župnik na Jan čem. Lebar Jakob, kaplan v Svibnem. Rožnik Anton, c. k. sodnijski ad-junkt v Litiji.
Rus Jakob, dekan v Šmartnem. Vestenek Julij, dr., vitez, e. k. okrajni glavar.
Štev. 14.
Šmart-
9.	Dekanija Trebnje. —
■■i''Barbo-Waxenstein grof J., grajščak v Rakovniku.
'•'''Košir Janez, c. k. sodn. v Trebnem *Kovačie Janez, dekan v Trebnem. Berear J., pos. v Kamnji (sv. Rupert).
Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku. Bogolin Miha, župnik v Ajdoviei. Dolinar Jan., župnik v Šent-Janžu. Grčar Andrej, učitelj v Šent-Ru-pertu.
Grčar Jožef, župnik pri sv. Trojici. Hofer Karol, župnik v Čatežu.
Kolar Matija, kaplan v Trebnem. Košir Alojzij, župnik v sv. Rupertu. Lenasi Anton, kaplan v Doberničali. Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu.
10.	Dekanija Leskovec. —
*Bušič Jožef, posestnik v Št. Jerneji. *Grivec France, kaplan v Leskovcu. *Hočevar M., posestnik in državni poslanec v Krškem.
*Kapler Janez, posest pri sv. Duhu. "'Polak Edvard, dekan in čast. kanonik v Leskovcu.
*Rudež Dragotin, grajščak v Gra-carskem turnu.
*Šola Št. Jernejska.
*Tavear Anton, župnik na Raki. *Vesel Ivan, župnik pri sv. Duhu. Brulcc France, župnik v Dolini.
Poverjenik: Janez Kovačič.
Nemec Anton, kaplan pri sv. Trojici. Pogačnik Jan., kaplan na Mirni. Steklasa France v Šent-Rupertu. Stenovec Anton, kaplan pri sv. Križu. Strupi Jakob, kaplan v Šent-Lorencu. Šular Janez, župnik v Trebelnem. Tramte Anton, kaplan v Žužemberku.
Trepal Anton, administrator na Selih. Urbanija Lovro, župnik na Mirni. Vašič Ljudovik, dr., zdravnik, v Trebnem.
Zagorjan Martin, župnik v pokoji v Čatežu.
Zorec Anton, župnik v Doberničali.
Štev. 26.
1. Poverjenik: Edvard Polak.
Bukvarnica šol. okraja na Krškem. Burnik Valentin, učitelj v St. Jerneji. Gašperlin Gašper, župnik v Bučki. Jarec France, kaplan v Leskovcu. Knavs Janez, vikarij v Krškem. Koceli Karl, odvetnik v Krškem. Kurent Karl, kaplan pri sv. Križu. Lapajne Janez, ravnatelj meščanske šole na Krškem.
Mervec Janez, kaplan v Št. Jerneji. Mavrič Janez, kaplan v St. Jerneji. Mavrer Gustav, posestnik na Raki. Obrstar Jan., kupčevalec v Cerkljah,
Pfeifer Viljem, župan v Krškem. Poznik Radivoj, uradnik v lirskem. S«j6 Janez, nadučitelj v Šent-Jerneji. Sob Miha, župnik na Studencu. Šušteršič Mat., posest, v Krškem.
Tavčar Ignacij, župnik pri sv. Križu. Virk France, trgovec v Škocijanu. Vovk Janez, župnik v Šent Jerneji. Zadnik Šimen, župnik v Čatežu.
Štev. 31.
2.	Poverjenik: Janez Lesjak.
*Gestrin Dragutin, c. k. okrajni sodnik v Kostanjevici.
*Kuralt Ivan A., c. k. sod pristav v Kostanjevici.
*Lesjak Janez župnik v Kostanjevici.
Abram Lavoslav, nadučitelj v Kostanjevici.
Belo France, grajšč. oskrbnik v Kostanjevici.
Šetince Fr , trgovec v Kostanjevici. Verbajs Anton, kaplan v Kostanjevici.
Štev. 7.
II.	Dekanija Novomesto (Rudolfovo). — Poverjenik: Sim. J Vilfan.
*Babnik Janez, župnik v Soteski. "'Grašič Anton, kanonik v Novem mestu.
*Langer pl. Fr., Podgoro, grajščak v Podganicah.
*Mlakar Ant., kanonik v Nov. mestu. *Romč Janez, župnik pri sv. Petru.
* Vojska Andrej, dr , c. k. okrajne
sodnije svdtnik v Novem mestu.
* Volčič Janez, župnik v Šmarjcti. Babnik Janez, župnik v Prečini. Barbo Miha, kaplan v Sent-Mihelu. čitalnica v Novem mestu. Frančiškanski samostan v Nov. mestu. Gruden Jakob, župnik pri Beli cerkvi. Hi en Jakob, c. k. državni pravdnik
v Novem mestu.
Hrovat Florentin.
Jereb Matej, župnik v Stopičah. Kalčič Ant., trg. v Novem mestu. Krajec Janez, lastnik tiskarne v Novem mestu.
Klofutal' Janez, kaplan v Prečini. Knjižnica c. k. gimnazije.
Majtinger Ivan, c. k. uradnik v Novem mestu.
Mohar Martin, uradnik v Nov. mestu.
Oblak Valentin, trgovec v Novem mestu.
Ogorek Josip, gimn. profesor v Novem mestu.
Pogorelec Andr., kaplan v Stopicali.
Podboj Jože, e. k. notar v Novem mestu.
Rizzolli Dominik, lekar v Novem mestu.
Rozina Jož., c. k. odvetnik v Novem mestu.
Sfavdaher o. Ignacij, gimn. katehet v Novem mestu.
Tomažič Ivan, vikar v Novem mestu.
Verbič Lovro, c. k. davk. adjunkt.
Virant Janez, župnik v Podgradu.
Wilfan pl. Sira., prošt in dekan v Novem mestu.
Žajdel Nande, filozof.
Zbašnik Franjo, kaplan v Mirni peči.
Žitnik Ignacij.
Stev. 35.
12.	Dekanija Metlika. — a) Poverjenik: Anton Aleš.
:|:Mahkot Janez, c. k. okr. glavar v Aleš Anton, dekan v Semiču. (Jrnomlji.	Borštnik Pavol, učitelj na Preloki.
Dev Edvard, c. kr. okrajni sodnik v Črnomlji.
Dolžan Jernej, župnik v Radoviči. Geržin Matija, kaplan v Starem trgu. Kalan Rajni., župnik na Vrhu, Kenda Franjo, učitelj v Semiču. Kupljen Anton, e. k. notar v črnomlji. Mohar Peter, župnik v Dragatušu. Nekerman France, knjigovodja v Črnomlju.
b) Poverjenik:
*Latnpe Jož., c. k. uradnik v Metliki. Furlan Franjo, posestnik.
Gangel Lavoslav, posestnik.
Guštin Franjo, župan.
Jančar Franjo, duh. nem. vit. reda. Kapele Janez, oskrbnik komendski.
13. Dekanija Kočevja —
*Lovšin Simon, župnik pri Fari v Kostelu.
*Novak Josip, dekan v Kočevji. Bučar Žiga, dr , e. k. okrajni zdravnik v Kočevji.
Gašperin Viljem, kaplan v Mozelji. Gantar Lovro, kaplan v Kočevji. Jaklič Jožef, župnik v Starem Logu.
Pavlič Igu., dr., okrajni zdravnik v črnomlji.
Režek Peter, župnik v Starem trgu. Šola farna v Starem trgu (plačuje g. dr, Jurij Strbenee.J Sola v Semiču.
Švajger France, kaplan v Semiču. Švajgar Ivan, posestnik v Črnomlji. Šutej Matija, župnik v Vinici. Tomec Martin, župnik v Suhorji.
Štev. 19.
Anton Navratil.
Navratil Anton, zasebnik.
Poklukar Josip, kaplan v Metliki. Premer Anton, zasebnik.
Prosenik Anton, trgovec.
Sturm Vaclav, učitelj.
Štev. 11.
Poverjenik: Josip Novak.
Kalan Jakob, provizor v Spodnjem Logu.
Komljanec Janez, katehet gimu. v Kočevji.
Treitz Anton, zdravnik v Kočevji. Vajvoda Simon, župnik v Nemški Loki.
Videmšek Matija, adm. v Osilnici.
Štev. 11.
14. Dekanija Ribnica- — a) Poverjenik: Martin Skubec,
*Jereb Jožef, župnik v Dragi.
*	Kljun Marija, posestnica v Slatniku. *Lesar Janez, posestnik v Hrovačah *Lesar Martin, posestnik v Sušji. *Lovšin Mica, pos. v Jurjeviču. *Skubec Martin, dekan v Ribnici. Arko Anton, posestnik v Ribnici. Bobek Janez, zdravnik v Ribnici. Bralno društvo v Sodražici.
Jaklič Stefan, župnik v Dolenji vasi. Jenčič Alojzij, c. k. sodn. adjunkt. Knific Srečko, kaplan v Ribnici.
Merhar Jože, trgovec v Dolenji vasi. Poč Martin, župnik v Loškem potoku. Pristov Simon, duhovni pomočnik v Ribnici.
Ratek Lovro, c. k. sodnik v Ribnici. Ricoli Alojzij, trgovec v Ribnici. Strle Franjo, trgovec v Loškem potoku.
Sušje, vas.
Tomšič Štefan, učitelj v Sodražici. Varl Tomaž, kaplan v Sodražici. Voglar Jožef, župnik v Sodražici.
Štev. 22.
'*Martinak Jožef, c. k. sodnik v Lašicah.
Armbruster Dragutin, trg. pom. v Lašicah.
Frelih Matej, župnik v Lašicah. Grjolj Lovro, župnik pri sv. Gregorji. Hočevar Matija, c. k. poštar v Lašičah.
Jan Primož, župnik na Robu.
15.	Dekanija Vrhnika. — a)
*Kotnik France, posest, na Vrhniki. '"Markič Matej, župnik v Logatcu. '*Šlibar Martin, dekan na Vrhniki. Belar Josip, župnik v HotederŠiei. Belec Janez, kaplan v Logatcu. Borštnik France, profesor (knjige v Borovnico št. 8.)
Borštnik Janez, posestnik v DoltSh. Dolinar France, administr. v Horjulu. Hočevar Anton, župnik v Šent joštu. Jelovšek Gabriel, trgovec na Vrhniki. Jugovec Anton, župnik v Borovnici. Justin Blaž, provizor v Črnem Vrhu. Kavčič Gašpar, posestnik v Iiovtih. Lavrič Jožef, duh. v pok. v Zaplani.
Jaklič Josip, posestnik v Vidmu. Karlin Janez, kaplan v Lašicah. Lotrič Leo, kaplan v Dobrepoljah. Kočevar Matija, trg. Pod-Turjakom. Kosec Jernej, župnik v Turjaku. Lotrič Leop., kaplan v Dobrepoljah, Murgelj, Julij, c. k. adjunkt v Lašicah. Pavčič Jožef, nadučitelj v Lašicah.
Stev. 14.
Poverjenik: Šlibar Martin.
Levičnik Valentin , c. k. davkarski nadzornik v Logatcu.
Levstik Vinc., nadučit. na Vrhniki. Mandelc Anton, kaplan v Preserji. Papler Fr., nadučitelj v Borovnici, v Pipan Andrej, kaplan v Polh. Gradcu. Pleško Drag., c. k. okrajni sodnik na Vrhniki.
Podobnik Ignacij, župnik v Preserji. Kott Gotharl, kaplan v Logatcu. Rozman Jurij, župnik v Rakitni. Vidmar Matej, župnik v Rovtih. Vonča Anton, duh. pastir v Belkah. Zdražba Janez, kaplan na Vrhniki. Žitnik Dragutin v Borovnici.
Štev. 27.
16.	Dekanija Idrija. — a) Poverjenik: Valentin Treven.
^'Občina mestna v Idriji.
*Vidmar Jožef, župnik v Zirčh.
Demšar Janez, administrator na Ledinah.
Eržen Franco, kaplan v Spodnji Idriji.
Grbec Ljudevit, dr., rudarski zdravnik v pok. in ces. svetov, v Idriji.
Horvat Miha, župnik v Sp. Idriji.
Inglič Jakob, nadučitelj in ravnatelj, rudarske šole v Idriji.
Juvan Janez , beneficijat in glavne šole katehet v Idriji.
Klobus Valentin, admin. na Vojskem.
Kogej Jožef, dekan v Idriji.
Leskovec Boštjan, posest, in župan v Spodnji Idriji.
Lipold Marka Vincencij, c. k. rudn. predstojnik in viši svdtnik v Idr ji.
Pivek Janez, admin. v Zavracu.
Stranecky Jožef, trgovec v Idriji.
Treven Valentin, trgovec in župan v Idriji.
Urbas Leopold, ces. kr. topilnični ot-krb. v pokoji v Idriji.
Štev. 16.
*Svetličič Fr., župnik v Godoviču, čitalnica v Črnem Vrhu.
Domicelj Ant., vikarij v črnem Vrhu. Gostiša Jož., kmet. fant v Črnem Vrhu. Majnik Miha, kmet v črnem Vrhu.
17.	Dekanija Cerknica. — a)
*Obreza Adolf, pos. v Cerknici.
Jan Šiinen, župnik pri sv. Trojici nad Cerknico.
Klinar France, učitelj v Scnt-Vidu. Koželj Mih., kaplan v Cerknici.
Mikuš France, rokodelski umetnik v Zadlogah.
Plešnar Anton, župan v Črnem Vrhu. Vo k Josip, učitelj v črnem Vrhu.
Štev. 8.
Poverjenik: Anton Krašovec.
Kraševec Ant., posest, in cerkniški župan v Dolenji vasi.
Oblak Janez, dekan v Cerknici. Žerovnik Tomaž, župnik v Grahovem.	Štev.	7.
b)	Poverjenik: Jakob Vilar.
*Kaplenek Jan., župnik na Oblokah. Končnik Dav., kaplan v Starem trgu. Lenček Blaž, župnik v Starem trgu. Mandelc Iv., nadučit. v Starem trgu. Prijatelj Mat., kaplan na Oblokah.
Schvveiger Martin, zdravnik in župan v Starem trgu.
Vilar Jak., trg. v Pudobu pri Ložu. Volčič Jurij, c. k. pristav v Ložu.
Štev. 8.
c)	Poverjenik: France Rihar.
Bernard Val., farni nam. v Studenem. Blažon Jukob, posestnik v Planini. Dolenec Jožef, posestnik v Planini. Jeršan Anton, posestnik na Uncu. Klemenec France, župnik na Uncu. Koren Miroslav, posestnik v Planini. Kovšča France, posestnik v Planini.
Lavrič Jurij, posestnik na Rakeku. Poženel Ivan, učitelj na Uncu. Rihar France, župnik v Planini. Rihar Anton, duhovni pomočnik v Planini.
Sebenieherjeva Matilda na Rakeku.
Štev. 12.
18. Dekanija Postojina. — Poverjenik: Janez Hofstetter.
:|!Globočnik Anton, c. k. predstojnik. *Kržič Gregor, c. k. okrajni sodnik v Senožečah.
*Občina v Razdrtem.
*Razpet Martin, dr., c. k. okrajni zdravnik v Postojini.
*Sajevic Janez, župnik v Slavini. Bezljak Pavel, c. k. notar v Postojini. Čadež Janez, eksposit v Matenji vasi. Čitalnica v Postojni.
Dekleva France, trgovec v Slavini. Ditrih Ant., pekovski sin v Postojni. Fettih Frankheim Anton, župnik v Vremah.
Kavčič Hinko, posest, v Razdrtem. Kraigher Peter, posestnik v Hrašah. Okorn Ignacij, župnik v Senožečah. Pož Dragotin, davkarski kontrolor v Postojini.
Skvarča Janez, kaplan v Slavini. Šolska knjižnica v Truji.
Sterbenec Jurij, dr. prava, župnik v Hrenovicah.
Vončina Josip, c. k. uradnik v Postojini.
Zelen Jožef, posestnik v Senožečah.
Štev. 20.
*Brinšek Ivan, trgovec v Trnovem. ‘"Česnik Jurij, trgovec v Knežaku. *Domicelj Alojzij, trgovec v Zagorji. *Jenko Skender, trgovec v Trnovem. *Ličan Skender. trgovec v Trnovem. *Štrucelj Jurij, c. k. sodnik v Bistrici. Bilec Jan., duh. v pok. v Trnovem. Kacin Anton, kaplan v Trnovem. Legan France, kurat v Nadanjein-selu.
Legat Andrej, učitelj v Suliorji. Lukanec Jožef, kurat v Suliorji.
Mežnar Jožef, posestnik v Harijah. M sel Josip, učitelj v Podstenji. Pavlič Damijan, vikarij v Zagorji. Ponikvar Anton, župnik v Knežaku. Požar Anton, učitelj v Knežaku. Satran Anton, gozdni uradnik v Ma-šunu.
Torkar Matija, župnik v Košani. Valenčič Meta, posestnica v Trnovem. Zarnik Martin, učitelj v Trnovem. Žnidaršič Jakob, prof. v Premu. Žgur Anton, kaplan v Trnovem.
Štev. 22.
20. Dekanija Vipava. — Poverjenik: Jurij Grabrijan.
*Erjavec Matija, vikarij v Sturijah. ^Grabrijan Jurij , kan. in dekan v Vipavi.
*Hiti Luka, kurat v Ustji.
*Kavčič France, posest, v Šent-Vidu.
*	Koder Matej, kurat v Slapu.
Adlešic Jurij, nadučitelj v Vipavi. Bric Janez, c. k. okrajni Bodnik. Bukvarniea učiteljska v Vipavi. Čitalnica kmetijska v Poddragi. Čitalnica narodna v Vipavi.
Ditrih Andrej, kupčevalec v Vipavi. Francelj Štefan, učitelj v Šent-Vidu. Ganter Jakob, učitelj na Planini. Habe Jožo na Gočah.
Uiti Simon, učitelj na Slapu.
Hladnik Janez, benef. v Lozicah. Janža Ivan, kurat v Podvelbu.
Štev. udov v ljublj. škofiji:
Kete Jožef, strojar v Vipavi.
Košir Jakob, vikarij v Šent-Vidu. Lekan Janez, posestnik v Vipavi. Lušin Anton, kurat v Podkraji. Mercina, učitelj v Vipavi.
Malnaršič Jožef, duh. v pokoji. Pečar Jnnez, kurat v Vrhpolji. Bačič Alojzij, učitelj v Vipavi. Silvester France, pek.
Šapla Anton v Vipavi.
Šola vinorejska na Slapu.
Šraj Valentin, kurat v Poddragi. Uršič Anton, posestnik v Vipavi. Vidrich Anton, posestnik v Vipavi. Žepič Franjo, prof. na gospodarski šoli na Slapu.
Žgur Anton, posestnik v Poddragi.
Štev 33. ustanovnikov .	.	.	182
letnikov ....	730
Skupaj .	912
II.	Lavantinska škofija.
I. Dekanija Maribor. — Poverjenik: Janez Majciger.
^Čitalnica narodna.	^Gregorec	Lavoslav,	dr.,	profesor
*Dominkuš Ferko, dr,, odvetnik.	bogoslovja.
^Knjižnica gimnazijska.
^Knjižnica semeniška.
*Kosar Franjo, kanonik.
'•‘Kovačič Martin, som. podravnatelj in profesor bogoslovja.
*	Maj c iger Janez, c. k. gimn. prof. 'Modrinjak Matija, korar.
*Ogradi France, špiritual v sem. *Rapoc France, c. k. bilježnik. ^Skuhala Janez, profesor bogosl. *Sorglechner Josip, župnik pri Dev.
Mariji v puščavi.
*Srncc Janko, dr., odvetnik.
*Valenčak Martin, c. k. profesor. *Vučnik Franjo, nadučitelj v pokoju v Selnici.
*Zmazek Fr., kaplan pri sv. Petru. *Zorčič France, stolni prošt.
Babnik Janko.
Borseenik Antonij, predmestni kapi.
v Mariboru.
Bračko Mihael, kaplan pri sv. Križu. Bralno društvo v Rušah.
Brdajs Davorin, trgovec.
Brelih France, prof. više realke. Dečko Janko.
Feuš, duhovnik.
Ferk Feliks, dr., zdravnik.
Flek Jožef, stolni vikar.
Gaberc Davorin, bogoslovec. Glančnik Jernej, dr., odv. koncip. Groeskopf M., žup. v pok. v Selnici. Haubenreich Alojzij, kaplan pri sv.
Petru pod Mariborom, llerg Lovro, župnik v Lembahu. Ileržič Jožef, stolni kaplan.
Hirti Franjo, stolni in mestni kaplan. Jazbec Anton, župnik pri gornji sv. Kungoti.
2.	Dekanija Jarenina. —
Čuček Jožef, dekan v Jarenini. Merčnik Anton, kaplan pri sv. Uu. Repa France, župnik.
Simonič Janez, kaplan v Jarenini,
Jeutl Beruard, trgovec.
Kocmut Janez, uadučitelj v Rušah. Koren Matija, župnik v Selnici. Koser Makso, dr., koncip.
Košar Matej, župnik.
Lavtar Luka, prof. na c. k. učitelj.
izobraževalnici.
Lednik Anton, kaplan v Rušah. Miklošič Ivan, učit. na c. k. učitelj.
izobraževalnici.
Modrinjak, dr., zdravnik.
Morič Maks, trgovec.
Murko Matija.
Napotnik Miha, bogoslovec.
Nerad Miha, učitelj v Št. Petru pri Mariboru.
Orozel Janez, dr., odvetn. v Mariboru. Pajek Janko, profesor in posestnik tiskaruice.
Pajek Jožef, dr., gimn. profesor. Pečko Jakob, dr., odvet. koncip. Pernavsel Stefan, župnik v Kamici. Praprotnik France, učit. v Lembahu. 1’urgaj Jakob, c k, gimn. profesor v Mariboru.
Robič Fr , učit. na c. k. uc. izobraževalnici in okr. šolski nadzornik. Rošker France, nadučitelj v Lembahu.
Sijanec Alojzij, kaplan v Selnici. Šijanec Anton, kaplan v Lembahu. Srol France, župnik v Svičini. Soštaršic Ferdinand, bogoslovec. Tomažič Ognj., kovač v Smolniku. Zemljič Jožef, učitelj v pokoji. Žmavee Jurij, kaplan v Kamici. Zuža Janez, knezošk. tajnik in pridv. kaplan.
Štev. 66.
Poverjenik: Jožef C'u(ek.
Slekovec Jožef, učitelj v Jarenini. Šerbela Jožef, Cerkvenik v Jarenini. Wurzer Matija, župnik v Rušah.
Štev. 7.
“"Balon Anton, župnik na Vranskem.
*	Bohinec Jakob, dekan v Braslovčah. “"Šentak France, pos. na Vranskem. “"Šventner Lov., trg. na Vranskem. Čitalnica n&rodna na Vranskem.
4.	Dekanija Slovenska Bistrica.
“"Hajšek Anton, župnik v Makov-ljah.
“"Ratej France, dr., bilježuik v Slov. Bistrici.
Ceneč Gašpar, župnik v Crešnovcu. Knjižnica učitelj, okraj, v Slovenski Bistrici.
5.	Dekanija Celje. - 1
"Arzenšek Matej, župnik pri sv. Pan-kracu v Grižah.
“"čitalnica nArodna v Celji.
“"Janežič Jakob, rudninski posestnik v Grižah.
“"Jeraj Jožef, župnik in duh. svetovalec v Žaveu.
*Kapus France, trgovec v Celji.
“"Kočevar St., dr., okr. zdravnik v Celji.
“"Krušič Ivan, gimn. prof. v Celji.
*Lipold France, odv. koncip. v Celji.
“"Občina selska na Tebarjih.
zPodružnica kmetijska v Celji.
“"Sernec Josip, dr., odvetnik v Celji.
“"Trafenik Franjo, župnik v Šentilju (p. VVbllan).
“"Topljak Jos., posestnik v Celji.
’Žuža Ivan, rud. posestn. v Grižah.
Ambrožič Blaž, c. k. šolski nadzornik v Celji.
Bergman Mihael, dr, zdravništva v Žavcu.
Bobisud Jakob, učitelj v Celji.
Gradišnik Luka, zdravnik na Vranskem.
Križnik Gašpar, čevljar v Motniku.
Okrajna uč. knjižnica na Vranskem.
Šorn Gašpar, župan v Grajski vasi.
Štev. 9.
—	Poverjenik: Lovro Stepišnik.
Prešerin Janez, kaplan v Slovenski Bistrici.
Stepišnik Lovro, posestnik in trgovec v Slov. Bistrici.
Šlamberger Anton, koncipijent v Ormožu.
Žigart France, kmet v Šmartnem.
ŠteV. 8.
v
‘overjenik: Miha Zolgar.
Bratanič Herman, trgovski pomočnik v Žavcu.
Brežnik France, c. k. prof. v Celji.
Gaberšek Ivan, uradnik pri okraj, glavarstvu v Celji.
IJausenbiichler Janez, tržan v Žavcu.
Hribovšek Dragutin, katehet mestne ljudske šole v Celji.
Kožel Matej, not. koncip. v Celji.
Knjižnica gimnazijska v Celji.
Krašan France, c. k. prof. v Celji.
Kregar Boštjan, učitelj v Celjski okolici.
Matoh Josip, župnik v Galiciji.
Miklavec Janez, učitelj v Celji.
Miheljak Davorin, notar v Celji.
Novak Bogoslav, avskultant v Celji.
Plešnik Miha, kaplan v Žavcu.
Potočnik Gustav, nadučitelj v Petrovčah.
Presečnik Gregorij, kaplan v Galiciji.
Roblek France, tržanov sin v Žavcu.
Rupnik J., učitelj pod Prežinom.
Širca Ernest, trgovec v Grižah.	Weiss Josip,	učitelj v Celji.
Širca Jožef, trgovec v Žavcu.	Zelenec Jože, župnik v pokoji	v
Šola ljudska v Žavcu.	Celji.
Tarbauer Jos., dr. zdravništva v Celji.	Žičkar Josip,	kaplan v Celji.
Vrečar Gašper, nadučitelj na Te-	Žolgar Miha,	c. k. gimn. prof. v Celji.
harjih.	Štev.	44.
6.	Dekanija Dravsko polje. (p. Kača, Kranichsfeidj.
a)	Poverjenih: Rath France Ser.
*Stranjšak Martin, nadžupnik v	Merkuš Anton, kaplan v Slivnici.
Hočah.	Rath France Ser., župnik v Frav-
Črnko Jožef, kaplan v Fravhajmu.	hajmu.
Hren Anton, nadučitelj v Fravhajmu.	Štev. 5.
b) Poverjenik: Antolič Ivan. (P. Neustift bei Pettau.)
Antolič Ivan, župnik na Ptuj. gori.	Sket Martin, kaplan na Ptujski gori.
Dovnik F., proviz. na Gornji Polskavi.	Šparovec Andrej, župnik pri sv.	Lo-
Pezdevšek Dragotin, učit. v Slivnici.	rencu.	Štev.	5.
7.	Dekanija Gornji grad. — a) Poverjenik: Potočnik Lovro.
*Potočnik Lovro, dekan v Gornjem	Pustoslemšek Anton, pos. v Sušah.
gradu.	Sternad Anton, pos. v Novi Štifti.
’*Sternad Matija, župnik v Ljubnem.	Tratnik Janez, kmet pri Novi Štifti.
Hren Ivan, pos. v Gornjem Gradu.	Štev. 7.
Kramar Konstancij, pos. v Solčavi.
b)	Poverjenik: JozeJ' Kotnik, (Pošta Mozirje. Praasberg.)
*Lipold Jožef, posestnik v Mozirji. čitalnica v Mozirji.
Govedič Ivan, kaplan v Mozirji. Goričar Anton, poštar v Mozirji. Jeraj Anton, posestnik na liečici. Kotnik Josip, učitelj v Mozirji. Krajnik o. Atanazij, frančiškan v Nazaretu.
8.	Dekanija Št. Jurij na Šavnici.
*Šinko Božidar, župnik v Ljutomeru. Božič Anton, posestnik v Ljutomeru. Farkaš Janez, zdravnik v Ljutomeru.
Majer Franjo, zidarski mojster. Majer, o. Hrisogon, frančiškan v Nazaretu.
Pirš Josip, okr. tajnik v Mozirji. Škoflek Jak., nadučitelj v Mozirji. Trčak Josip, posestnik.
Vošnjak Milan, trgovec.
Štev. 13.
—	Poverjenik'. Davorin Napast.
Gomilšak Jožef, uradnik v Ljutomeru. Huber J. D., knjigar.
Jurinec Alojaij v Banovcih.
Kastel Janez, c. k. okrajni sodnik v Ljutomeru.
Kralj Ivan, posestnik v Iljaševici. Kukovec Ivan, posestnik.
Lorenčič Andrej, župnik pri Mali nedelji.
9. Dekanija Konjice. (Gonobiz.)
*Bezenšek Jurij, župnik v čadramu.
* Knjižnica nadžupnijska.
*Kovač Jožef, krojač v Žrečali. *Modic Janez, župnik v Tinjah. *Škrbec Martin, kaplan v Čadramu. *tJIaga Josip, dr., dekan v Konjicah. *Vrlič France, župnik v Stranicah. Erjavec Peter, župnik v Zrečah. Geršak Vinc., župnik pri sv. Ku-
nigundi.
Globočnik Al., dr., sodn. pristav v Konjicah.
Jaklič Dragotin, župnik v Špitaliču.
10. Dekanija Kozje. (Drachenburj
* Arnuš France, kaplan v Ulirnji.. ^Knjižnica učiteljska v Kozjem. Bosina Jan., dekan v Kozjem. Dobršek Mat., not. koncipijent v
Kozjem
Dvoršek Ant., župnik v St. Vidu. Hecl Avguštin, kaplan v Kozjem. Janžek Edvard, kaplan v Podsredi.
II.	Dekanija Laško. (TUffer.)
*Vrečko Matej, žup. v Jurijkloštru. *Žuža Anton, dekan v Laškem. Boheim Jan., kaplan v Laškem. Elsbacher Andrej, trg. v Laškem. Frece Matija v Laškem.
12.	Dekanija Marnberg. — Poverje,
Cocej Jernej, župnik v Remšniku. Sparhakl Ivan, kurat pri sv. Osvaldu.
Mravljak Anton, dr., odvetnik. Napast Davorin, kap'an v Ljutomeru. Rošker Fr., kaplan pri Mali nedelji. Štuhec Marko, kaplan.
Štev. 14.
— Poverjenik: Dr. Jos. Ulaga.
Mlakar Janez, kaplan v Konjicah, Pintar Fr., župnik v Št. Jerneji. Prus Anton, dr., odvetnik v Konjicah.
Purgaj Oroslav, kaplan pri sv. Ku-nigundi.
Smole Jaka, kaplan v Ločah. Tribnik Karol, kaplan v Konjicah. Virk Jožef, župnik pri sv. Duhu v Ločah.
Voh Jernej, kaplan v Konjicah. Vovšek FraDjo, pristav pri c. k. sodniji v Konjicah. Štev. 20.
;.) — Poverjenik: Janez Bosina.
Kukovič Avguštin, kaplan v Kozjem. Lenart Janez kaplan pri bv. Petru. Marinka Jurij, župnik v Dobji. Sredenšek Janez, župnik v Podčetrtku.
Zabukovšek Iv., trgovec in posestnik v Tuhelju.
štev. 12.
— Poverjenik: Anton Zitža.
Kolarič Jožef, župnik v Razborjih. Ulrih France, c. k. notar v Laškem. Zorman Božidar, učitelj v Jurijkloštru.
Štev. 8.
lik: Svareč France. (Ilohenmauthen.)
Švaree France, župnik na Muti.
Štev. 3.
13.	Dekanija Nova cerkev. (P. Vojnik pri Colji.) —
Poverjenik: Franjo Juvančič.
*	Iv o s Alojzij, župnik v Čreanjictili. Brezovnik Anion učitelj v Vojniku, Cernoša Simon, župnik v Crešnicah. Dolinšek Blaž, župnik v Frankovljah. Fišer Anton, kaplan pri sv. Martinu. Gajšek Dragotin, župnik v Dobrni. Juvančič Franjo, čast. korar in dekan pri Novi cerkvi.
Karba Matija, svečenik na Dobrni. Koderman Filip, uč.telj v Frankov-Ijah.
Kukovič Avguštin, kaplan v Vojniku, l.abuh Martin, provizor pri sv. Joštu. Premozer Jožef, zasebnik v Vojniku. Pirkovič France, kaplan v Dobrovi Potočnik Anton, kaplan v Vitanji. Presečnik Gregorij, kaplan v Vitanji. SmrcČuik France, kaplan v Vojniku. Zupančič Jakob, kaplan pri Novi cerkvi.
Štev. 17.
14.	Dekanija Ptuj. — Poverjenik: LendovSek Miha.
*IIrtiš o. Benko, minorit v Ptuji.
*Kancler o. Pavel, minorit v Ptuji.
^Kukovec Jožef, župnik pri sv, Andreji.
*Meško Jakob, župnik in dek. oskrb. pri sv. Lovrencij u
^Trstenjak Jakob, bencfieijat v Ptuji.
Alekšič o. Fidelij, guardijan v Ptuji.
Bauman Vinko, kaplan v Ptuji.
Drozeg Anton, kaplan pri sv. Marjeti.
Frk Matija, beneficijat v Ptuji.
Glovvacki Julij, profesor v Ptuji.
Gregorič Alojzij, dr., odvetnik v Ptuji.
Horvat Jož , nadučitelj pri sv. Urbanu.
Hubad France, profesor v Ptuji.
Kolenko Martin, kaplan v Ptuji.
Kranjec Franco, župn. pri sv. Marjeti.
Lendovšek Mihael, vikarij v Ptuji.
Korber Miroslav, koncipijent v Ptuji.
Lorenčič Andr., kaplan pri sv. Janezu.
Mikuž Raf., c. k. davk. pristav v Ptuji.
Simonič J. N., župnik pri sv. Janžu na Dravskem polji.
Sinko Jožef, kaplan v Ptuji.
Slanic France, župnik.
Srnec Alojzij, učitelj pri sv. Andražu.
Strah Jurij, kmet pri sv. Andražu.
Šalamun o. Klemen, minorit v Ptuji.
Šuta Franjo v Ptuji.
Učiteljska okrajna knjižnica v Ptuji.
Vuk Andrej, župnik v Hajdini.
Zitek Jože, profesor na realni gimnaziji v Ptuji.
Štev. 29.
15.	Dekanija Rogatec. — Poverjenik: Anton Frelih.
*Lapuh Martin, kaplan v Rogatcu. *0 rač, nadzornik v Rogatcu.
'■''Sovič Josip, župnik v Stopercah. *Stanjko A., župnik v Stopercah. *Vraz Janez, kaplan v Rogatcu. Frelih Anton, župnik pri sv. Križu na Kisli vodi.
Jan Frencc, kaplan v Kostrivnici. Jarec Val., župnik pri sv. Florijanu. Kristan Anton, uč telj pri sv. Petru. Krušič Jakob, kaplan pri sv. Križu poleg Slatine.
Devičnik Vojteh, c. k. okrajni sodnik v Rogatcu.
Obran Lovro, kaplan pri sv, Emi. Slatinšck Anton, kaplan pri sv. Križ« poleg Slatine.
Sabot Jurij, župnik pii sv. Roku.
16.	Dekanija Šaleška dolina.
dr. Janez
*Lipold Janez, Jr., župnik v Šmartnem.
^'Trafenik Franjo, dekan pri sv. liju. Bevec Miha, kmet v Oržmirji. Fekonja Andrej, kaplan v Šoštanji.
Stramič France, c. k. davk. uradnik v Rogatcu.
Tamšž Valentin, kaplan v Žetalili. Zurnian Janez, pos. pri sv Trojici.
Štev. 17.
(P. Celje.) — Poverjenik:
Lipold.
Ilojšek Jožef, kaplan r Skalah. Ostrožnik Anton, kaplan v Skalah. Skubic Franjo, zdravnik v Molenji. Slomšek Jakob v Oržmirji. Stiplovšek Val., kaplan v Skalah.
Štev. 9.
17.	Dekanija Šmarje. — a) Poverjerik: Martin Ivanec.
*Terstcnjak I)av., župnik v Ponikvi. ■*UIaga Jožef, župnik v Št. Vidn. Cileršek Blaž, kaplan na Sladki gori. Ivanec Martin, dekan v Šmariji. Jurkovič Franjo, učitelj v Šmarji.
Lešnik Janez, trgovec v Širarji. Pajmon Anton, kaplan v Zibiki. Rakoše Miha, provizor v Žusemu. Skaza France, veliki posestnik Šmarji.	Štev.	9.
b)	Poverjenik: Dr. Gustav Ipavec. (P. St. Goorgen a. d. Siidbahn.)
*Hašuik Jožef, župnik pri sv. Jurju. *Ipavec Gustav, dr., zdravnik pri sv. Juriji.
Hernah Jožef, kaplan v Dramljah. Jarcc Valentin, učitelj pri sv. Juriju. Monetti Matija, uradnik južne železn.
Šuc Jurij, župnik v Dramljah. Šuster Balant, občinski tajnik pri sv. Juriji.
Tanšek Miha, posestnik v Slivnici. Veber Gašpar, posestnik v Lokarjuh, Štev. 9.
18.	Dekanija sv. Lenarta v Slov. Goricah.
v
a)	Poverjenik: Dom. Colnilc. (P. St. Leonhard.)
*čolnik Dom., posest, na Drvanji. Cajnko J., učitelj pri sv. Rupertu, čitalnica pri sv. Juriju.
Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani. Frk France, kaplan pri sv. Jakobu. Gogala Jan., dr. in koncip. pri sv. Lenartu.
Ilošovnik Simon, nadučitelj pri sv. Rupertu.
Ješovnik Šimen, nadučitelj pri sv.
Lenartu.
Jug Josip, dr. pri sv. Lenartu. Kalšek Alojzij, koncip. pri sv. Lenartu.
Kocovan Vinko, mežnar pri sv. Urbanu.
Kos Maks, učitelj pri sv. Juriju. Kramar Ivan, kaplan v Ilolleneku.
Kukovec Mir., posestnik na Včlki. Milošič Mih., župn. pri sv. Benediktu. Okrajna učit. bukvarnica pri sv. Lenartu.
Perko Leop., podobar pri sv. Trojici. Polič o. Bonaventura, kapucin v Dalmaciji.
Rajšp Matej, nadučit. pri sv. Juriju. Rojko France, kaplan pri sv. Benediktu.
Sadnik Rudolf, dr. zdravništva pri sv. Lenartu.
Samostan frančiškanski pri sv. Trojici.
Skalmič Jakob, učitelj pri sv. Benediktu.
Vidovič Ant., nadučitelj pri sv. Benediktu.
Weixl Janez, učitelj pri sv. Trojici.
Zadravec Jožef, kaplan pri sv. Rupertu.	Štev.	2 C.
b)	Poverjenik; Jurij Cobelj. (P. Radkersburg.)
*	Jančar France, duhoven pri sv. Petru.
*Simončič Jan. Al , kaplan pri sv. Pct.ru.
Barovnjak Jožef, župnik v Cankovi. Cobelj Jurij, kaplan pri sv. Petru pri Radgoni.
Dominkuš Jurij, učit. pri sv. Petru.
Gregorič Janko, organist v Radgoni. Murkovič Janko, učitelj v Bolotincih. Niederdorfer Marko, kaplan v Apačah. Pajtler Jakob, kaplan v Radgoni. Vitmajar Karol, kaplan v Radgoni. Zemljič Stefan, župnik v D. Siniku. Žižek Marko, župnik v Belotnicih, Štev. 12.
19.	Dekanija Velika nedelja. — Poverjenik: Anton Jesih. (P. Friedau.)
^Knjižnica učit. okraja v Ormožu.
*Majbenič Gašpar, župnik pri sv. Nikolaji.
*Petovar Ivan, dr., odv. v Ormožu.
Fric Matijaš, dekan pri Včliki nedelji.
Goričan Ferko, usnjar pri Veliki nedelji.
Grajšak Ivan, dr., notar v Ormožu.
Grajšek Janez, župnik v Svetinjah.
Horvat Božidar, krojač v Ormožu.
Jesih Anton v Ormožu.
Jurša Ivan, učitelj v Ormožu.
Kelemina Matjaš, kaplan pri Veliki nedelji.
Kosi Ivan, učitelj pri sv. Lenart i.
Kotnik France, posestnik v Ormožu.
Kovačič Štefan, učitelj v Središču. Magdič Anton, dr. med. v Ormožu. Mavčič Jožef, župn. pri sv. Tomažu. Repič Mart., učitelj pri sv. Nikolaji. Slekovec Matej, kaplan v Središču. Sova Blaž, posestnik v Ormožu. Štuhec Ant., učit. pri sv. Bolfanku. Suhač Anton, kaplan pri Veliki ne-delji.
Šporn Jožef, župnik v Ormožu. Švinger Albin, župnik v Središču. Toplak Fr., župnik pri sv. Lenartu. Trampuš J., župnik pri sv, Bolfanku. Vihar Filip, kaplan v Ormožu. Zinko Josip, učitelj v Središču.
Štev. 27.
20. Dekanija Stari trg (Slov. Gradec.) — Poverjenik: Janez Šribar.
*Sribar Janez, župnik v Pamečah. Abram Anton, c. k. davk. nadzornik *Suc Jožef, dr., bogosl. v Sl. Gradcu. v Slov. Gradcu.
Barle Jožef, nadučitelj v SI. Gradcu. Jan Ferdinand, župnik v Smiklavžu. Klavžar Fr., župnik v St. llu. Nedeljko Ivan, kaplan v Šmartnu. Ogrinec Viljem, c. k. sodu. adjunkt v Slov. Gradcu,
Potočnik Ant, kaplan v Starem trgu. Pustinck Anton, mlinar v Št. Vidu.
Sever Jožef, župnik v Podgorji pri Slov. Gradcu.
Vivod Jan., gostilničar pri sv. Florjanu.
Vrečko France, učitelj v Slovenjem Gradcu.
Walter Franjo, župnik pri sv. Vidu.
Štev. H.
2!. Dekanija Brežice. — Poverjenik: Ivan TanSek. (P. Brežice.)
*'Repič Andrej, župnik v Kapelah.
^Knjižnica učiteljska v Brežicah.
*Lenček Alojzij , pos. na Blanici.
*Mikuš Franjo, dekan v Brežicah.
*Razlag Radoslav, dr., odvetnik v Brežicah.
*Ripšol Dragotin Ford,, župnik v Vidmu.
^Slomšek Janez, župnik pri sv. Lenartu v Zabukovji.
*Srebre Gvido, dr., odvetnik v Brežicah.
Boštjančič Ivan, učitelj na Blanici.
Bregant Jurij, učitelj v Zdolih.
Cerjak Franjo, posestnik v Rajhen-burgu.
Hlebec o. Bogomir, gvardijan v Brežicah.
Jamšek Franjo, nadučitelj v Rajhen-bergu.
Janežič Janez, posest. v Brežicah.
Janžekovič Lovro, kaplan v Rajhen-burgu.
Jožek Ljudevit, c. k. okrajni glavar v Brežicah,
Kavčič Jakob, knjigovodja v Brežicah.
Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici,
Muren o. Teodorik, frančiškan v Brežicah.
Novotny Emanvcl, c. k. okr. sodnik v Brežicah.
Poljanec Jožef, učitelj v Brežicah.
Ramor Ferdinand, župnik v Pišecah.
Schopf Dragotin, frančiškan v Brežicah.
Tanšek Ivan, koncip. in posestnik.
Učiteljska knjižnica v Sevnici.
Večaj Jožef, učitelj pri sv. Antonu.
Štev. 20.
22. Dekanija Vozenica. — Poverjenik: Luka Držečnik.
(P. Frcscn-Rcifiiig, Karntner-Bahu.)
^Držečnik Luka, župan v Janževem	Meško Martin, duhovnik.
Vrhu.	Miklavec J., gostilničar v	Ribnici.
*Mraz Tomaž, župnik pri sv. Lov-	Miklavec Peter v Ribnici.
renciju v Vuhrudu.	Stopajnik Jurij v Janžev.	vrhu.
Globočnik Maks, župnik v Ribnici.	Sola Ribniška.
Kreft Alojzij, kaplan v Vozenici.	Vamlek Valentin v Ribnici.
Medved Jakob v Lehni.	Štev.	11.
23. Dekanija Zavrče.
Poverjenik: Božidar Raič. (P. St. Barbara, b. Ankenstein )
'•'■'Mlinarič J., župnik v Leskovcu. *Raič Božidar, župnik pri sv. Barbari. (P. Ptuj.)	*Rajsinger Fr., pos. in trg. v Dobravi.
*Sovič Aloks., župn. pil sv. Trojici. Kornfeld Edm., kaplan v Halozah. *Trampuš Ivan, dekan v Zavrčah. Pignar France, kaplan v Zavrčah.
Štev. 7.
Sv. Martin na Paki (P. Schiinstein).
Jurce J., kaplan.	Kocmut Janez, učitelj.
Število udov v lavant. škofiji:	ustanovnikov ...	93
letnikov ....	343
Skupaj .	436
/ ---------------------------------------------
III.	Krška škofija.
I. Dekanija Celovec. — Poverjenik: Simen Janežič.
^Čitalnica slovanska.
^Einspieler Andrej, realkin profesor in deželni poslanec.
:HJanežič Evgen, sin ‘j’ g. Antona Janežiča, profesorja.
Alijančič Aud., stolni dekan in korar.
Ambrož Matija, župnik v Svečah.
Božič Valentin, župnik v Pokerčah.
Breznik Jožef, c. k. finančni viši nadzornik v Celovcu.
Čare Peter, župnik v Porečah.
Einspieler Lamb., konz. sv. in knezo-škof. tajnik.
Jaklič Anton, bogoslovec v Celovcu.
Janežič Jožef, posestnik v Lešah.
Janežič Šimon, poročnik v pokoji.
Janežič Valentin, dr, , polkovni zdravnik.
Ljutman Matej, bogoslovec.
Sv. Mohor, družba (v zameno).
Pesjak Franjo, trg. opravnik.
Podobnik F., učitelj v Švečah.
Poljak Gvido, bank. pooblastnik.
Kossbacher Bernard, trgovec.
Rup France, pridigar pri glavni fari v Celovcu.
Šašelj Martin, duh. svetovalec.
Wieser Andrej, Btolni kaplan v Celovcu.
Zupan Josip, tajuik grof. Eggerjeve.
Štev. 23.
2. Dekanija Belak.
Pintar Peter, Zelanov na Strmiču.	Vuti Matija, kmet.
Stockl Simon, župnik v Št. Lenartu.	Štev. 3,
(P. Arnoldstein.)
3.	Dekanija Doberlaves. (Eberndorf.) — Poverjenik: Štefan Vrankar.
(P. Obcrseeland.)
*Šervicelj Matej, župnik pri sv. Ko-	Božič Ivan, duhoven v Koriteh.
cijanu.	Muden Simon, župnik v Železni Kapli.
Letopis 1878. IV.
Muri Anzelm, kupčevaleč z lesom pri Sajovee Josip, posestnik v Labudski sv. Ožbaltu na Jezeru. (P. Ober-	dolini.
seeland.)	Šenk Jurij, srenjski pisar na Jezeru.
Muri Peter, posestnik na Jezeru.	Vrankar Stefan, župnik pri ev.
Pušel Tomaž, rokodelec v Priblavesi.	Ožboltu.
Roblek Ožbalt, posestnik na Jezeru.	Štev.	10.
4.	Lješe. (P. Prevali. — Poverjenik: Ivan Gostenčnik.
Ellmeyer Gašpar, posest, v Lješah. Lipold Marko, rud. urad. v Lješah. Gostenčnik Ivan, trg. v Lješah.	Stev.	3.
5.	Dekanija Pliberk. (Bleiburg.)
Bergmann Val., župnik pri Fari.	Lakner Janez, župnik v Koprivnici.
Jerman Jurij, kaplan pri Pari,	Leskovar Josip, župnik v Svabeku.
Kolenik Valentin, kmet v Pliberci.	Štev.	5.
Kulterer Jurij, advokat v Pliberku.
6 Sv. Pavel- — Poverjenih: Pivec o. Franjo Sal.
*Pirec o. Franjo Sal., predstojnik	Vcnedig p. Herman, gimnazijski
gimn. konvikta,	profesor.
Mlakar p. Maksim., samost, dohod-	Štev,	3.
ničar.
7.	Dekanija Tinje. (Tainah, pošta Velikovec.)
Hutter Ivan, kaplan v Tinjali.	Serajnik Lovro, prošt v Tinjah.
Štev. 2.
8. Dekanija Velikovec.
Kikelj Tomaž, župnik na Rudi.	Krofič Mihael, župnik.
(Ruden.)	Štev.	2.
9. Dekanija Ziljska dolina. — Poverjenik: Dr. Jernej Levičnik.
Levičnik Jernej, dr., dekan pri sv.	Vavt.ižar Luka, župnik	v Ziljski
Mohoru.	^	Bistrici.
Stembal Davorin, duhoven v Cačali.	Vigele Ferdo, posestnik	v Ziljski
Šuster Janko, farni oskrbnik v Bistrici.
Borljah,	Vilčnik Gašpar, učitelj v Gorjah.
Štev. 6.
10. Dekanija Zgornji Rož. (p. Velden, Kii.rnten.) Poverjenik: Val.
Lesjak.
Knaflič Radoslav, kaplan pri St.	Lesjak Valentin, župnik v	Dvoru.
Jakobu.	Lipič Janez, mlinar v Dulah.
Marinič Janez, župnik v Lipi. Oblak Anton, župnik v Gozdanjih.
II. Dekanija Spodnji Rož.
Colarič Franjo, orglar v Glinjali. Godec Janez, župnik v Glinjab.
Sumper Janez, župnik v Skočidolu. Weiss Peter, kmet v Dvoru.
Štev. 7.
—	Poverjenik: Janez Godec.
Sablačan Lovro, krčmar in štacunar.
Štev. 3.
12.	SaVOdnje (Gmiind). — *Hraševcc France, okr. načelnik.
13. ŽabniCO (na Koroškem).
Ferčnik Lambert, dekan v Žabnicali. Wieser Janez, župnik na Pontablu.
Štev. 2.
Število udov v Krški škofiji: uatanovnikov	.	6
letnikov .	.	G4
Skupaj . 70
IV.	Goriška nadškofija.
I. Gorica in njena okolica. — Poverjenik: Andrej Marušič.
*Golmayr Andrej, dr., knez in nadškof. _
:,:Bensa Stefan, kanonik.
*Budal Bernard, stud. viših šol.
*	Grča Blaž, kaplan v Čepovanu. *Jakopič Josip, dr.
*C. k. knjižnica študijska. ^Kocijančič Štefan, bogosl. profesor in častni kanonik.
^Knjižnica cent. bogosl. semenišča. ^Marušič Andrej, gimn. profesor. ^Solkanska čitalnica (plač. Solkanski Andrej.)
*Tonkli Josip, dr., advokat.
*Vales Marko, vikar v Oseku.
Bajc Anton, učitelj v Renčah.
Balič Josip, bogoslovec.
Benko Jakob, učitelj v Sovodnjak. Bregar o. Albin, frančiškan.
Cibič Anton, dekan v Črnicah. Čebular Jakob, c. k. profesor više realko.
Crv Anton, vikar v Brdib pri Gorici. Erjavec Franjo, c. k. profesor više realke.
Faganclj Štefan, kaplan v Renčah. Ferfilja Franjo, trgovski opravnik. Fister o. Pacifik, frančiškan.
Fon Jakob, mašnik v bog. semenišči. Gabrijelčič J., dr., bogoslovski prof. Gerbec Ivan, kaplan v Mirnu. Gregorčič Anton, vikar pri sv. Florijanu pri Gorici.
Goljevšček France, kaplan v Biljani. Goljovšček Alojzij.
Hafner Franjo, gimn. prof.
Hribar Anton, učitelj na vadnici. Jarec Ivan, kaplan v Bovcu.
Jeglič Andrej, vodja dež. račun, v Gorici.
Jug Anton, kaplan v Prvačini.
Jug Tomaž, učitelj v Solkanu. Kafol Štefan, častni kanonik in nadškof. kancclar.
Knjižnica učiteljska goriške okolice. Knjižnica više gimnazije.
Knjižnica više realke.
Kodelja Josip, kaplan v Dornbergu. Komel Mih., c. k. srednje-šolske pri-pravljavnice učitelj.
Kumar Val., učitelj na c. k. vadnici. Lašič France, posestnik v Končali. Lazar Mat., gimn. prof.
Lukežič Janez, vikarij v Gabrijuh pri Mirnu.
Malinič Anton, prefekt v mladcnšnici kn. nadškofovi.
Mašera Jožef, vikarij v Št. Mavru. Moc Jožef, prof. na učit. izobraže-vališču.
Nanuti Antoniu, duhoven v Gorici. Pahor Anton, kaplan na Srpenici.
2.	Dekanija Bovec. —
Ceket Franjo, kaplan v Srpenici. Grželj Ivan, učitelj v Srpenici. Hoban Josip, nadučitelj v Bovcu. Kenda Anton, krčmar v Bovcu. Kobal Peter, dekan v Bovcu. Kurinčič Janez, kaplan v Srpenici.
Pavletič Andrej, vodja gluhonemov. Pavletič Jožef, vikarij v Cerovem. Pečenko Andrej, kaplan v Biljah. Perko Andrej , živinski zdravnik v Gorici.
Povši Franjo, profesor in voditelj kmet. šole.
Premeri I-jud., železnični voditelj in uradnik.
Rojic Aleksij, dr., zdravnik.
Rudež Anton, učitelj gluhonemih. Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori. Semenišče mladenško, knezoškof. Šavnik Anton, posestnik v Biljah. Škrabcc o. Stanislav, frančiškan. Štrckclj Karol.
Tonkli Nikolaj, dr., advok. kandidat. Urbančič Lovro, profesor v Gorici. Velikonja Josip, spovedn. na sv. Gori. Vidic France, kaplan v Gorici. Vodopivec France, c. k. profesor in okr. šol. nadzornik.
Zavadlav France, posestnik v Šent-Audrcžu.	Štev. G9.
Poverjenih: Kobal Peter.
Leban Andrej, previdnik v Soči. Likar Janez, kaplan v Vojskem. Sorč Alojzij, posestnik v Bovcu. Stres Anton, učitelj v Bovcu.
Žagar Andrej, posest, v Srpenici. Žagar Franjo, posest, v Srpenici.
Štev. 12.
3.	Dekanija Cirkno. — Poverjenik: Josip Jeram. (P. Kirchlein.)
Harmel Adolf, župnik v Šebretjih. Hovar France, župnik na Senviški gori.
Jeram Josip, dekan v Cirknem.
Jereb Joahim, kurat v Jagerščah. Seljak Anton, vikarij v Novakah.
4. Dekanija Črnice. (P. Ajdovščina.)
*„Edinost“, društvo.
Ballogli, bratje, v Ajdovščini.
Sitar France, župnik na Bukovem. Starman Štefan, vikarij v Orehku. Širca Janez, nadučitelj v Cirknem. Wester Janez, vikarij v Otaležu.
Štev. 9.
—	Poverjenik: Simen Gaberšček.
Faveti Anton, posestnik v Skriljah. Gabršček Širnen, prov. v Ajdovščini.
r
Logar Jakob, župnik pri sv. Križu.	Samostan kapucinski pri sv. Križu.
Poljšak Alfonz, kapi. pri sv. Križu.	Setničar Jakob, nadučit. v Ajdovščini.
Kerkoč Štefan, vikarij v Lokavecu.	Vodopivec Janez, trgovec v Kamnji.
Rjavec Blaž, župnik v Batujah, Rustja Franjo, posestnik v Skrilih.
Štev. 12.
5.	Devin. (P. Nabrežina.) — Valentinčič Štefan, kaplan v Devinu.
6.	Gradiška. — Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici (Gradišča).
7.	Dekanija Kobarid.
Bandel Blaž, kaplan v Kobaridu. Carli Srečko, nadučitelj v Kobaridu. Črv Jan. Nep., vikarij na Sedlu. Dominko Franjo, učitelj in ravnatelj pripravnice v Kobaridu.
Jekše Andrej, dekan v Kobaridu. Mancini Anton, kaplan v Starem Selu.
Milek Dragojila, učiteljica v Kobaridu.
Peternel Jurij, vikarij v Borjani. Podreka Jožef, župnik v Breginji. Slokar Janez, vikarij v Logčh. Štrukelj Miha, vikarij v Trnovem.
Štev. 11.
8.	Dekanija Kanal.
*Wolf Ivan, župnik v Mirnu.
Čerin Tomaž, vikarij v Avčah, čitalnica narodna v Kanalu. Domeniž Ivan, učitelj v Desklah. Gaberšček Franjo, c. k, davkar v Kanalu.
Juh Janez, vikarij v Lokovcu. Kodre Janez, kaplan v Kanalu. Kravanja Andrej, kaplan v Kanalu. Lisjak Andrej, dr., zdravnik v Kanalu.
Lukančič Tomaž, učitelj v Gorenjem polji.
Pavša Anton, duhovnik.
Skočir Jožef, vikarij v Lomu.
Škert Andrej, vikarij v Kalu. Tomšič Jožef, vikarij v Levpi. Trpin Anton, vikarij v Zapotoku. Ukmar Anton, vikarij Marija Celjski. Vodopivec Vinko, učitelj v Ročinju. Vogrič Janez, nadučitelj v Kanalu. Vuga Andrej, vikarij v Ročinju. Zega Miha, učitelj v Kanalu. Žnidaršič Andrej, vikarij na Banj-šicah sv. Duha.
Štev. 21.
9. Dekanija Komen. — Poverjenik: Gregorčič Šimen. (P. Rihenberg pri Gorici.)
*Kavčič Josip, notar v Komcnu. Božič Anton, vikarij v Batah. Doljak Jakob, župnik in dekan v Komenu.
Ferfolja Josip, kaplan v Šmarijah (P. Ajdovščina.)
Gregorčič Šimen, kapi. v Rihcnbergu.
Hebat France, vikar v Voščici pri Komcnu.
Kodelja Josip, kaplan v Dornbergu. Kolavčič Jan., kaplan v Dornbergu. Kramar Filip, župnik v Dornbergu. Križman Ignacij, učitelj v Dornbergu. Leban Franjo, kaplan v Komenu.
Ličen Janez, župan v Rihenbergu. Makuc Anton, vikarij v Kobilji glavi. Pečenko A., pos. Bin v Rihenbergu. Pipan Jožef, vikarij na Vojščiči (P. Ajdovščina.)
Polšak France, župan v Šmarijah. Poniž Ambrožij, učit. v Rihenbergu. Poniž Benedikt, c. k. okrajni šolski nadzornik v Kopru.
10. Dekanija Tomin. —
^Čitalnica narodna v Tominu. *Knjižniea okrajna učiteljska v Tominu.
Budal Leop., c. k. sodnik v Tominu. Carli Alozij, župnik pri sv. Luciji. Devetak Gabrijel, zasebnik v Tominu.
Gabršček Andrej, trg. v Tominu. Golja Jožef, vikar v Lomu.
Ivančič Jožef, c. k. bilježnik v Tominu.
Jež Franjo, biljcžniški pisar.
Kogoj Peter, učitelj in vodja. Kovačič Nace, pos. pri sv. Luciji. Kragelj Jožef, dekan v Tominu. Lužnik France, vikar v Ročeh. Marinič France, duhovni pomočnik v Tominu.
Rebek Anton, c. k. davkar v Komenu, Rudež Jožef, posestnik v Kobilji glavi.
Šinigoj And., pos. sin v Dornbergu. Tomšič Fr., učitelj v Rihenbergu. Vuga Peter, kurat v Škrbini.
Štev. 23.
Poverjenik: Kragelj Jožef.
Mlekuž Jožef, administr. v Nemškem Rn tu.
Peucin Dragotin, duh. v pokoji v Tominu.
Pervanja Martin, vikar na Idriji pri Bači.
Pipan Anton, vikarij v Kamnu.
Pittamic Janez, dr., odv. pripravnik v Tominu.
Premerstein pl. Janez, dr., c. k. bilježnik.
Primožič Franjo, bilježn. pisar v Tominu.
Skočir Jožef, vikarij v Lomu.
Smrekar Franjo, vikar na Libušni.
Urbančič Andrej, vikar na Pečinah.
Volerič Valentin, učitelj na Liveku.
Štev. 25.
ustanovnikov .	17
letnikov .	.	.	167
Skupaj .	184
Število udov v goriški nadškofiji:
V.	Tržaško-kopcrska škofija,
I.	Trst in njegova okolica. -
*DobriIa Jurij, dr., škof.
*Bučar France, trgovec.
*Ccgnar Franjo, viši telegrafist. *čitalnica narodna.
*Fegec Franjo, c. k. namestnijski svetovalec.
'•'''Gorup Jožef, vel. trgovec.
a)	Poverjenik • J. Dolinar.
*KandernaI France, gimn. profesor. ^Kastelec France, trgovec.
*Klodič Anton, c. k. deželni šolski nadzornik.
'■‘•'Komar Vekoslav, uradnik deželne glavne blagajnice.
'^Kersnik Ferko, trgovec.
*Lavtman Janez, trgovec.
*Pertot Janez, posestnik v Barkoli. *Sušnik Gašper, stotnik, brigado-auditur.
*	Vesel Koseski Jovan, c. k. finančni svetovalec, častni ud.
*Vovk Janez, župnik v Bazovici. *Žvanut Matija, trg. pomočnik. Baron Kuhnov polk št. 17. v dar. Bartl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu. Bonin Jurij, učitelj v llojanu.
Bunk Franjo, učitelj v Nabrežini, črne Janez, kaplan pri sv. Jakobu. Čitalnica v Rojani. .
Debelak Miha, kaplan pri sv. Antonu v Trstu.
Dekleva France, trg. agent.
Deželna višja sodnija za kaznilnico v Gradiški (v dar.)
Dolenec Viktor.
Dolinar J., na Dovgani.
Dovgan Anton, uradnik pri južni železnici.
Dura Rok., trgovski pomočnik. „Edinost‘‘ društvo.
Ferluga Antonija, učit. pri sv. Ivanu. Flego Peter, škofov kaplan.
Geržel Anton, trg. knjigovodja. Glavina Blaž, duboven v koperski kaznilnici.
Gnjezda Franjo, katehet.
Godina Jožef, finančni komisar. Gomiljšak Jakob, nemški pridigar pri sv. Antonu v Trstu.
Hut Karol, c. k. vojni kaplan. Jančar Jožef, učitelj v Katinari. Jarina Vokosl., uradnik južne železnice.
Jereb Gregor, c. k, telegr. uradnik.
Kalister Ivan, zasebnik.
Kapus Šimen, škofov sluga.
Katalan Božidar, trgov, pomočnik. Kenda Anton.
Klemenčič Ivan, telegr. uradnik. Kocijan Jakob, kaplan pri vdliki Materi Božji.
Križman Jos , duhoven pri sv. Ivanu. Kurent Maks, trg. agent.
Leban Josip.
Legat Jan. Nep., katehet dekliške šole in škofov tajnik.
Mankoč Josip, trgovec.
Novak Tomaž, trgovec v Trstu. Omers Jože, duhovnik v Trstu. Pahor Mih., trgovec v Trstu.
Penko Franjo, hišnik v Hotel Evrope. Pogorelec Ivan, telegr. uradnik. Poženel Anton, telegr. uradnik. Potočin J., trgovinski pomočnik. Rogač Anton, duhovnik v Katenaru pri Trstu.
Rozina Anton.
Stavdaliar Ferd., častni korar in c.
k. gimn. profesor v pokoji.
Šušt Jan., dr., bogoslovja profesor ' in škofov kancelar.
Truden Miha, trgovec.
Urbas Viljem, c. k. profesor više realke.
Užnik Ivan, c. k. prof. više realke. Vončina Lipe, duhovni pomočnik na Občini.
Uršič Alojzij, pisar.
Valenčič Ivan, trgovec.
Vesel Jožef, telitovec v c. k. dogani. Vodnov Davorin.
Wratscliko France, gimn. profesor. Žerjav L. v Borštu pri Trstu.
Štev. 74.
b)	Poverjenik: Ivan Nabrgoj.
Gorjup Ivan, posestnik v Proseku. Nabrgoj Ivan, župan in posestnik Marcina Ivan, ukitelj v uč. priprav- v Proseku.
nici v Proseku.	Valentič	Anton,	učitelj	v	Proseku.
Štev. 4.
*Jan Jurij, dekan v Dolini.
Bitenc Anton, učitelj v Dolini.
Fink Jože, kaplan na Klancu. JuriševecStepan, gostilničar v Milah. Klemenčič France, duhovnik v Podgorji-
Klemenčič Jernej, župnik v Prcdloki. Koren Ivan, kmet v Podgorji. Metlika Anton, trgovec v Klancu.
Mikuš Josip, duh. pomočnik v Dolini. Pavli Lojze, kaplan v Borštu.
Reko Franjo, vžitni opravnik v Bolj uncu.
Sila Matija, župnik v Rodiku.
Sterle France, načelnik postaje v Divači.
Švet Ivan, kaplan v Podgorji.
Štev. 14.
b) Peverjenik: Rekar Janez. (P. Lokev (Corgnale) pri Divači).
*Notar Tone, duh. pomočnik v Brezovici.
Benedek Janez, župnijski oskrbnik v Brezovici.
Kraljič Fr., duh. pomočnik vBrozovici.
Matičič Franjo, kaplan v Vatovljah. Praprotnik Avgust, učitelj v Lokvi. Rekar Janez, kaplan v Lokvi.
Stev. 6.
3. Dekanija Jelšane. (P- st. Peter, Krain.) — a) Poverjenik: Valentin Pušavec.
Jonko Štefan, vikarij v Podgraji. Košič Martin, učitelj v Jclšanah. Plata Valentin, kaplan v Jelšanah. Podkrajšek France, nadzornik železniške postaje v Sapijanali.
Pušavec Valentin, dekan v Jclšanah. Rebolj Matej, župnijski oskrbnik v Klani.
Škerl Jožef, kaplan v Jelšanah.
Štev. 8.
d) Poverjenik: Fr. iSabec. (P. Podgrad, Illir. Castelnuovo.)
*Šabec France, trgovec v Podgradu. Breceljnik Ivan, župnik v Hrušici. Kokole France, c. k. davkar v Podgradu (sedaj v Malem Lošinju.) Kuntara Anton, posestnik in poštni opravnik v Podgradu.
Mahnič Ivan, duhovnik v Starači. Markič Matej, kaplan v Hrušici. Poklukar Martin, župnik v Vodicah. Zajec Anzelm, duhoven v Hrušici.
Štev. 8.
4. Dekanija Tomaj. — Poverjenik: Jernej Brence.
'•'‘črne Anton, posestnik v Tomaji. Benigar Anton, učitelj v Tomaji. Brence Jernej, duh. v Dutovljah. Cvek Lavoslav, nadučitelj v Sežani. Dutovlje, vaška knjižnica, (plačuje g. Tavčar v Ljubljani.)
Gulič Franja, posestnikova soproga v Sežani.
Knjižnica učiteljska, okr. v Sežani. Legat Fdv., duhoven v Lipnici. Narobe Janez, duhoven v Taboru. Strle France, predstojnik v Divači. Štrukelj Miha, pisar v Naklem. Šubic Primož, duhovnik v Koprivi. Zupan Jožef, duhovnik v Sežani. Živec France, posestnik v Skopem.
Štev. 14.
5. Dekanija Koper. — «) Poverjenik: Jakob Sila.
Kleinmayer pl Julij, c. k. profesor Teran France, duh. v Pomijanu.
na učiteljišči v Kopru.	Žvokelj Iv., c. k. davk. uradnik v
Poniž Benedikt, učitelj	na vadnici.	Kopru.
Sancin Jožef, provizor v Rižani.	Štev.	6.
Sila Jakob, katehet na učiteljišču v Kopru.
6. Dekanija Kastav. — Poverjenik-. Anton Sovdat.
Čitalnica narodna v Kastvu.	Legat Franjo, c. k. pristav v Vo-
Janec Josip, duh. pastir v Rukavcu.	loškem.
Kjuder Anton, duhovni pomočnik v	Sovdat Anton, c. k. davkarski nad-
Lovranu,	zornik v	Voloskem.
Štev. 5.
7. Dekanija Piran. — Poverjenik: France Ravnik.
Belec Ivan, duh. pomočnik v Kan-	Ravnik France, župnik v Dvoru.
fanaru.	Skočir Avguštin, kaplan pri Materi
Matjan Valentin, Kurat	v Risani.	Božji na	Krasu.,
Štev. 4.
8. Dekanija Pazin — Pičan. — Poverjenik: Herman Venedig.
(Pazin, Istrien.)
'■'''Volčič Jakob, kurat v Zarečji.	Križaj Bartol, duhovni pomočnik v
Beniger o. Adjut, frančiškan v Pazinu.	Žminji.
Berbuč Ivan, c. k. gimn. profesor	Matejčič Franjo, c. k. gimn. prof.
v Pazinu.	v Pazinu.
Bukovec Franjo, pl. oskrbnik v Tr-	Orlič Franjo, plovan v Žminji.
bižu.	Perušek Rajmund, c. k. gimn. prof.
Fabris Anton, duhovni pomočnik v	v Pazinu.
Lindaru.	Sajevec Jakob, kurat v Borutu.
Hočevar Ivan, c. k. davkarski uradnik	Venedig Herman, c. k. gimn. pro-
v Pazinu.	fesor v Pazinu.
Ivančič Jože, c. k. gimn. profesor	Zimerman Matija, župnik v Gradišfji.
v Pazinu.	Štev.	15.
Jelušic Raim., duhovni pomočnik v Pazinu.
9. Dekanija Buzet. (Piuguente.) — Poverjenik: Anton Petelin.
Grosman Edvardo, kaplan t Buzetu. Petelin Anton, kaplan v Buzetu.
10.	Permatli. Pezdič Miha, postni opravuik.
II. TrUŠke. (P. Capo d’ Iatria.) Kosce Franco, župnik v Truškah.
12- Umaga. (Istria.) — Rovnik. Pira.no: — Jugo M., župnik v Mate*
radi pri Umagi.
13. BerŠeC (Istrija). Logar Franjo, župnik.
Število udov v tržaški škofiji:	ustanovnikov	.	.	22
letnikov .	.	.	.143
Skupaj	.	.165
VI.	Sekovska škofija.
I. Admont. — Poverjenik: Pivec o. Maksimiljan.
"Lajh o. Korbinian, giran. profesor.	Rešek	o.	Enrik, župnik.
^Matevžič o. Eginard, giinn. prof.	Švare	o.	Alkuin, župnik.
*Pivec o. Maksimiljan.	Trček	o.	Egidij,	župnik,
*Vagaja o Rudolf, župnik.	Štev.	7.
2. Cmurek.
Pavalec Jurij, kaplan v Cmureku.
3. Gradec.
*Ipavec Benj., dr., zdravnik.
*Krek Greg., dr., prof. slav. slov. na vseučilišču.
*Macun France, bivši sodu. pristav.
*Muršee Jožef, dr., realk, profesor v pokoji.
*Simouič France, dr., uradnik Iva-nejske knjižnice v Gradcu.
*Svajgar Gabriel, gvardijan minorit, samostana.
*Vošnjnk Miha, inženir juž. železn,
Hauptman France, prof. na c. k. ženskem uč. izobraževališču. llay-dengasse, 8.)
Herman M., c. k. sodnik in deželni odbornik.
Hoffer Edv,, dr., profesor na viši realki.
Kocijančič Alojzij, kamnosek.
Končnik Peter, prof. na c. k, izobraževališču za učiteljice«
Kovačič J., župnik v Vrbovji.
Lavrič Josip, učitelj mestnih ljudskih šol.
Lupšiua, ravnatelj v zastavnici.
Macun Ivan, c. k. gimn. profesor.
Misia Jak., dr., knezoškof. tajnik.
Mol Lavoslav, duhoven delalnice.
r
Opravništvo (Oekonomat) c. k. nad-sodnije (po 5 iztisov v dar.) Paltauf Jak., župnik v pokoji. Petelin J., magistr. blagajnik.
Pirnat Jakob, odv. koneipijeut. Polak P. Alojzij, miuorit. prokurator. Kegula France, uradnik.
Robič Mat., dr., bogosl. profesor. Seifrid Ludwig, duhovnik v e. k. kaznilnici.
Senior, dr., zdravnik.
Skodlar Henrik, kupec.
Stanonik Jož., dr., bogosl. profesor na vseučilišču.
Svetina Janez, duh. doktorand filozofije.
Slik Jož., župnik pri sv. Margareti na Vabi.
Šubic Šim., dr., c. k. profesor vseučilišča.
„Triglav“, društvo.
VVallner Peter, niž, realke katehet.
Štev. 34.
Dijaki na vseučilišču.
Kosi Anton, filolog.	Rojnik Kronoslav, filozof.
Lasbaeher Josip, filozof.	Sinkovič Dragotin, filozof.
Lendovšek Josip, filozof.	Šket Radoslav, filozof.
Pihlar J., filozof.	Štev. 8.
4.	Vorau: Kramberger Feliks, kauonik.
5.	GratlCII	(p.	Koflah): Kolenko Jožef, župnik.
6.	St. Peter	pri	Judenburgu: Kitak Franjo, kaplan.
Število	udov v	sekovski škofiji: ustanovnikov .	.	11
letnikov ...	42
Skupaj .	.	.	53
VII,	Udje v raznih krajih.
I.	Bisag. (P. Breznica pri Varaždinu): Vojska Lavoslav, župnik.
2.	Buda-Pešt: *Dr. Turner Pavel.
3.	DijakOVar: '•r'Strossmayer J. Juraj, biškup.
4.	Črnilog: p. Lokve pri Reki (Fiume). Poverjenik: Franjo Ahčin.
Ahčin Franjo, učitelj v Črnem logu.	Stefančič Matej, trg. v Črnem logu
Durbešič Avguštin, posestnik na	Valšič Rade, župe opravitelj v Pra-
Grobniku.	putniku	pri	Bakru.	Štev.	4.
5 Dubrovnik (Ragusa): Namar France, c. k. vodja žandarraarijske po postaje v Kninu. Stari Anton, dr., c. k. vojni nadlečnik.
6 Dunaj. A.
Kajevskij Mih. buškup, častni ud.
*Cigale Matej, c. k. minist. tajnik.
*Conrad Sigmund, njeg. ckscelcncija baron Eybesfeld, c. k. namestnik Doljno-avstrijski, skrivni svetovalec i. t. d.
*Firbas France, odgojitelj.
^Miklošič pl. France, profesor na vseučiliSču.
*Napret Teodor, dvorni svetnik pri najviši sodniji.
♦Pogačnik Ferd., dr., odvetnik.
*Šuman Josip, prof. akad. gimn.
*Winkler Andrej, c. k. dvorni svetovalec.
*Žvegel Josip, baron, ministerski svetovalec vnanjih oprav. (Ball-platz).
Godnič Jos., duhoven v Avgustineji.
B.
Detelja Franc, profesor v Dunajskem Novem mestu.
Gogala Ivan, stud. jurist.
Karlin Jože, stud. phil.
Kos Anton, modroslovec.
Kos Franjo, stud. hist,
Lapajne Štefan, stud. jur.
Lasič Josip, pravdnik.
Nemanič Davorin, modroslovec.
Orozem Franc, stud. phil.
Smola Albin, jurist.
Schreiner Enr., prirodoslovec.
Ilabo Josip, učitelj v Fiinfhausen-u.
Jelenec Jan., prefekt v Terezijanišču.
Jevnikar Jakob, ravnatelj pri miui-sterstvu za deželno bran.
Kogovšek Matija, uradnik obrtn. in trgov, zbornice.
Koželj Anton, prefekt na c. kr. Terez, akademiji.
Kulavec Jan., dr., dvorni kapelan in vodja viših bogoslovskih včd v Avgustineji.
Navratil Iv., c. k. najvišega sodišča pristav.
Novak Peter, prefekt v Terezijami. (Knjige v Kamno Gorico št. 22.)
Scžun Žiga, bank. uradnik.
Stritar Josef, c. k. gimn. profesor na Dunaji.
Štev. 21.
Šorli Ivan, pravoslovec na vseučilišču.
Štajcr, jurist.
Suhač Matevž, vseučiliščnik.
Šuklje France, c. k. gimn. profesor v Dunajskem Novem mestu.
Šušnik, modroslovec.
Urbanija Jakob, poštni uradnik. (Cen-tralbahnhof, Frachtcnausgabe.)
Višnikar Franc, jurist.
Zmerzlikar France, kem. in tehn. vodja fabrike za kotranove izdelke v Angernu pri Beču.
Štev. 19.
7.	Delnice: Majnarič Jakob, učitelj.
8.	Gospič V Vojni krajini. Valon Josip, svčtnik sodnije.
9.	Jindrihov Hradec na Češkem: Mašek Ignacij, gimn. profesor.
10.	Hallstadt: Križnicka Dragutin, c. k. kontrolor.
II.	Pariz: Picot Emile, podkonzul v Parizu (knjige pod napisom): Mena. Emile Picot. Viceconsul de France 3 Plače d’Eylau Pariš. (Durch Giite des Herrn Speyers Duran bei der franzosischcn Botschaft in Wien).
12. Karlovec: — Poverjenik: Pfeifer o. Milko,
*Steklasa Ivan, profesor.	Majtinger dr. Vojteh, gradski fizikus.
Pfeifer o. Gratus (Milko), vikar in	Štev.	3,
provizor v Karlovcu.
13.	LVOV: *ChocholovSek Emanvel, zemljemerec. Preis Amalija rojena Gregoračeva (Griine Gasse, Nr. 19).
14. Lokve: (pri Reki). Poverjenik: MajnariČ Ojuro.
Konic Josip, kotarski lečnik.
Majnarič Gjuro, poštar.
Vilfan Ivan, poreznik.
15. Materija: (v Istri). Perniaek Blaž, narodni učitelj.
16.	Novi Ičin (Neutitscliein) : Apih Josip, profesor deželne realke. (Sehmicdgasse, 171.)
17.	Šibenik: Miglič Peter, dr., nadlečnik 18. polka pešcev.
18.	Oderberg: Milič Anton, poštni oficijal (kolodvor).
19. Osek.
Gradišnik Franjo, vodju brzojava.	Jazbec Ivan, nadtelegrafist.
Hržič Anton, gimn. prof.	Kodrič Andrej, gimn. prof.
Iloker Franjo, telegrafist.	Kolarič Baje, ravnatelj štedioniee.
Horvat Matija, pravoslov.	Leitner Franjo, telegrafist.
Štev. 8.
20.	Pitten (Spodnja Avstrija) : Cirman Anton, učitelj.
21.	St. Polten (Spodnja Avstrija): Nemec Anton, poštni opravnik.
22.	Poreč: Zarli France, c. k. davk. nadzornik v Poreču.
23. Praga.
Beseda umetniška.	Rieger Franjo, Ladislav, častni	ud.
Matica češka.	Spolek pravniški.
Prvi spolek Gabelsbergerjevih ste-	Štev.	5.
nografov.
24.	Požega (Slavonija).
“Mazck Anton, gimn. ravnatelj.
.Raič o. Ivan Kapistran, gvardijan v Karlobagu.
25. Reka Poverjenik: Franc Blaž.
'•''Blaž France, trgovce.	Markovič Ivan, realk, vodja.
Atrič Franjo, c. k. prof. na Reki.	Slamnik Ljudovik, gimnazijalni	rav-
Barbič Erazem, dr.	natelj.
Čičigoj Jakob, gimn. prof.	Zupan Jan., gimn. profesor,
Fiamin Ivan, dr., kanonik i župnik.	Štev.	9.
Knjižnica oo. frančiškanov na Ueki
t
SebeniCO (v Dalmaciji): Barbič Martin, pri c. k. dalm. drž. železnici.
25.	Zlatar (Hrvatska): Božič Valentin, grajščinski rendator.
26.	Sisek: Pavlica Stevo, trgovec.
27.	Slunj: Zor Lovro, okrajni zdravnik.
28. DekanOVaC (P. čakovac v Medjumurju), I uci Anton, župnik.
29. Trsat (P. Sušak): Merk o. Sofronij.— Ziherl o. Lenart, vi k »rij. —
O.	Veleč Avguštin, kapucin. — Tabor Rupert, kapucinski klerik.
Vahrn (pri Briksenu): Solkanski Andrej.
30. Varaždin.
*Francelj Bar., učitelj na niži realki Križan Josip, dr., gimn. profesor, v pokoji.	Žugič Stefan, profesor.
Štev. 3.
31. VinkOVCe v Slavoniji: Ogrinec Jožef, profesor.
32. Zagreb: Poverjenik: Anton Kos.
Rački Franjo, dr., častni ud.	*Kos	Anton, tajnički pristav ban-
*Bradaška Franjo, ravnatelj kr. gimn.	skega stola.
v Zagrebu.	'^Košiček Ubaldo, mestni kaplan.
^Jelovšek Martin,	prof.	na	realki.	*Mažuranič Anton, gimn. ravnatelj
*KasteIee Franjo, stotnik 53. peš-	v pokoju.
polka.	‘■'‘Stare Josip, profesor na višej realki.
*Kopač Jožef, dr.,	odvetnik.	*Vančas Aleksander, dr., zdravnik.
*Weber Adolf, kanonik.
*Zoričič Peter, prof. na realki. Derenčin Martin, dr.
Eisenhut Miroslav, stolar in posest. Pogl Emil, župnik v Ivupčini.
Fon Josip, dr. v bolnici milosrč nikov.
Gnjezda Anton, trgovec.
Grbec Franjo, pevec brv. opere. Kukuljevič, pl. Sakcinski, Ivan.
Lipež Viktor, prof. na realki.
Magdič Franjo, profesor Marn France, profesor.
Matavšek Ferdo, kr. državnega nad-pravdnika namestnik.
Mesič Matija, rektor vseučilišča. Mrazovič Ladislav, vladni perovodja. Naglic Ivan.
Novak Josip, vrhovni blagajnik v pokoji.
Pažur Josip, mestni kaplan.
Društvo sv. Jeronimo (po Jugoslovanska akademija Matica hrvatska.
Sevnik Vinko, vččnik kr. banskoga stola.
Simončič Gjuro , prof. preparandije. Smičiklas Tade, gimn. profesor. Strožir Ivan, prof. kr. više realke. Saler Franjo, učitelj.
Tomae Jožef, vojni kurat.
Tomšič Ljudevit, učitelj.
Valjavec Matija, prof. kr. gimn. Vakanovič Jar., prist. kr. stola sed-morice.
Vidovič Ante, katehet v samostanu milosrčnih sester.
Vidrič Lovro, dr., odvetnik.
Vršeč Anton, finančni uradnik. Weingrl Josip, dr. v bolnišnici mi-losrčnikov.
Weis Franjo, kavarnar.
Zeiningcr Bojnoinir, pek.
Žepič Sobastijan, gimn. profesor. Žugčič Josip.
1 odtis).
(po 3 odtiske).
Štev. 44.
33- Za Rusijo. — Poverjenik: g. Mihael Rajevskij.
*Bolo Davorin, profesor.	12	iztisov	za	društva,	s	katerimi	je
*Slavjanski dobrodelni komitd v St.
Petersburgu.
Stiftar Franjo, prof. v Petrogradu.
31
12G
^Matica'1 v zvezi književne vzajemnosti.
Štev. 5.
Število udov v raznih krajih: ustanovnikov
letnikov .
Skupaj
157
V d jan ski zvezi književne vzajemnosti je „Matica":
1. Z Matico dalmatinsko v Zadru od 1864. 1.
2. Z Matico srbsko, v Novem Sadu od 1864. 1.
3. Z Matico gališko rusko v Lvovu od 1865. 1.
4. Z akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1874. 1. *)
*) Njenemu predsedništvu pošiljajo se po trije iztisi vsake knjige: eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno predstojništvo po dr. J. Muršečevi želji dajo najizvrstuejšima slovenskima dijakoma na vseučilišču.
5.	Z	društvom bv. Jeronima v Zagrebu od 1869. 1.
6.	Z	Matico češko v Pragi od 1866. 1.
7.	Z	besedo umetniško v Pragi od 1866. I.
8.	Z	društvom (spolkom) pravniškim v Pragi od 1866.	1.
9. S prvim društvom Gabelsberger-jevih stenografov v Pragi od 1870.1.
10.	Z	društvom sv. Mohora v Celovcu od 1866. 1.
11.	Z	društvom aDthropologiškim v Moskvi od 1866. 1.
12.	Z	akademijo carsko v St. Petersburgu od 1861. 1.
13.	Z	občestvom za izdavanje narodnih spominkov v	Vilni od 1869. 1.
14.	Z	Mumjecovsko muzejo v Moskvi od 18G9. 1.
15.	S	knjižnico slavjanskega komiteta v Moskvi od 1869.	1.
16. Z imperatorskim ruskim geografičnim občestvom v St. Petersburgu od
1869. 1.
17. Z imperatorsko universiteto v Varšavi (Ego Prevoslioditeljstvu Petov
Aleksijeviču Lavrovskemu, Roktoru Imperatorskago Universitete od 1872. 1.
18.	Z	universiteto v Moskvi od	1872. 1.
19.	Z	arheologiškim občestvom v Moskvi od	1872. 1.
20. Z občestvom ljubiteljej istorij i drevjostej rosijskih v Moskvi od
1872. 1.
21.	Z	universiteto imperatorsko novonasijsko v Odesi od	1872. 1.
22.	Z	občestvom tilologiškim v Voronežu od 1872. 1.
23. 8 Smithsonovo ustanovo (Smithsonian Institution) v Wasliingtlionu.
24.	S	srbskim učenim društvom	v Belemgradu	od 1868. 1.
25.	Z	Matico moravsko v Brnu	od 1869. 1.
26. Z gosp. Louis Legerjem, profesorjem slovanske literature v Parizu
od 1869 1.
27. S kraljevo universiteto v Kristijaniji od 1872. 1.
28. Z bolgarskim učenim društvom v Brajli.
»Matica" svoje knjige daruje:
1. Slavni c. k. pravdniji v Ljubljani za kaznilnice (po 3 iztise).
2. Slavni c. k. nadpravdniji v Trstu za knjižnico primorskih kaznilnic
(po 1 iztis).
3. Slavni c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico tamkajšnje kaznil-
nice (po 1 iztis).
4. Slavni čitalnici v S. Frančiško v Kaliforniji od 1869. 1. (po
1 iztis).
5. C. k. baron Kulinovemu polku št. 17 od 1869. 1. (po 1 iztis).
6. Sl. deželnemu odboru v Ljubljani za posilno delalnico od 1869. 1.
7. Sl. kat. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869. 1. (po 1 iztis).
8. Slovencem v severni Ameriki, in sicer po
Dr. Feliksu FHigelu, generalkonsulu (Leipzig) v roke. Prečastitemu in milostn. škofu Ignaciju Mraku (Ignatius Mrak, Biscop at Marquctte Michigan North America).
9. Vis. c, k. nadsoduiji v Gradcu za slovenske vjetnike (po 5 iztisov).
10. učiteljskim izobraževališeem v dar za onega pripravnika poslednjega
leta, ki je z najboljšim vspehom dovršil svoje nauke, in sicer:
a)	Ljubljanskima (možkemu in ženskemu, b) zagrebškima (možkemu in ženskemu), c) zadarskemu, č) petrinjskemu, d) pakraškemu, e) djakovarskemu, f) samoborskemu, in g) kra-gujevaškemu.
11. „IIervatskomu pedagogi j slconiu književnomu sboru'*.
12. Vodstvu dobrodelnih naprav v Ljubljani.	Stev.	27.
Pregled vseh Matičinlh udov.
V škofiji:		V Častnih udov		ustanov- nikov	letnikov	skupaj
I.	Ljubljanski ....			182	730	912
ir.	Lavantinski ....			93	343	436
m.	Krški				6	64	70
IV.	Goriški			7	17	167	184
v.	Tržaško-kopereki			22	143	165
VI.	Sekovski 				11	42	53
VII.	V raznih krajih			31	126	157
	Skupaj	7		362	1615	1977
,
Kazalo
letopisa »Matice Slovenske*1 za 1878. 1.
I. snopiž.
Stran.
1.	Običaji slovanski. Spisuje Pr. Hubad....................................... 1
2.	Življeji človeški in njih upliv na organizem človeški. Prirodo-
pisno-fiziologične črtice; spisal dr. Jan. Bleiweis ....	20
3.	Inoeencij III. Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin .	.	35
n. »opij.	^	^
1. Nebeške komedije (Divina eommedia) Dante Aligliieri-a I. od-
delek: Paklo, po originalu poslovenil Jovan Koseski ...	79
2.	Staro- in novoslovenske jezikoslovne črtice. Spisal H. B. .	.	187
3. Drobtinice. ELEN ali ELEND (cervus alces) slovanska beseda.
Spisal J. Navratil......................................................190
III. snopič.
1. Tomaž Chron, pesnik, mecčn umeteljnost, in podpornik	vednosti.	1
Rulturno-zgodovinska študija; spisal pl. P. liadics. .	.	.
2. Slovani v Andaluziji. Previl Fr. Hubad................................33
3. Zakaj Slovani spuštujejo lipo. Po dr. B. Šulekovem spisu po-
snel Jos. Carpcnter.............................................  .	57
4. Oroslav Caf, spisal Raičev Božidar....................................72
5. F6muška in Ffmuška. Prevfcl F. M. Štiftar.............................102
6. Dvoje imenitnih dolnje-štajerskih mest:
a) Starodavno mesto Ptuj. Zgodovinska črtica. Po Krem-pljevih spisih J. L. "IM&..............................................112
b) Ljutomer. Zgodovinska črtica. Po spisih Mucharjevih, Krempljevih in Hofrichterjevih, sestavil	J.	L.	.	.	.	117
7. črnogorski in srbski zdravniki samouki. Spisal	J.	Navratil	.	.	125
8. Drobtinice :
a) Kres v Istri. Zapisal J.	.....................3 36
b) Pesmica pri Kresu..............................................120
renjec, Podgoričan		.	139
2. Pisma o Bosni in Hercegovini. Spisal J. Navratil	.	148
3. Bibliografija slovenska od začetka 1877. leta do 1	januarija	
1878. 1				192
4. Poročilo o delovanji „Matice Slovenske'* 1878. leta	Sestavil	
Andrej Praprotnik 				214
5. Imenik Matičiuih udov			226
'
ie. *|^'\ "Ih-"; '' ■ \ **&&& *'i$n'ž ' '< <l$n --'■ ' J>:-I,.-
H	‘	1	’
•■•	^	\	-C'-
!»• ; ■	"	'	'	*l	i."	' '
Ir' '’*' ,	'.	'.-VV	'£<&	iM
7	:V	f
S-;;' ::-': ; .	■	«-	;■
k4*#i«jRr > ' ,":.:v s .' ,-	..Z-<K 3-
’***
* *'	*	■■*	v	L	•	pT«v-/	-	>
;i"'--:-v
* T *. . L/. '£ .
j^.S5 * k'%	v	3i'
■S'..::-. .,'•;
'	fc.;i
'	1	‘	^	'5	„	'■“
"M'	1	■	S|Sp®¥,SS^s'.	';'r; p:;5'
•*' ir. ft.
.»®: .==*!,>
Matičino knjige imajo na prodaj:
V Ljubljani: Janez Giontini;
Kleinuiayr & Bamberg.
V Celovcu: J. Leon; E. Liegl.
V Trstu: F.II. Sohimpf; Julij Dašo.
V Gorici: Julij Dašo.
V Cclji: Droxel.
V Ptujem: Blanke.
V Gradcn: Leusohner in Lu-
benski.
Na Heki: Julij Daše.
V Zagrebu: Župan.
V Pragi: (iregr & Datel.
Druibinlm knjigam je ta-le cena:
1,	Zgodovina slovenskega naroda .......	—	gld.	60	kr.
2.	Zgodovina avstr.-ogersko monarhijo, 2. natis . .	—	„	40	„
8.	Vojvodstvo Kranjsko.............................. .	—	„	40	„
4.	Vojvodstvo Koroško .......................... • •	—	a	M	,
5.	Slovnica češkega jezika z berilom, spis. Marn .	—	„	60	„
6. Marodni koledar in Letopis za 1B67. 1. . . . .	—	„	40	„
7.	Narodni koledar in Letopis za 1868. 1................—	„	60	„
8.	Stirjo letni časi . ................................ 1	„	—	„
9.	Ruduiuoslovjo po Folleckerji .......—	„	40	„
10.	Olikani Slovenec .  .................................—	„	40	„
11.	Sehoedler. Knjiga prirodo. I. snopič 1'lzlkn . .	—	„	80	„ '
12.	Nauk o tolovadbi 11. del s 164 podobami ...	—	,	80	„
18.	Atlant. 1. snopič: Poluti, Evropa in Avstrija . .	1	„	5	„
14.	V. Vodnik, posni.....................................~	„	60	*
15.	Jovan Vosel-Koseski. Razna dola z njegovo podobo	1	„	50	„
16. Atlant. (1. snopič: Azija, severna Amerika, južna
Amerika »•*••*»,.* ««
17. Slovenski Stajor. L snopič.........................
18. Slovenski Stajor. III. snopič .  ..................
19.	Sohoodlor. Knjiga prirodo. 2, snopič. Astrono-
mija in Kemija........................
20. Letopis za" 1871. 1. s 40 podobami . . .
21. Sehoedler. Knjiga prirode. 8. snopič. Minera-
logija in fifognozija ......
22. Atlant. III. snopič: Afrika, Avstralija, evropska Rusija
K'
1 „	5
tt	50
n	40
1 n	—
1 "	50
n	70
1 B	5
1 n	..—
n	85
! -	50
i «	
1 n	50
1 n	_
t Tt	50
1 „	50
23.	Živalstvo po Pokorniji, Fr. Erjavec..............
24.	Rastlinstvo po Pokorniji, Iv. Tušek..............
25.	Letopis za 1872. in 1873. 1. •/, 2 podobama . •
26.	Slovanstvo z dvema zemljovidoma ......
27.	Letopis za 1874. I...................
28.	Prirodoznanski zemljepis, J. Jesenko . .
29.	Letopis za 1875. 1...............................
80. Sohoodlur. Knjiga prirodo. IV. snopič, llotanika in Zoologija ..........
81. Telegrafija, iz Letopisa 1875. 1. posel ej vezana,
spisal dr. Šubio	„ 50
82.	Lotopis za 1876. 1, . . ...................... . .	~	-	90
88.	Letopis	za	1877.	1...............................  1	„	-
84.	Letopis	za	1878.	1.	I.	in	II.	dol  ................—	„	60
35.	Letopis	za	1878.	1.	III.	in	IV.	dol................-	„	60
86.	t)r. Lovro	Toman	 ................................—	„80
87. Dr. E. H. Costa s podobo  .....................  .	—	50
38. Atlant. IV. snopič: Francija, Britanija in Skan-
dinavija ............	1	„	5
39.	Atlant. V. snopič: Sviea, Španija in Portugalko,
Nizozemsko In Bolgija .......	1	„	5
40.	Potovanje okolo sveta v 80 dnoli.....................—	„80
41.	Dr. Lovro Toman, podoba..............................—	„	40
49. Dr. Etb. H. Costa...................„ 20
48.	Baron Anton Zois, podoba...........................  —	„	10
44.	Janez Vcsol, Koseski, podoba . ......................—	„	10
Opomba, častiti druiboniki naj gg. poverjenikom povrnojn Btroske, ki jih ti imajo s prejemanjem in razpošiljanjem družbimn knjig.