30 Naši dopisi. Iz Železnikov 24. jan. (Debela zima; nesreči; opravičeni strah pred plazovi.) Za naše kraje, kakor sploh za gorenjsko stran je o zimskem času sneg velika potreba in dobrota, ako ga je, kakor pregovor pravi: ;;eno pravo reč." Ali take sile belega zimskega gosta, kakor ga je letos, je pa ljudem in ubogi živini, da, celo gozdni divjačini v veliko nadlogo in trpljenje. Cestni promet do malega stoji, ker je sneg tako debel, zraven pa tako suh, da gre skoraj vse do tal, in se ljudje in živina kar zakopujejo vanj-ga. Po strehah je zopet snega toliko, da jih njegova teža preti potlačiti na kup; toraj so ga pretekle dni tukaj in v okolici obilo kidali in žagali z poslopij; ker bolje je imeti manjši strošek, kot pa pomečkana in pohabljena ostrešja, ter s tem velike škode. Ker sem omenil tudi zverjadi, naj povem, da so včeraj pripeljali tukajšnjemu gospodu najemniku lova tri žive srne m enega srnjaka. Vjeli so jih lovci v takem kraji, da so bile uboge živalice v nevarnosti, priti nepravim lastnikom v roke, ako bi jim lovci ne bili preskrbeli prijetnega prezimovanja. Ker je za lov na srne namreč uže prepovedan čas, jih bo dotični g. najemnik dotlej v hlevu krmil, dokler ne pride zopet ugodni čas, da se jim bo dala prostost, iti v zelenega gozda prijemi dom. V sosednem Rudnem obžalovati je bilo v zadnjem času dveh naglih in neprevidenih smrti. Pred 14 dnevi zaspal je v ondotni vaščanski krčmi neki Dražgošan — v vsej svoji obLaši res pravi dobrovoljček — za vselej kar v hiši pri peči. Sicer mu je bilo „žganjče" tudi priljubljena pijača, pa ker je hrepenel le po tem, da bi mu skuhali žgancev, in ker je bil ponesrečeni bolj šibke postave, je bolj misliti, da ga je umorilo le opešanje. Včeraj pa so žagali ravno v tej vasi z neke strehe sneg. Telebil je s tako silo in tako nepričakovano hitro na tla, da je delavca, ki je pri tleh opravljal svoje delo, in ki se ni mogel urno umakniti, popolnoma zasul, in so vkljub hitre pomoči reveža uže mrtvega potegnili izpod snežene teže. Strah, da bodo od naših goratih krajih plazovi pro-vzročevali tudi marsikako škodo, skazal se je uže včeraj opravičen. V sosednji dolini, zvani „v grapi", je ondi stoječo valjavko tukajšnjega strojarja g. J. D. iz strmine prihrumeli plaz kar posnel in popolnoma razrušil. J. L. Iz Ljubljane. — V flgželnm zborn kranjskem zborovalo se je minuli teden cUuza dnevom skoraj nepretrgoma , dva dni celo v pozno noč. Tako je bilo mogoče, da se je v tem zaseTtSbji rešila dolga vrsta za našo deželo pomenljivih gospodarskih vprašanj. — ()hra.vnavft-hj|p. an skoraj brez izjeme rnjrue in^&tvarne« samo izmed ^astoftnikpv je[i&ega posesTva~jeMu in tam katerega oBšla seija, dregniti nekoliko po vladi ali pa po večini. T^l^ j)riLetila. se je^ izrekoina^poslancu Luck-mauuu, kateri je razpravo o proračunu defelnega^Ta-klada porabil v to, c. kr. vladi očitati, da bi bila pri zadnjih deželno-aborskih volitvah hotela izpodriniti pristaše nasprotne ji stranke. — Vrh tega se je g. Luck-mann s ponosom sklicaval na zasluge pokojnega pL Strahla za rešitev našega kameraluega zaklada. Koj poleg zaslužnega pl. Strah 1 a pa je poa svoja krila jemal svojega soseda Deschmauua kot veterana one s^tra^e, ^r^i ^k<^ce«^gt\y#n^ i^fekpJ^ nj^ni^ol-^ — Gosp. de- želni pre?fsl3>rrrrk b^aron W i n k 1 e r je poslanca Luck-manna na kratko na odločno zavrnil nasproti obema očitanjema. biicerV^ p!!*-r3?rir pozoTnejši opazovalec de-želno-zborskih obravnav nehote videli, da je Luckmann SV0J „ojstrejši" govor proti vladi moral izpovedati za pokoro greha, katerega se je krivega storil malo* dni prej. Gospodje za kulisami, potisnjeni iz deželne zbornice gori za Koslerjevo hišo, nanireč_se z utiraj ne ino-rejo_jpozabiti svojih lepših faiaov, ki)_je__ie__SchcLyr v^cEaffer in pa Oeschnjaiin v veliko veselje matere Ger-maniie zvonlil z veliko-nemškim zvonom na refren jjjj^ltiRph his z ur Adria". Weitloff, Knotz in Schonerer in pa oni nemški genij, katerega si je prizadeval obuditi nek drugi pristaš Luckmannov, prepričali se bodo tuai iz klen-kanja, katero se je culo v zadnji seji deželnega zbora, da je tudi papirnati nemški most do našega jadranskega morja pretrgan — upamo, da pretrgan za zmira j. Predmeti, ki so se rešili v zadnjih sejah, pa so pomenljivi: Pri zalogi za pokritje potrebščine deželnega zaklada povikšal se je davek na žganje od 3 na 6 gol d. od hektolitra, nasproti pa so se znižale priklade na neposredne davke za tri odstotke vkljub temu, da se je sklenilo mnogo izredne potrebščine izrekoma za nakup posestva za dolenjsko viuorejsko šolo 38.000 gold. za pukritje škode, katero je prizadela povodenj v aranjskogorskem okraju na javnem imetji izrednega kredita 18.000 gold., za potrebščine vodne komisije (5000 gold. — Kouečno se sicer pri deželnem proračunu kaže primaujkava 42.000 gold., pa to pokriti bo tem laglje, ker je pričakovati, da ravno za pokritje navedenih treh potrebščin država pripomore z izdatno podporo do 30.000 gold. Dalje sprejeli so se predlogi gospodarskega odseka opremembi cestne postave, močvirske postave in o ustanovitvi deželne vodne komisije, o katerih predlogih je poročal dr. Pokiukar; dalje o ustanovitvi dolenjske šole, poročevalec gosp. O. De tel a. — Nov političen dnevnik „Agramer Tagblatt" začel je z novim letom izhajati v Zagrebu — po vsebini soditi — pod pokroviteljstvom neodvisne stranke. To so znamenja, iz katerih je soditi, da se v sosedni Hrvatski pripravlja zdrav, političen prevrat, kateri naj bi bil v blagor Hrvatske. — Pomoč zoper škodo, katero trpi kmetijstvo vsled vodnih nezgod v deželi kranjski. Deželni zbor pritrdil je v svoji zadni seji dne 23. januarija na podlagi predloga dr. Poklukarja sledečim predlogom gospodarskega odseka: 1. Deželnemu odboru daje se nalog, v sporazum-Ijenji z visoko c. k. vlado kar prej moč osnovati deželno vodno komisijo, v kateri naj bo: vodno-tehnični, gospodarski in pa kulturno-tehnični zastopnik. — Ta komisija, podrejena deželnemu odboru, ima nalog: a) preiskati vse kraje naše dežele, kateri trpe pomenljivo škodo po vodnih nezgodah, b) dalje, preskrbeti vse tehniške, skladne (konkurenčne) in zakonodajske priprave za vrejenje teka in zgradbo bregov zemljiščam nevarnih voda, v kolikor se to ne zgodi po državnih organih, in pa za osuševanje močvirskega ali sicer pogo-stoma preplavljenega ozemlja. 2. Deželnemu odboru je, po zaslišanji komisije izdelati za-njo osnovo pripadajočega ji dela in navod za delovanje. Pri razvrstitvi dela ozirati se je pred vsem na priprave za one deželno-kulturne dela, za katee je sicer pričakovati državne podpore in konečno tudi priprave za taka dela zboljševanja zemljišč, pri katerih stroški zadevajo praviloma samo prizadete. 3. V pokritje stroškov za vodno komisijo privoli se deželnemu odboru za leto 1886. kredit do 6000 gold. (šest tisoč goldinarjev) iz deželnega zaklada. 4. VisoKa c. kr. vlada se naprosi glede na važno nalogo deželue vodne komisije za povzdigo rodovitnosti zemljišč v deželi, ob državnih stroških namestiti v deželi naši kulturnega inženirja, kateremu bo mogoče sodelovati v vodni komisiji, dalje pa, da za pokritje stroškov te komisije za čas njenega delovanja blagovoli do-kladati izdatno letno podporo, ako moč v pokritje polovice vse potrebščine. 5. O delovanji vodne komisije poroča naj deželni odbor vsako leto. — Preme mba postave za obdelovanje ljubljanskega močvirja, katerim je pritrdil deželni zbor, so bistveno sledeče: a) Močvirsko ozemlje in glavne odvodnike pril. I, in II. določuje c. kr. deželna vlada po zaslišanji deželnega odbora; b) močvirski odbor šteje v prihodnje 17 ulov namestu dosedanjih 15, vsled tega, ker jih deželni odbor imenuje 3 (do sedaj samo 1); c) 12 udov močvirskega odbora voli se v 9 skupinah (do sedaj volili so se v 5 skupinah); d) deželni odbor sme ude močvirskega odbora, kateri brez opravičenja k odborovim skupščinam ne prihajajo ali jih pred časom zapuste in s tem skupščino store nesklepčno, kaznovati na denarjih do 100 gold.; e) močvirski odbor sme letne obresti sedanjega močvirskega zaklada porabiti v pokritje potrebščine, razkazane deželnemu odboru za uradne in pisarniške potrebščine in pa stroške trebljenja glavnih močvirskih odvodnikov. — Valentinu Vodniku na čast bo tudi letos dne 2. februarija zvečer ob 8. uri v prostorih ljubljanske čitalnice sijajen ples. — Novo menjalnico v Ljubljani s tvrdko „Kordin in Schmitt" odtvorila sta tukajšnja trgovca Kordin in Schmitt. Mogoče je tedaj v Ljubljani različne obligacije in denarje, nakaznice in menjice kupovati oziroma prodajati tudi v tej menjalnici. Odkar se je porušila po samoumoru Zenarijevem kranjska eskomptna banka, je imel tako trgovino samo J