SZDL in splošni Ijudski odpor
V tonek 19.junija je bila 11. razširjena seja koordinacij-skega odbora za splošni ljudski odpor pri občmsiki konferenci SZDL L/ubljaoa-Center. Ob pre-gledu dnevnega reda so pred-stavniki krajevnih skupnosti laibko ugotovili, da je bilo neikaj nalog, ki so si jih. v pretektosti zastaviM, rešenih, še vedno pa je ostalo nekaj ne-rešenih vprašanj. Tako je raz-prava izvršnega odbora občin-skih komferenc SZDL Ljublja-na-Center »O tezah o nadalj-injem razvoju SZDL« potrdila že sprejeta izhodišča:
li. Izhadišča za raavoj SZDL so delegatski sistem in detegaiteki odnosi, ki jih mora-mo nujno upoštevati   •
2.  Ob  razpravi  o  organizi-ramosti SZDL v krajevmth orga-Dizacijah in občinski konferen-ci je potrebno razmišljati tudi
o organiziranosti krajevnih skupnosti na delegatski osnovi. Pogoj za to je organiziranost v SZDL iin drugiti organizaoijali v krajevmi skupnostl.
3.  Razprava   o   tezah   naj istočasno   predstavlja   toonkre-ten dogovor za njihovo uresni-čevamje v vseh družbenih struk-ifcurah iin ongamizaoijab. Potreb-aio je ugotoviti vse momente, iki pospešujejo aii zavirajo ures-ndčevanje    stališč    dokumenta SZDL danes, še posebej mora-mo   tu   upoštevati   delegatsike odnose, interes delovnega člo-veka v TOZD za razvoj celot-inega družbenega prostora   pri čemer je KS temeljna safnou-pravma   oblika,   in   pa   medse-bojno povezanost občanov    in delovnih ljudi v TOZD na tistih področjita,  za  katere  so  oboji življenjsko zainteresirani.
4.  Prav   tako   so   ugotovili, da mora biti v SZDL    tesno sodelovanje. Zato    je    potreb-no,     da vodimo razprave    v delovnih    organizacijah,    dru-štvih in družbenopolitičnih or-ganiizacijaih.   Pomembiio   Vlogo pri teon imajo siindikat, družbe-oopolitične orgaaiizacije in dru-štva ter samoupravne intereane eteupnosti.
5. Izvršnd od'bor je skupno & predstavniki konferenc in čla-nd repuibliSike konference obli-fcoml nekatere pomembne za-
Ikiljuoke, ki hkratd pomenijo komkretizacijo nadaljnjih naz-prav.
6.  Od organiziranja in pri-prave razprav je  odvisna  nji-hovav učinko vitost.
7.  Prav tato moramo upo-števati   pagoje   za   uresničitev v tezah zajetili delovnih metod in oiblilk, predvsem v delovanju krajevnih kanferenc- Obiikovati moramo  kadrovske  in  materi-alne sklepe.
Prav taiko je vredno ame-niti pripombo navzočih, ki se je nanašala na vlogo SZDL pri orgamizaciji aplošnega ljudske-ga odpora. Gre namreč za ob-lifcovanje -TOjnega načrta, ki naj bi taiil temeljmi dokument za funkcioniranje sleherne or-ganizirane družbe. Potrebno je sprožiti akcijo, da vsaka druž-benopoldtiona organizacija v knajevni skupnosti izoblikuje svoj vojni načrt, M. pa se mora nujno ujemati s splošnim. za to je nujno, da se Vključijo v delo fcamiteji in konference s pomočjo informatlvniopropa-gandne dejavnosti ta moožič-nih sredstev obveščanja.
V drugem delu debate smo obravnavali dopis SZDL — ko-ordinaciijskega odbora za SLO-Ugotovili' smo, da se izjemno malo slovensikih fantx>v odloča za poklic v JLA. Dejstva so resna iz zaskrbljujoča, saj bo odstoteik leiteh v prihodinjili letdh zelo nizek. Na vprašanji, kije so vzroki in kako pois-kabi pot iz sedanje situacije, to pot nismo mogli odgovoriti. UgotxwHi smo laliko le, da se zavedaino napaJke v trenutiku, ko so dejstva že na dlani. Na problem je vsekakor potrebno gledati dolgoroono in zato že v zgodnjd mladOiStd skušati mla-dim vitisniti ljubezen do tega paklica. Torej gre za prevzgojo mladih, M jo lahko uresničimo le s pomočjo spremenjenih in prilagojeniih pedagoških progra-mov insprimerno propagando, lci mona zajeti celotno področje Slovenije in ne samo mesta. Vsekakor laliko ugotovimo, da gre za kompleksen problem, ki ga moramo začefci reševati s sistematično psihološko in so-ciolosko analizo.
Liljana Gogič