550 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
vpra{anja (Albanci, jezikovno vpra{anje, balkanske vojne) pri razli~nih avtorjih ponavljajo, v~asih tudi
razlikujejo, kar daje vtis neusklajenosti pri oblikovanju koncepta knjige. Ve~ina avtorjev utemeljuje
svoja dognanja v opombah pod ~rto, nekateri pa na koncu prispevka navajajo samo spisek uporabljene
literature.
Opozoriti moram, da obstajajo v sloven{~ini tri {tudije, ki so posve~ene Makedoncem, oziroma
Makedoniji in nekaterim klju~nim vpra{anjem razvoja. Bogo Grafenauer razpravlja v svoji {tudiji o
vzporednicah in razlikah zgodovinskega razvoja pri Makedoncih in Slovencih (Glasnik Slovenske ma-
tice, letnik VI/1, Ljubljana 1982, str. 41–53). V prispevku sku{a zajeti vpra{anje geneze makedonskega
naroda v celoti, vendar se poda na pot v preteklost s primerjanjem sodobnega in polpreteklega polo‘aja.
Pri tem ugotavlja, da se podobnosti makedonskega in slovenskega razvoja in dana{njega polo‘aja
za~enjajo ‘e v zna~ilnostih zemljepisnega polo‘aja in zna~aja obeh podro~ij. Grafenauer tudi poudarja,
da pri Slovencih in Makedoncih pomeni eno izmed bistvenih zna~ilnosti njihove zgodovine ob~utno
zmanj{anje njihovega prvotnega etni~nega ozemlja. Etnogenetski procesi pri obeh narodih pridejo do
izraza v kon~nem obdobju narodnega osve{~anja. Matja‘ Klemen~i~ je v odli~ni in pregledni razpravi
posebno pozornost posvetil kvantitativni analizi razvoja prebivalstva v okviru celotnega pregleda Make-
donije od naselitve Slovanov v Makedonijo v 6. stoletju do najnovej{ega ~asa. (Zbornik Janka Pleter-
skega, ZRC SAZU, Ljubljana 2003, str. 91–110) Pri tem je {e posebej izpostavil vpra{anje narodno-
stne, jezikovne, oziroma etni~ne pripadnosti prebivalstva. Svoje zaklju~ke utemeljuje s {tirimi tabela-
mi, v katerih podaja podatke o nacionalni strukturi prebivalstva Makedonije. Prilo‘ene so tudi karte na
katerih je upodobljen teritorialni razvoj Makedonije od naselitve do leta 1992 (upo{teva spreminjanje
meje v 20. stoletju). Dotakne se tudi albanskega vpra{anja in prispevek zaklju~uje z ohridskim sporazu-
mom leta 2001. Ignacij Voje je v obliki eseja obdelal sporno zastavo, ki so jo Makedonci kot dr‘avni
simbol sprejeli po osamosvojitvi in se pri tem dotaknil tudi zgodovinskih vpra{anj v zvezi z makedon-
skimi simboli (Pod zlatim soncem Filipa II. Makedonskega, Delo, 22. avgust 1992, str. 23).
Mnenja sem, da bo zbornik razprav o Makedoniji lahko koristil vsem, ki jih zanima bodo~i razvoj
ve~etni~ne Republike Makedonije, ko ji pritiski iz Evrope krojijo nadaljnjo usodo.
Ignacij Voje
Jens Lüning, et. al., Deutsche Agrargeschichte. Vor- und Frühgeschichte. Stuttgart : Verlag
Eugen Ulmer, 1997. 497 strani.
^eprav z zamudo velja vseeno prav na kratko, bolj v obliki gesel, predstaviti kapitalno delo iz
nem{ke agrarne zgodovine, dose‘ek njenih {tirih vodilnih predstavnikov. To delo je prva knjiga na novo
koncipirane agrarne zgodovine, ki naj bi bila naslednica pred tridesetimi leti iz{le, ki jo je v ve~ knjigah
izdajal nestor nem{ke agrarne zgodovine profesor Günther Franz. Na agrarnozgodovinskem podro~ju
je bilo v zadnjih desetletjih odkritega toliko novega, da se je pokazala potreba po izdaji nove zbirke, ki
bo upo{tevala nova dognanja. Delo ima sicer naslov nem{ka zgodovina, obravnava seveda vse nem{ke
de‘ele, zlasti severne in vzhodne, dejansko pa v precej{njem obsegu obravnava srednjeevropsko kmetij-
stvo in se zato nana{a tudi na na{ prostor. Kmetijstvo je v vseh dr‘avah, tako tudi pri nas, zdaj v sredi{~u
javne pozornosti predvsem zaradi njegovih domnevno neustreznih pridelovalnih postopkov, ki naj bi
ogro‘ali tako naravno okolje kakor celo zdravje ljudi. To se v javnost kolportira predvsem kot skrb za
varstvo okolja in trajnostni razvoj. V resnici pa ne gre za ni~ drugega kakor za zanikanje odvisnosti ljudi
glede prehrane od narave, za izgubo povezave ve~ine prebivalstva s pode‘eljem in kmetijstvom, za
razvrednotenje ‘ive‘a, ker ga pa~ lahko kupimo v najbli‘ji trgovini. Zato ne more biti napak, ~e se
seznanimo, kako je bilo s kmetijstvom v davni preteklosti, od njegovega nastanka naprej. Agrarna
zgodovina zajema izjemno {iroko podro~je, saj je bilo kmetijstvo dolgo ~asa popolnoma prevladujo~a
gospodarska panoga in ne samo to, bilo je preprosto na~in ‘ivljenja. V njem in po njem so se oblikovale
tudi dru‘bene strukture. Ta knjiga se z dru‘beno platjo kmetijstva ukvarja le v najnujnej{em obsegu,
glavna tematika pa je naravoslovno tehni~no podro~je.

551 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Delo ima v prvem oddelku Za~etki in zgodnji razvoj kmetijstva v neolitiku (5500-2200 pr. Kr.) tri
velika poglavja s {tevilnimi podpoglavji. Tu so prikazane razmere, ki so omogo~ile nastanek kmetijstva,
predvsem z nastankom neolitika na Bli‘njem vzhodu in njegovim {irjenjem v Srednjo Evropo. Na kratko
so prikazane naselitvene, gospodarske in dru‘bene razmere v Srednji Evropi v razli~nih stopnjah neoli-
tika. Posebej so obdelani naravni parametri klima, relief in tla, rastlinstvo in ‘ivalstvo. Klima je bila v
starem in srednjem neolitiku ob~asno precej toplej{a in bolj vla‘na kakor je zdaj in sicer poleti do 2,
pozimi pa do 0,5°C. V arheologiji ‘e dolgo obstaja tendenca, da naj bi kulturne in zgodovinske spremem-
be bile vzro~no povezane s spremembami klime, kar se v tej knjigi zavra~a, ker spremembe povzro~a pa~
ve~ dejavnikov. Pri reliefu in tleh je pomembno, da so ‘e tedaj nastale antropogene spremembe tal prav
tako kakor velike spremembe zaradi erozije. Palinolo{ka dognanja (analize peloda) nakazujejo velike
spremembe krajine iz prej{nje prete‘no gozdne v kmetijsko in gozdno. Obdelani so seveda tudi ostanki
semen in plodov, posebej {e ~asovni razvoj pridelave z razli~nimi postopki, vklju~no s shranjevanjem, ‘it
in drugih gojenih rastlin v raznih stopnjah neolitika. Precej prostora je namenjenega lovu in ‘ivinoreji v
teh stopnjah, pri ~emer so obdelane lovne in doma~e ‘ivali z njihovimi zna~ilnostmi in produkti, ki jih je
iz njih pridobival ~lovek. Pri doma~ih ‘ivalih je obdelana reja na pa{i (zlasti tudi v gozdovih) in v hlevih
ter na~ini krmljenja, npr. tudi z vejniki. Z ‘ivinorejo je bilo omogo~eno, da so ljudje prodrli v obmo~ja, ki
za rastlinsko pridelavo ne ustrezajo in so si tako pove~ali prirejne zmogljivosti. Obdelana so kmetijska
obdelovalna orodja in njihovi sledovi v tleh, orodja za spravilo, mla~ev in ~i{~enje ter kmetijske stavbe
vklju~no s hi{ami. Obdelani so tudi kmetijski sistemi in razvoj kmetijskih obratov.
V drugem oddelku Agrarna zgodovina bronaste dobe in predrimske ‘elezne dobe (od pribl. 2200
pr. Kr. do Kristusovega rojstva) sta najprej prikazani kulturna in ~asovna raz~lenjenost bronaste in
predrimske ‘elezne dobe, nato si sledijo po pribli‘no isti shemi opisi, kakor so prikazani za neolitik,
dodatno so zajeta podpoglavja o ‘ive‘u in prehrani, o kme~kem letu, o razmerju med kmetijstvom in
krajino, o gozdu in njegovi izrabi. V treh dodatkih so navedena izbrana najdi{~a bronasto- in ‘elezno-
dobnih rastlinskih ostankov, kosti doma~ih ‘ivali (goveda, koz, ovc, svinj, psa, konja in koko{i) ter
favne (lovnih ‘ivali, glodalcev, ptic, rib, dvo‘ivk in mehku‘cev). Od ‘it so bile raz{irjene p{enica enozr-
nica in dvozrnica, pira, gol in plevasti je~men, oves, manj r‘. Omenjene vrste p{enic je s~asoma izpod-
rinila sedanja vrsta p{enice. Od stro~nic, ki so bile izredno pomemben vir ‘ive‘a, z njimi so ljudje
namre~ zadovoljevali nujne potrebe po beljakovinah, so bile raz{irjene grah, le~a, tu in tam le~asta
gra{ica, predvsem pa bob, ki naj bi izviral iz vzhodnih in jugovzhodnih obmo~ij Evrope. To je bila v
tedanjem ~asu izredno pomembna rastlina. V nekaterih obmo~jih pa je bilo njeno u‘ivanje tabuizirano,
najbr‘ zaradi »favizma«. Bob je namre~ povzro~al alergijo, ki se je v~asih kon~ala s smrtjo. Naj dodam,
da je v zvezi z r‘jo gotovo prihajalo tudi do hudih zdravstvenih motenj, kakor skozi vso zgodovino do
konca 18. stoletja, zaradi naravne oku‘be rastlin z glivo r‘enim ro‘i~kom. To v knjigi ni zapisano, ker
so materialne dokaze za ta pojav na{li {ele pred nekaj desetletji. Omeniti velja, da so v tedanjem ~asu
gojili in u‘ivali rastline, ki jih zdaj {tejemo za plevele, npr. belo metliko, slak, kislice, stoklaso. Od
oljnic so gojili predvsem lan (ki so ga uporabljali seveda tudi za vlakna), mak in ri~ek. Ri~ek so v~asih
uporabljali za prehrano, zdaj se uporablja le za zdravilne namene (pri nas so ga pred nedavnim gojili le
{e v Vuhredu ob Dravi). Tudi pri njem je lahko prihajalo do zdravstvenih motenj. Naj omenim {e nekaj
o ljudeh. V predrimskih kovinskih dobah izbolj{ane prehranske razmere niso imele zaznavnega vpliva
na populacije ljudi. Pri pribli‘no enaki smrtnosti dojen~kov (in visoki smrtnosti otrok) je bilo ‘ivljenjsko
pri~akovanje novorojenih 20-29 let, povpre~na starost ob smrti odraslih pa je bila 30-35 let. Ljudje so
imeli znamenja {tevilnih bolezni, telesnih hib, posledic nezgod, ipd. Najpogostej{i so bili karies, para-
dontoza, zlomi kosti, osteo-artritis, otrdelost hrbtenic, rahitis, napadali pa so jih tudi trihine in gliste.
Ve~ znamenj je bilo za neustrezno prehrano v otro{ki dobi.
V tretjem oddelku Agrarna zgodovina Nem~ije v rimski cesarski dobi znotraj meja rimskega impe-
rija je podan najprej zgodovinski pregled do konca 1. stoletja po Kr. nato pa pridobivanje kultivirane
krajine. Opisani so zapleteni kontinuitetni problemi in prikazana graditev prometnih poti (cest, plovnih
poti, mostov). Nato sledi zgodovinski pregled do opustitve zgornjenem{kega limesa 259/260 po Kr., ko
je bila cveto~a doba, popolno zavzetje krajine. V tem poglavju so obdelana tla in naselitvene oblike,
klimatski razvoj, arheobotanika, arheozoologija, agrarna tehnika in Villa rustica (rimska pristava).
Sledi zgodovinski pregled do konca rimske dobe v 5. stoletju in opis splo{nih tendenc. Obdelana je
pode‘elska naselitev med pozno antiko.

552 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Zadnji veliki oddelek vsebuje 15 kraj{ih poglavij: pode‘elske naselbine, poljska razdelitev, gnojenje,
pridelava polj{~in, oblike shramb, sadje zelenjava in vrtnarstvo, ‘ivinoreja, hlevi, kmetijska orodja,
uporaba kmetijskih surovin, lov in ribolov, gojitev ~ebel, pridobivanje soli, jedi in pija~e, ‘rtvene ‘ivali
in jedila. Tradicionalno gospodarjenje in prizadevanje tudi {e v tem tiso~letju po mnenju tedanjih ljudi
ni zadostovalo za kontinuirane pridelovalne in rejske uspehe pri gojenih rastlinah in doma~ih ‘ivalih.
Za to je bila potrebna podpora vi{jih sil, od katerih je bilo potrebno z ‘rtvenimi darovi pridobiti
naklonjenost in dobrohotnost. To je bil bolj ali manj trajen obi~aj, ki so ga opravljali v najrazli~nej{ih
oblikah.
Jo‘e Ma~ek
Madeleine Albright, Madam Secretary. A Memoir. New York : Miramax Books, 2003.
562 strani.
Knjiga Madeleine Albright, nekdanje ameri{ke ambasadorke pri OZN in dr‘avne sekretarke v dru-
gi Clintonovi administraciji, predstavlja na eni strani njeno biografijo, na drugi pa dokument ~asa,
mimo katerega ne bodo mogli pisci svetovne zgodovine, {e posebej za obdobje druge Clintonove admi-
nistracije (1997–2001).
Knjiga je razdeljena na {tiri dele. V prvem delu z naslovom »Od Madlenke do Madelaine Albright« je
predstavljena pot h~erke ~e{koslova{kega diplomata Josefa Körbela. Ta je bil leta 1935 imenovan za
tiskovnega ata{eja ~e{koslova{kega poslani{tva v Beogradu, nato pa se decembra 1938 vrnil v Prago. Ko
so Nemci marca 1939 okupirali Prago, je dru‘ina Körbel (skupaj z drugimi ~lani tedanje ~e{koslova{ke
vlade) pobegnila v London, kjer je ostala vse do maja 1945. Nato so se Körbelovi vrnili v Prago. Septem-
bra 1945 je bil Madlenkin o~e imenovan za ambasadorja v Jugoslaviji ter Albaniji, kjer je ostal vse do leta
1948. @e septembra 1947 so star{i Madlenko poslali na {olanje v zasebno {olo v [vico. V prvih dneh
februarja 1948 je bil Josef Körbel kot predstavnik ^e{koslova{ke imenovan v komisijo Zdru‘enih naro-
dov za Ka{mirsko vpra{anje. Le nekaj tednov za tem je pri{lo na ^e{koslova{kem do prevzema oblasti s
strani komunistov in preden ga je nova ~e{koslova{ka komunisti~ne oblast odpoklicala s polo‘aja ~lana
komisije za Ka{mirsko vpra{anje, se je skupaj z dru‘ino preselil v ZDA. Potem ko je vsa dru‘ina dobila od
ameri{ki oblasti politi~no zato~i{~e, se je preselila v Denver v Koloradu, kjer se je Madlenkin o~e zaposlil
kot profesor politi~nih ved. Knjiga nato prikazuje ‘ivljenje Körbelove dru‘ine v ZDA, nato pa {tudijska
leta Madlenke na Wellesley Collegeu. Po tem, ko je Madlenka avgusta 1957 dobila ameri{ko dr‘avljan-
stvo, se je julija 1959 poro~ila z Joem Albrightom, sinom enega od lastnikov ve~ ~asopisnih hi{.
Nato avtorica predstavi leta, ki jih je pre‘ivela v ~asu {tudija v New Yorku, kjer je pripravljala
doktorat politi~nih znanosti na tamkaj{nji Kolumbijski univerzi, in leta (1978–1981), ko je v Carterjevi
administraciji delala za tedanjega Carterjevega svetovalca za dr‘avno varnost, Zbigniewa Brzezinske-
ga. V knjigi je tudi predstavljena lo~itev zakoncev Albright. Po lo~itvi se je zaposlila na Univerzi George-
town, kjer je pou~evala politi~ne vede s posebnim ozirom na vzhodno Evropo. V letih 1989–1991 je
pozorno sledila dogodkom v Pragi (»‘ametni revoluciji«).
Po izvolitvi Billa Clintona za predsednika ZDA je postala ameri{ka ambasadorka pri OZN, s tem pa
tudi ~lanica Clintonove administracije. S tega polo‘aja je zagovarjala odlo~nej{i nastop ZDA v jugoslo-
vanski krizi in tr{i pristop do Srbov, {e zlasti po srbskih napadih na tako imenovana varnostna obmo~ja
Zdru‘enih narodov v Bosni in Hercegovini. Odlo~nej{i nastop ZDA je zagovarjala tudi na drugih sve-
tovnih kriznih ‘ari{~ih. Zanimivo je, da naj bi – glede na to kar je Albrightova objavila v svojih spomi-
nih – pri prvi {iritvi NATA (leta 1997) bile kandidatke za pristop k tej voja{ki zvezi poleg ^e{ke,
Poljske in Mad‘arske, ki so bile tedaj dejansko sprejete, {e Slova{ka in Romunija. Na drugi strani pa naj
Slovenija tedaj ne bi bila v igri za sprejem, saj jo Albrightova omenja skupaj z Baltskimi dr‘avami.
Po nastopu slu‘be dr‘avne sekretarke se je ukvarjala z vsemi svetovnimi ‘ari{~i. Iz tega obdobja so
zanimivi zlasti njeni vtisi s pogovorov z njenim ruskim kolegom Primakovom, pa tudi z vsemi drugimi
pomembnimi voditelji tega ~asa. Na zanimiv na~in je opisan tudi njen obisk Severne Koreje. Skupaj z ‘eno
predsednika Clintona, Hillary, je ZDA predstavljala tudi na konferenci o ‘enskih pravicah v Pekingu …