Stev. 338 T9t*T» v sredo 6. decembra 1911 V? IZHAJA VSAK DAN nedeljah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?«M?nlčite S te i. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih Scbakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Pcatojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele fiteir. po 5 nvč. (10 stot.) &8LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ©smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 30 Bfc. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka iuididjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-raanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JL.Sdinostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožijivo v Trstu. NAROČNINA ZNAŠ4 am Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moi!" xa celo 'eto 2 4 K, pol leta <2 K, 3 mesece 6K;q» r ročbe brci doposliine naročnine, se uprava ne ozira ■ uoiilDt Ba n«d»Uako tEdanj* „EDINOSTI" Mu«! *» ««lo leto Kron 5-30, a« pol l«ta Zroa 2 00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank^ vana pisma se n9 i prejemajo in rckoplsl se ns vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošilj ki na upravo liv .a. UREDNIŠTVO : ulloa Gloml i Galatti (Narodni d o u). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN UODIHA. Lasti konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila Trskam* .Ld'no#t ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsko, ulici« Giorgio Galatti štev. 20. Po$tno-hran!lničnl ra?un 5*e\>. 841-652. TELFFOfl Jt. 1!-5 SRZOJflUHE UE5TI. Proračunski odsek. (Izvirno.) DUNAJ 5. Proračunski odsek je danes končal specialno debato o proračunskem provizoriju in je bil po večkratnih glasovanjih končno sprejet šestmesečni proračunski provizorij s kreditnimi zahtevami in drugimi pripadki vred z 29 proti 20 glasovom. Proti so glasovali socijalni demokratje, Malorusi, Italijani (zaradi italijanske fakultete), Jugoslovani, med njimi tudi dr. Šuster-šičeva skupina, ki je bila le za štirimesečni provizorij, potem češki radikalci in češka neodvisna skupina. Tako se je zgodilo, da je prvikrat po treh letih glasovala večina čeških poslancev za proračunski provizorij. Glasovali so zanj Mladočehi, agrarci in klerikalci. Stem se je torej preobrat v češki politiki izvršil tudi dejansko. Poročilo proračunskega odseka bo dovršeno še v današnji noči in se predloži že jutri zbornici, nakar se začne že takoj jutri tudi razpreva o njem v plenarni seji. Iz seje poročamo na kratko sledeče: Posl. D u 1 i b i ć se je pritoževal, da vlada skrajno zanemarja Istro in Dalmacijo na polju vodnih stavb, in je zahteval, da vlada porabi vsaj nekaj nameravanih investicij za te dve deželi. Protestiral je tudi proti lemu, da se Njeguševa afera izrablja proti Dalmaciji. Govorilo je nato še več poslancev. Med drugimi je povdarjal posl. dr Korošec, da je avstrijska meja premalo zavarovana proti Italiji, ki ima ob naši meji zbranih pet armadnih zborov in aspirira na ■aše ozemlje. Zveza z Italijo je brez koristi položaj se bo še poslabšal, če Italija zmaga v Tripolitaniji in začne v Albaniji uveljavljati svoje namene. Ko je govoril še posl. S e i t z (soc. dem.) proti močnejšemu zavarovanju avstrijske meje proti Italiji, se je zaključila razprava in so sledila glasovanja, kakor poročamo v aačetku. DUNAJ, 5. Dodatno se nam še poroča, da je odsek sprejel'tudi predlog posl. dr. Korošca, da naj s t dovolijo 3 milijoni za olajšanje draginje živil. Paroplovnim družbam so dovoljene samo polletne subvencije. Odsek začne jutri razpravo o italijanski fakulteti. _ Odsek za državne nameščence. (Izvirno.) DUNAJ 5. V odseku za državne nameščence napreduje delo le počasi in kakor vse kaže, je izključeno, da bi bila uradniška predloga še pred božičem sprejeta tudi v plenumu. Ne le, da ni pričakovati rešitve te predloge še pred božičem zato, ker je prišlo že dosedaj v odseku do ostrih nasprotstev med vlado in večino odseka v nekaterih bistvenih točkah, kakor posebno glede na § 32, s katerim hoče vlada omejiti društveno svobodo uradnikov, temveč se tudi v teku razprave same ne kaže ona resnost in hladnost, ki je nujno potrebna pri posvetovanju o tako dalekosežni predlogi, kakor je prav ta. Nekateri poslanci kažejo kar očitno tendenco, da bi se zavlekla stvar in tozadevno očitanje zadeva pred vsemi Slovensko ljudsko stranko, kajti nastop njenih zastopnikov v odseku kaže očitno, da stranka nikakor še ni izpremenila svojega odklanjajočega stališča napram uradniški predlogi. Posl. Gostinčar je tekom današnje seje opetovano predlagal Štetje glasov in konstatiranje sklepčnosti odseka. Naravnost burne proteste pa je izzval predlog posL dr. V e r s t o v š k a, ki je predlagal, da naj vsi člani odseka, ki so državni uradniki, odlože svoje mandate v odseku, češ da ne gre, da bi uradniki sodelovali pri stvari, ki neposredno tiče njihove službene in materialne razmere. Posl. dr. Verstovšek je torej hotel utemeljevati nekako inkompatibiliteto med sodelovanjem v odseku in uradniškim poklicem poslancev, česar pa zakon ne pozna. Zato pa je načelnik odseka tudi a iimine odklonil ta predlog. Tu nastaja vprašanje, kaj je pač posl. dr. Verstovšku, ki je vendar kot profesor tudi sam c. kr. uradnik, dalo povod, da je stavil ta predlog, za katerega je moral že vedeti naprej, da bo odklonjen? Ali je stavil ta predlog le za demonstracijo, da tako da izraza nasprotstvo svoje stranke proti uradniški predlogi, ali pa ga je stavil zato, da podpre žnjim zavlačevalno taktiko posl. Gostinčarja, kakor to trdi večina poslancev. Uradništvo pričakuje z velikansko napetostjo rešitve uradniške predloge. Danes so celi dan prihajali v parlament zastopniki uradniških organizacij in je mestoma nastala v kuloarjlh taka gnječa, da so morali zbornični uradnki napravi jati prostor za pasažo. Ker torej ni upati, da se še pred novim letom reši v parlamentu uradniška predloga, se je zopet začelo v parlamentu razmišljati o svoječasni vtedni ponudbi, da naj bi dobili državni nameščenci s 1. januarjem za 6 mesecev naprej posebno enkratno dra-ginjsko doklado in sicer v isti izmeri, ka-koršen bi bil poboljšek, ki bi ga ddbili državni nameščenci, če bi bila uradniška predloga uzakonjena s 1. januarjem. Poudarja se, da bi stem pridobila i parlament i vlada na času za rešitev spornih toček, za katero je treba še obširnih pogajanj med vlado in strankami. V sledečem poročilo o današnji seji odseka za državne nameščence. V današnji seji odseka za državne nameščence je posl. Verstovšek poudarjal, da ni prav, da sodelujejo pri razpravi o uradniški predlogi tudi uradniki, in je predlagal, da naj se pozovejo člani odseka za državne nameščence, ki pripadajo uradniškemu stanu, da naj za čas, dokler se vrši razprava o zboljšanju plač in službeni prag-matiki, odlože svoj mandat v odseku za državne nameščence. Načelnik odseka baron d' E1 b e r t je odločno zavrnil ta predlog in poudarjal, da državni osnovni zakon o državnem zboru ne pozna inkompatibilitete, ki bi branila državnemu poslancu sodelovati pri razpravi o stvareh, ki zadevajo njegov poklic. Odsek je nato nadaljeval razpravo o službeni pragmatik! in je sprejel §§ 85. in 86. po vladni predlogi, pri § 87., ki določa oprostitev službe za poslanske kandidate in poslance same za čas mandata, je predlagal posl. S e r b u, da naj so državnozborski poslanci oproščeni službe za ves čas svojega mandata, deželnozborski poslanci pa le za čas dotične sesije. Minister notranjih zadev baron Hei-n o 1 d je zagovar{al enakost pri deželno-zborskih in državnozborskih poslancih. Posl. Gostinčar je predlagal, da naj se dovoli uradniku, ki je dež. poslanec, dopust za celo sesijsko dobo. § 87 se je končno sprejel neizpreme-njen po vladni predlogi (enakost), predlog posl. Serbu je bil odklonjen s 17 proti 7 glasovom. Sprejeti so bili nato ostali paragrafi IV. odseka. Pri V. odseku (kazni za prekršitve službenih dolžnosti) se je sprejel predlog posl. B u f i v a I a, ki določa sledeče redovne kazai: opomin, posvaritev, ukor z zagrozitvijo disciplinarne ovadbe. Vladni načrt je določal posvaritev in denarne globe. Kot disciplinarne kazni so bile po vladni predlogi sprejete sledeče : oster ukor, izključitev od napredovanja, znižanje prejemkov, upokojitev z zmanjšano pokojnino in odpustitev. PremeŠčenje v drug službeni kraj kot disciplinarna kazen je bilo odklonjeno. Glede disciplinarnega prestopka proti uradnikom, ki so poslanci, velja določba, da so postopanje, dokler časa traja sesija, ne more uvesti niti nadaljevati. Sprejel se je tudi dodatni predlog, da se uradnika in tudi naknadno ne sme preganjati zaradi njegovega poslanskega delovanja. Glede disciplinarnega senata se je proti predlogu vlade sprejel predlog, da mora biti v disciplinarnem senatu zastopano tudi uradništvo po izvoljenih zastopnikih. Sprejel se je tudi vzlic nasprotovanju ministra notranjih zadev predlog poslanca Gi&ckla, da se morajo v disciplinarnem postopku pritegniti kot branitelji tudi odvetniki. Ker so se nato sprejeli tudi ostali odstavki in sicer neizpremenjeno po vladni predlogi, je odsek dokončal stem vladno predlogo izvzemši določbe o časovnem napredovanju. Prihodnja seja jutri dopoludne. Demisija grofa Aehrenthala? (Izvirno.) DUNAJ 5. Nekateri listi so poročali te dni, da poda minister vnanjih zadev grof Aehrenthal v najkrajšem času svojo demisijo. Z druge strani pa se zatrjuje z vso gotovostjo, da bo grof Aehrenthal še navzoč v delegacijskem zasedanju v mesecu janu-varju in februvarju. V informiranih krogih se poudarja, da se je situacija zboljšala v zadnjem času. Danes je bil grof Aehrenthal sprejet pri cesarju v dveurni avdijenci, kateri pripisujejo poučeni krogi izreden pomen. Zaupno se poroča iz merodajnih krogov, da je v kratkem pričakovati odločnega napredovanja Italijanov v Tripolitaniji, kar bo znatno po-vspešilo zboljšanje položaja na Balkanu in v evropski Turčiji. Železničarsko vprašanje. (Izvirno). DUNAJ 5. Kakor poročamo na drugem mestu, za uradniško predlogo ni upanja, da bi bila sprejeta pred Božičem. Drugače pa je z zboljšanjem železničarskega gmotnega položaja. Zbornični predsednik določi že v jutršnji seji, da pride železničarska predloga, kateia zahteva, kakor znano, 38 milijonov za železničarje, takoj na dnevni red državne zbornice po rešitvi proračunskega provizorija. Nova odkritja v vojaških zadevah. (Izvirno.) DUNAJ 5. Zakulisne skrivnosti v vodstvu naše armade prihajajo vedno bolj in bolj na svetlo. Današnji „Budapesti Hirlap" priobčuje pogovor z nekim visokim generalom, ki odkriva naravnost senzacijonelne stvari v tej zadevi. Ta visoki general je, kakor trde informirani krogi, bivši šef generalnega štaba, baron Conrad-Hotzendorf sam, ki brezobzirno odkriva korenine vsega onega boja, katerega eno tapo smo doživeli prav kar z odstopom šefa generalnega štaba. Najznačilnejše pa je to, da interesiram krogi nikakor ne negirajo resničnosti poročila »Budapesti Hirlapa". V merodajnih krogih se celo povdarja, da je ta izjava prišla v javnost na izrecno željo visokih faktorjev (prestolonaslednika), ki se posebno zanimajo za lojaštvo. Oni visoki general (Conrad-Hotzendorf) pravi, da je mistifikacija javnosti, ako se trdi, da obstoji posebna vojna stranka. Visoki generali, ki na podlagi zaupanja presto-lonaslednikovega z vsem svojim srcem in vso svojo dušo delajo na to, da bi se čim bolj ojačila naša armada, niso vojna stranka, in ne delajo na to, da bi se rušil mir, ako delajo na to, da bi se v slučaju potrebe obvarovala monarhija zla, ki bi jo utegnilo doleteti, ako bi se z druge strani rušil mir. Če je to bojna stranka, je to v toliko, da vodi boj proti onim starim elementom, ki so hoteli slediti Beckovim nazorom o armadi, proti osivelim breztalentnikom. Obžalovanja vredno pa je, da se v tej zadevi vedno postavlja našega osivelega monarha v nasprotje s prestolonaslednikom. Prestolonaslednik je cesarju prvi vojni svetovalec in ima zato pravico, natančno poučevati ga o vsem, kar vidi v armadi. Pretolonaslednik ljubi cesarja kakor sin in mu je edina opora v njegovi slavni starosti. Med vladarjem in prestolonaslednikom so sicer dostikrat različna mnenja, nikdar pa ni bilo med njima nasprotstev in to iz enostavnega vzroka ne, ker je cesar izročil vse vojaške zadeve prestolonasledniku in vedno odobruje njegove predloge. Toda so pa stari generali, ki se nočejo ukloniti temu, da bi bili prej ali slej izločeni kot merodajni faktorji, in ta stara neuporabna garda dela potem v javnosti kravale. In le zato je bilo že lansko leto toliko govoric o nasprotju med cesarjem in prestolonaslednikom, ker se ti stari generali boje, da bi jih v kratkem poslali v penzijo. Tudi ni resnica, da bi se bil bivši šef generalnega štaba vtikal v politiko. Res je pa na drugi strani, da ima kakor šef generalnega šraba dolžnost, da se peča z dogodki v zunanjem svetu. Ni torej prav, da je minister zunanjih zadev grof Aerenthal, predbacival šefu generalnega štaba vmešavanje v zunanjo politiko, res pa je, da se je minister zunanjih zadev vmešaval v vojaške zadeve. Ko je novi minister baron Auffenberg inspiciral garnizije na Južnem Tirolskem in ko je v prepričanju, da je treba pomnožiti ondotne posadke ob meji in mejo bolj utrditi, ukrenil potrebno, tedaj so ravno z Bailplatza (trg na Dunaju, kjer je palača zunanjega ministrstva) prihajale v svet dan-nadan vesti, ki so bile strogo naperjene proti odredbam vojaških oblasti. Dolžnost merodajnih činiteljev je, da slede italijanski akciji ob avstrijsko-italijan-ski meji. Saj je vendar dovolj značilno, da vzdržuje Italija vzlic temu, da ima vojno v Tripolitaniji, ob avstrijski meji dva armadna kora. Če torej dolže visoke generale, da politizirajo, je to skrajno žajjivo zanje, na drugi strani pa je tudi treba protestirati proti temu, da bi javnost smatrala te generale edino le za korporale, katerih edina naloga je vežbanje vojakov. Končno bodi vsej avstrjjski in ogrski javnosti povedano še eno : prestolonaslednik se principielno ne vtika v politiko, temveč se bavi edino le z vojaštvom, toda če ga v javnosti smatrajo za nasprotnika i Ogrske, bodi povedano vsem : prestotona-! slednik bo eden največjih ogrskih kraljev za dvemi ali tremi in prav po tem, da deluje na to, da Avstrija in Ogrska storita vse, kar le mogoče, za armado. V političnih krogih se kar najživah-nejše debatira o tej izjavi, a smatra st splošno, da je s tem zadan grofu Aehren-thalu zopet močan udarec. Delegacije. (Izvirno.) DUNAJ 5. Po dosedanjih diipozic; ih vse kaže, da bodo imele delegacije dan 27. decembra kratko predsesijo, v kateri naj bi se dovolil finančni skupni proračunski provizorij. Zbornica bo izvolila člane avstrijske delegacije najbrž dne 14. decembra v posebni večerni seji. Jutri in prihodnje dni s« bodo stranke posvetovale o nominiranju kandidatov. V poljskih parlamentarnih krogih je danes krožila naravnost senzacijonelna vest, da namerava poveljnik vojne mornarice, grof Montecuccoli, ki je bil danes sprejet v avdijenci pri cesarju, predložiti delegacijam znatno razširjen mornarični program, ki zahteva zgradbo večjega Števila novih dread-naughtov. Koliko je na tej vesti resnice, ni mogoče reči in je treba počakati, kaj se izcimi ia nje. Priobčujemo jo z vso rezervo. Zopet veleizdajska afera. (Izvirno.) DUNAJ 5. Osješka „Drau«, znano glasilo bana TomaŠiča, poroča v dveh brzojavkah iz Sarajeva, da se je posrečilo bosanski vladi priti na sled protimonarhičol zaroti, v katero so baje zapleteni odlični srbski krogi, ki hočejo Bosno in Hercegovino odtrgati od Avstrije in ju priklopiti Veliki Srbiji, katere prestol bi zasedel potem kak črnogorski princ. Zarotniki so baje v zvezi s komplotom srbskih oficirjev, ki hočejo vreči s prestola srbskega kralja Petra. „Drau" poroča, da je prišel v Bosno visok pravdnik osrednje vlade, ki je baje v Banjaluki, Prijedovu in Dolnjem Vakufu uvedel obširna poizvedovanja in dal nato aretirati več kompromitiranih oseb. To neverjetno, fantastično vest lista „Drau" so sporočili vsem dunajskim listom, a priobčil jo je samo „Deutsches Volks-blatt*. Naš poročevalec se je informiral na najmerodajnejših mestih, a dobil je zagotovilo, da niti v vnanjem ni v skupnem finančnem ministrstvu ni čisto nič znanega o celi tej zadevi. V jugoslovanskih poslanskih krogih se poudarja, da je list „Drau", ki je znan kot organ bana Tomašića, iznašel to nezaslišano vest, da bi z ozirom na prav kar vršeče se volitve v hrvatski sabor po Nastičevem načinu kompromitiral Srbe in sploh hrvatsko-srbsko koalicijo. Ker pa je veleizdajska afera nemogoča na Hrvatskem, je prenesel celo akcijo v Bosno, da bi se tako potem bosanskih Srbov prenesla v Banovino. L« žal, da tudi dunajski krogi po zasiugi zloglasnega Friedjungovega procesa nočejo vet smatrati Srbov za zarotnike in tudi splošna javnost ne verjame več takih zlobno izm š-ijenih bajk. _ _ Štajerski deželni zbor. GRADEC 5. (jzv.) Štajerski namestnik grof Clary-Aldringen je zopet začel pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Konferiral je s poslancema dr. Korošcem in prof. Robičem, ki sta poudarjala, da so Slovenci pripravljeni nadaljevati tozadevne konference z nemškimi strankami, da se pa bodo ravnali po koncilijantnosti nemških strank. V ponedeljek se pogajanja nadaljuje. Poslanci veleposestva so prevzeli ulogo posredovalcev. Občinske volitve v Zagorju ob Savi ZAKORjE ob Savi 5. (Izv.) Pri današnjih občinskih volitvah so zmagali v I. in IL razredu naprednjaki, v III. pa socijalni demokrati Kitajski regent je odstopil. DUNAJ 5. (Izv.) Iz Pekinga poročajo, da je regent odložil svoje mesto na nasvet ministrskega predsednika. Vlado bo vodil poseben vladni svet. Kritični položaj v Perziji. DUNAJ 4. (Izvirno.) U Teherana poročajo, da je perzijska vlada podala demisijo, da pa regent ni sprejel demisije. Nad Teheranom je proglašeno vojno stanje. Pred nemškim konzulatom so se vršile velike demonstracije. Po mestu so nabiti lepaki, ki poživljajo na umor ruskega poslaniku. Palačo ruskega poslaništva stražijo ruski vojakL S^rsr« JI. *EjJINOST. at. 358 V Cistu C dteombr* Ustaško gibanje v Albaniji. SOLUN 5. (Izv.) Potniki, ki prihajajo iz notranjih krajev v Solun, pripovedujejo, da je položaj v Albaniji silno resen. Mnogoštevilne ustaške čete, broječe do sto mož, krožijo po deželi. _ itaiijansko-turška vojna. Italijani zavzeli oazo Ain Zara. RIM 5. „Ag. Štefani" poroča danes iz Tripoiisa: Naše čete so zasedle Ain Zaro, središče zbiranja in odpora rednih turških čet, zaplenile so osem topov, municijo, Šotore in živila. RIM 5. „Ag. Štefani" poroča iz Tripoiisa : Naše izgube pri zavzetju Ain Zare niso še točno ugotovljene, ne presegajo pa nikakor sto mož, padlih in ranjenih. Sovražnik je Imel glasom poročila generala Picori iz Ain Zare več sto mrtvih. Iz Tobruka. RIM 5. „Ag. Štefani« poroča iz Tobruka: Lomilec torpedov „Bersagliere" je vjel dve turški jadrenici, ki sta pod eskorto dospeli semkaj. Lomilec torpedov ,HwoM je razdejal brzojavno progo v • Bombo. Turki se nadejajo konečne zmage. BEROLIN 5. Jutrnji listi poročajo, da se je semkaj dospeli bivši minister vojne mornarice Mahmud Muktar paša izrazil nasproti nekemu časnikarju, da se nadeja zmage in je rekel, da utegne vojna trajati še leta in leta. Turčija se bo bojevala do skrajnosti. Praske okolu Bengazija. RIM 5. „Ag. Štefani" poroča iz Bengazija : V minoli noči je močan sovražni oddelek, ki je zelo spretno postopal, napadel enega naših malih fortov. Naše čete so odbile sovražnika, ki je imel velike izgube. — Mi smo imeli štiri mrtve in šest ranjenih. ' | Italijanski poraz pri Derni. BEROLIN 5. „Berliner Tagblatt« javlja iz Carigrada: Edhem-paša, poveljnik v To-, bruku, javlja dne 30. t. m. na vojno mini- * sterstvo, da mu je Enver-bej naznanil, da so Italijani dne 29. t. m. začeli pri Derni prodirati, ter da so napadli turško-arabske postojanke. Po hud h bojih so bili Italijani popolnoma poražani in morali so se umakniti v velikem neredu. Turki so pokopali več nego 200 Italijanov. Turki se umikajo. BEROLIN 5. Iz Dehibota je dobilo turško vojno ministerstvo sledeče poročilo: Predvčerajnem ob 11 predpoludne je 30.000 Italijanov napadlo turško fronto pri Ainzari. Turki so se po obojestranskih velikih izgubah morali umasniti, ter so zavzeli nove postojanke. ltaljanske vojne ladije v Egejskem morju. SOLUN 5. Na uradnem mestu javljajo: V soboto proti polunočl so se na obrežju poluotoka Kalhidike pojavile štiri italijanske vojae ladije ter odplule v smeri proti velikem Kapu Keraburna pri Solunu, osvetljujoč utrdbe dlje časa z metalci svetlobe. Vojne ladije so se odstranile v smeri proti Atosu, potem ko so tudi obrežje pri Kapu Aponomi razvetljevale z metalci svetlobe. Italijansko poročilo. TRIPOLIS 3. (Oficijelno) Po noči se ni pripetilo nič novega. Signalizacije zmajnega balona, ki je poročal, da je bila Tangiura bombardirana, pravijo, da je bilo streljanje vojne ladije „Liguria" vspešno in da je bila vas razdejana. Aeroplan, ki je danes zjutraj rekognoscira!, je poročal, da se splošni položaj ni spremenil. — Iz Homsa ni nikakih novosti. TRIPOLIS 4. (Oficijelno) Včeraj ob 4. uri popoludne je bila pri postojankah pred Bu Meliano na slovesen način izročena zlata PODLISTEK KONCERT v prid „Dijaškemu podpornemu društvu" v Trstu. Odboru „Dijaškega podpornega društva" je gotovo čestitati, da je sklenit prirediti v korist ubogim dijakom dobrodelen koncert. In to tembolj, ker si je zanj pridobilo moči, ki nam jamčijo, da prireditev vspe tudi v umetniškem oziru. Ker je naš list že priobčil kratke očrte posameznih točk vsporeda, dovoljujemo si tudi spregovoriti nekoliko o sodelujočih umetnikih. S 6. narodnimi pesmimi nastopi g.a Mira Costaperaria. Lahko trdimo, da je gospa naša najboljša koncertna pevka. Poznamo jo z naših lokalnih koncertov, pa tudi iz tujih koncertnih dvoran; saj je žela vsikdar, kadar je nastopila, vsestransko priznanje in hvalo. Njena krasna interpietacija, fino prednašanje ter sveži, čisti glas so še vedno navdušili navzoče občinstvo. Pri tem naj pa tudi povdarimo, da zna gospa v svojem vsporedu vedno uporabiti kaj novega, tako, da nas iznenadja. Zdaj čujemo klasično arijo, drugič moderen samospev, potem nas razveseljuje z ljubkimi In nežnimi „Otročjimi pesmicami*. Za ta koncert si je pa izbrala bisere slovanske glasbe — na- kolajna za hrabrost 11. bersaglierskemu in 84. pešpolku. Slovesnemu Činu je prisostvovala po ena stotnija obeh odlikovanih polkov, zastopstva ostalih četnih oddelkov, vsi službe prosti častniki in zastopniki časnikov. — Jean Carrere se počuti dobro, rana se celi. Turčija pred novimi vojnimi operacijami. CARIGRAD 4. (Izvirno.) Turška vlada ima sicer del svoje armade vezane vsled vojne z Italijo, je pa vzlic temu pripravljena še za drugostranske vojne operacije in namerava odposlati svoj 6. armadni zbor v Perzijo. Prihodnji turški ministrski svet se bo bavil z rešitvijo tega vprašanja. Goriški magistrat - milijonar! O sklicanju goriškega deželnega zbora krožijo dve govoricL Po eni bo zasedanje pred in takoj po božičnih praznikih; po drugi Še-le po novem letu. — Da je povpraševanje in ugibanje obče, to je umljivo. Mi pa vpoštevamo dejstvo, da bo naš deželni parlament v kratkem zboroval in nočemo razmotrivati morebitnih zakulisnih korakov posameznih strank za sklicanje, oziroma za razpust, ker bi bilo to sedaj popolnoma brezpomemno. Govoriti pa hočemo o tem, kar pričakujemo goriški meščani od deželnih poslancev in odbornikov. Želimo, da se intenzivneje, nego doslej, bavijo z goriško mestno upravo, to je, z magistratom. In to z gospodarskega in narodnega stališča. Kako gospodari magistrat ? Sedaj ima ta dolgov za 3,501.300 K in za leto 1911 je proračunjenih novih dolgov v znesku 3.059.500 K, torej skupno 6.560 800 kron. Po tem takem postane goriško mesto — Šestkratni milijonar! Res, na magistratu so pravcati pumpženiji; toda žalostno pri tem je dejstvo, da posledice teh Šestmilijonskih dolgov moramo nositi tudi mi, goriški Slovenci, ne da bi imeli od tega katerekoli koristi. Oglejmo si stvar nekoliko bolje! Slovenska šola vPodturnu naj bo nam in našim potemcem v trajen spomin, kako so magistratovci postopali s Slovenci in kako postopajo še danes! In ko pride čas obračuna, — in ta morda ni več tako daleko, kakor se misli — tedaj se hočemo sklicevati na ta spomenik, postavljen po goriškem magistratu. Slovencem v posmeh, neznosno škodo in zaničevanje. Hoditi smo morali pravcati križev pot, predno smo izvojevali pripoznanje naše pravice do slov. Šole, katero vzdrževati je ma-gistratova dolžnost. Rekurz je sledil rekurzu in zadnja instanca je razsodila Slovencem v prilog, dočim so ti, oziroma roditelji slov. dece, na Travniku pred glavarstvom in pred glavarjem samim glasno in odločno zahtevali slovensko Šolo. Pravdo smo res dobili, aH tedanji mestni starešine so imeli ravno toliko srca do nas, kakor ga imajo sedanji. — Prva skrb jim je bila, da uničijo koristi, ki nam jih je imela prinesti nova, po magistratu vzdržovana šola. Sklicevaje se na neko določbo zakona in ne vpoštevaje naše krvave potrebe in pravične zahteve, ustanovili so šolo za Slovence na skrajni meji proti Št. Petru, 4 kilometre oddaljeno od središča mesta! In da bode mera krivice in zlobe polna, izbrali so si v to svrho Catinellijevo kosarno. A to je poslopje, ki je je vojaštvo svojedobno moralo opustiti, ker se je v njem opetovano pojavljal tifus, ker je bilo torej zdravju škodljiva. To je višek sovraštvu? Sosedje-zavezniki Italijani opravičujejo svoj roparski pohod v Tripolls, trdeč, da hočejo osrečiti rodne pesmi. Nadejamo se, da si z njimi pridobi še več simpatij in zasluženega priznanja. Drugi umetnik je g. L j u b i š a 11 i č i ć, tenor ljubljanskega gledališča, rodom Beli-grajčan. Pod vodstvom g. koncertnega mojstra M. Hubada, ki je takorekoč razkril njegov izredni pevski talent, je g. Iličić rapidno napredoval ter se razvil v izbornega opernega pevca. Njegov tenor je liričnega značaja in prihaja posebno v solospevih do polne veljave. Temu dokaz so njegovi koncertni nastopi v Zagrebu, Belemgradu itd. Prepričani smo, da se bo tudi naše občinstvo naslajalo na njegovi umetnosti. V dveh točkah nastopi tudi g. Anton Tro s t, in sicer prvikrat pred tržaškimi Slovenci. Med ljubljanskim občinstvom in dunajskimi Slovani je že znan kakor eden izmed najboljših mlajših slovenskih pianistov, dasi mu je komaj 22 let. Sin ljubljanskega ! mestnega učitelja, je že kakor gimnazijec obiskoval „Glasbeno Matico", kjer so se zanj radi izrednega muzikaličnega talenta ; zanimali vsi učitelji. Pri letnih produkcijah koncem šolskega leta je vladalo zanj vedno največje zanimanje. Po maturi se je vpisal na pražko juri-dično fakulteto. Toda rekli bi lahko z Vodnikom : „Muhe so ga gnale- na glasbeno polje, kar si je želel vedno sam, kar so mu tudi svetovali vsi njegovi učitelji, i Leta 1908. je bil g. Prohazka, profesor na „Glasbeni Matici* v Ljubljani, imenovan profesorjem pražkega konservatorija. Zato je odbor „Glasbene Matice* takoj ponudil mesto pomožnega glasbenega učitelja svojemu najboljšemu absolventu g, Trostu. Ta je drage volje obrnil hrbet paragrafom ter se posvetil glasbi. S kapelnikom Talychom sta uvedla v Ljubljani komorne večere, ki so v umetniškem oziru izborno vspevali. Vsled posredovanja „Glasbene Matice" se je mladi umetnik podal leta 1909. na Dunaj, da izpopolni svoje Študije. Že naslednje leto ga je pa naprosil odbor „Glasbene Matice" za sodelovanje pri svojem koncertu, kjer je nastopil s III. Beethovenovim klavirskim koncertom (klavir s spremljevanjem orkestra). Mladega umetnika je tedaj sprejelo občinstvo, kakor tudi kritika, najlaskavejše. Še besedo o mojstru g. P. Teply-jem. Njegove nenavadne kapelniške vrline so že davno znane tržaškemu občinstvu, posebno pa slovenskemu, s katerim ga spajajo poleg umetnesti tudi prisrčne simpatije. Zal le, da v veliko naslado na njegovi umetnosti na tem koncertu pade grenka kaplja iskrenega obžalovanja radi bližajočega se odhoda tega uglednega glasbenika, navdušenega gojitelja slovanske glasbe in iskrenega prijatelja našega. Uverjeni smo, da naše občinstvo porabi to priliko, da na iskren način izrazi g. Teply ju to, kar čuti zanj. Skratka: Za Četrtek večer se nam obeta znamenit glasbeni dogodek. — C. — Arabce z italijansko kulturo!! Naši psevdo-Italijani pa ovirajo in so na opisani način ovirali naše stremljenje po kulturnem razvoju I Ugotovljeno je uradno, da biva v Gorici 10 000 Slovencev, iz česar sledi z železno logiko, da morajo Slovenci plačevati za omenjeno šolo skoraj polovico troškov. Ti pa so — ako uvažujemo, da to šolo obiskuje danes le 26 otrok — naravnost ogromni! VzdrŽevanje štirih učiteljskih moči, sluge in najemnine stanejo namreč letnih 13.000 K. Več let je bila šola radi pomanjkanja otrok zaprta, stroški za osobje in najemnino pa niso prenehali in tako je magistrat v teku let izdal popolnoma po nepotrebnem nad 100.000 K! In to le zato, ker v svoji hodobiji ne privoŠča naši deci naj-primitivnejše, rekel bi abecedne kulture, dočim mu za italijansko deco ni noben potrošek previsok, o čemer pa kasneje. Šoloobveznih slovenskih otrok je tu 1800 in za te je izdala naša privatna ogromna požrtovalnost in za stavbe nad pol milijonov K, za učiteljsko osobje tudi velikanske svote, čeprav se to osobje — kakor je občeznano — zadovoljuje z malo odškodnino, uvažujoČ predvsem našo Šibko denarno moč, ki skoro ne more prevzeti in prenašati večih bremen. 11 to kričeče dejstvo na sili, da se spominjamo Podturnske šole v tem velevažnem trenutku, ko hoče goriški magistrat najeti večmiljonsko posojilo, da se reši Iz zagate, v kateri se nahaja zbog svojega najslabšega gospodarstva. Recimo, da bi bila davčna moč mesta še tako velika (kar pa ni), vendar pa pri takem gospodarstvu nikakor ne zadostuje v pokritje izdatkov. In ker magistat nima toliko neprimičnin, da Jih zastavi, trebalo mu bo jamstva vse dežele! Slovenski del dežele naj jamči za mesto, ki s Slovenci tako postopa, kakor smo gori naveli ? Tega ne! Tu imata slovenska deželna odbornika, gg. Berbuč in Stepančič, tudi besedo 1 Naj se postavita na stališče „do ut des" : toliko jaz tebi, kolikor ti meni! Neizprosno naj zahtevata, da se ta vnebopi-joča krivica v Gorici takoj odstrani in to še preden bo govora o jamstvu slovenskega dela dežele za ono Gorico, v kateri se z nami tako brutalno ravna. Na goriškem ni stranke, ki bi ju ne podpirala pri tej zahtevi, ako bi tudi prišlo do skrajnega. Narod bi stal kakor zid za njima. O tem naj bosta uverjena.__A. Domače vesti. Podelitev naslova. Carinski nadzornik Fran pl. Galateo je povodom svojega umirovljenja dobil nasiov cesarskega svetnika. To je slovenska zemlja! Avktor Članka v včerajšnjem izdanju našega lista je na nepobiten način — z notoričnimi, neu-tajljivimi podatki — podrl in zrušit vse poskuse Italijanov, da bi ovrgli treditev dr.a Wilfana, da stoji Trst na slovenskih tleh. Nu, kar je trdil g. avktor, izhaja z vso gotovostjo sosebno tudi iz starih map zemljišča, na katerem stoji naše novo mesto. Te mape se nahajajo pri finančni oblasti. Na teh mapah so vsa imena posamičnih frakcij tega zemljišča izključno slovenska. Kdor se hoče uveriti, naj le vpogleda v te mape! To so zares klasični dokumenti v podkrepljenje trditve našega mestnega svetovalca. Preko te notorične historične resnice ne morejo pomagati Italijanom tudi vse dol- tovezne sofisterije in vzračanja v „Piccolu". aj imajo naši Italijani sami tisti znani pregovor: carta canta. Sreča le, da te „carte* niso dobili gospoda na magistratu v roke! Da so jih oni dobili v roke, danes ne bi jih bilo večl Gospoda Brocchi, Mordo (in kakor se že zovejo te korifeje) si zastonj razbijajo glave za obrambo — fikcije izključnega ita-lijanstva mesta tržaškega... bore se na izgubljeni poziciji. Trst stoji na slove«skih tleh. To je resnica, ki je bila, obstaja sedaj in — ostane ! Iz Sv. Križa pri Trstu. Dne 3. decembra priredilo je učiteljstvo tukajšnje slovenske ljudske šole drugi roditeljski sestanek. Udeležba je bila zlasti od straal očetov, jako dobra. A tudi mnogo mater je bilo navzočih. Tukajšnji šolski vodja, Emil Pakiž, j« otvoril sestanek s kratkim, a jedrnatim pozdravnim nagovorom. Navedel je pri tem tudi vzroke, zakaj da se roditeljski sestanki povsod le bolj poredkoma prirejajo. Omenjal je to zato, ker bi hoteli vrli Križani, d a bi se taki sestanki prirejali bolj pogostoma. Na to je pričel s predavanjem g. učitelj Jakob Tence o „posledicah uživaija opojnih pijač". Videlo se je, da se je predavatelj za ta nastop skrbno pripravil. Omenjal je mej drugim, da so opojne pijače za za otroke strup ter da je pijanec »labSi nego žival, kajti žvižgaj kravi, kolikor kar češ, pretepaj jo na vse pretege, ona ne bo pila več vode, nego jej je dovolj. Pijaiec pa pije in pije, dokler se more držati po koncu. Kako slabo učinkuje alkohol na živalstvo in tako tudi na človeka, razvidno Je iz tega, da dajejo psom piti Žganja, da ostanejo mijhni. Pripomnil je, da Je za otroke najboljša čista voda, torej naj se jim zabranjuje uživanje vsakovrstnih opojnih pi-jsč. — To predavanje je napravilo velik utis. Poznalo se je vsem navzočim na obraz«, da se z izvajanji g. predavatelja popolnoma vjemajo. Zatem je povzel besedo g. Nazirij Krlžman, ki Je govoril o škodljivosti kajenja. Če je predavanje predgovornika ugodio učinkovalo na navzoče, jih je pa poljud 10 predavanje g. Križmana kar presenetilo. Zbo-rovalci so mu pritrjevali izlasti tedaj, ko je izračunil, koliko tisočakov zapravlja Človek s kajenjem tobaka. Povedal |e starišem tudi nekaj zgodovine o tobaku, kar so vsi poslušali z velikim zanimanjem. G. Križnim se je pokazal dobrega govornika, ki govori pred zbranim občinstvom tako naravno — dasi je še mlad — kakor bi govoril doma v zaprti sobi. Pokazal je javno, da bi tahko nastopil kakor govornik tudi marsikje drugje. — Na poziv g. šol. vodja, da se vsakdo lahko oglasi za besedo, rekel je g. ValentiČ, da bi bilo želeti, da bi se vodittljski sestanki pogosteje prirejali. G. vodja je rekel, da ga to veseli in da bo prihodnji sestanek meseca februv., na kar je bil ta dobro vspeli shod zaključen. Že zopet škandal na c. kr. poštnih uradih v PrimorjG. Prejeli smo : Neka stranka v Dolini je klicala teMo-nično zvezo z Gorico. Dolgo, dolgo časa je minulo, predno je prišla slovenskega jezika zmožna oseba k telefonu. Končno se je stranki vendar posrečilo dobiti zvezo z Gorico, ali tam je naletela menda v pravo italijansko sršenovo gnezdo. Tamošnja c. k. italijanska uradnica ni hotela slišati na «o-ben način slovenskega klica. Odgovarjala je v enomer „non risponde nessuno", „es a«t-vvortet niemand", Ja chiudi", „nachen sie zu" 1 To se je godilo dne 2. decembra 1911 ob 9. uri zju raj. — Tako so c. k. uradniki zmožni slovenščine. Ko pa prosijo za državno službo in se zahteva, od njih pozma-nje deželnih jezikov, tedaj — znajo vsi. Potem pa ti lučajo v obraz: Non e legge che obbliga! — ako zahtevaš v deželnem jezik* pravice, za katere moraš plačevati. Ah Avstrija Avstrija, kedaj boš pravična napram svojim narodom ? !! Iz tega tudi sledi, da se naši goriški bratje premalo brigajo za take malenkosti. Blizo polovica mestnega prebivalstva slovenske narodnosti bi pač morala biti v stanu prisiliti poštne uradnike, osobito one pri telefonu, da bi s slovenskimi strankami govorile v slovenskem jeziku! Več zanimanja torej 1 Borba za »načela* in „naziranja" je sicer lepa in vzvišena stvar, ali tudi take — malenkosti so važne in jih ni smeti zanemarjati ! Naš poslanec prof. M. MandiČ je že stavil tozadevno resolucijo v parlament«. Ali na vse naše proteste, pritožbe, predloge žvižgajo tako na ravnateljstvu v Trstu, kolikor pri centrali na Dunaju. Iz tega se t«di daja razlagati tako postopanje nasproti slovenskemu narodu v Primorju. Vprašam samo: ali ni nobene moči, nobene oblasti v Avstriji, da bi napravila konec tem sramotnim razmeram?! Predavanje o italijansko-turški vojai. Sinoči napovedano predavanje efendije Perde je bilo prilično dobro obiskano. G. Perde je rekel, da, ko bi bila Italija znala, da bu naletela na tak odpor, bi gotovo ne bila šla nikdar v Tripolitanijo. On da je prepričan, da začne z akcijo v Jadranskem morju, ker v Tripolitaniji ne more naprej. Ko bi Italija dobila Prevezo in Drač, bi bila Avstrija zaprta v Jadranskem morju, ki bi potem ne bilo drugo ko italijansko jezero. Zadnja ustaja Malisorov ^ni bilo drugo ko delo Italije, ki Je preko Čmegore podpirala Malisore. Predavatelj je zaključil s priporočilom, na| bi avstrijski in osobito tržaški trgovci gledali, da zavzamejo v trgovini s Turčijo in v prvi vrsti z Albanijo, ono mesto, ki so ga dosedaj zavzemali Italijani. Tsptt S. decembr t v \ '£DT2?O0T> 33S Čudno postopanje državnega pravd- aika. Včeraj se je vršila pred porotno so-sedanje obravnava proti nekemu Gabrovcu iz Vižoij, kakor to poročamo na drugem ■testu. In pri tem se je zgodilo nekaj zelo čudnega ! Obtoženec in vse priče so bili Slovenci. Kljubu temu je drž. pravdnik odslovil dva slovenska porotnika, g. Metliko, bivšega župana iz K'anca in trgovca gosp. Vondračka. Povemo odkrito, da nam je tO postopanje ntutnljivo, kakor nam je neum-Ijivo, da se je prigovarjalo pričam, naj govore italijanski, d^si so vse brez izjeme izjavile, da ne razumejo tega jezika. To postopanje nam je popolnoma neumljivo in si »e moremo to nikakor tolmačiti. Človeku bi se skoro zdelo, da sta si gospod državni pravdnik in predsednik deželne sodnije osvojila glede enakopravnosti ideje, ki jih sicer zastopata „Indipendente" in „Piccolo". Trgovci z jestvinami I Vas se poživlja, da se vdeležite posvetovanja ki se bo vršilo jutri dne 7. t. m. ob 9 uri zvečer v prostorih Trg. izob. društva ul. Sv. Frančiška Št. 2. II. Predmet, o katerem se bo razpravljalo je zelo važen, radi tega 'reba, da se prav gotovo vsi vdeležite. Odbor Trg. izob. društva. Predavanje o draginji „Izobraževalni odsek" NDO." priredi jutri ob 8. uri zve-šer v društvenih prostorih, ulica Sv. Frančiška 2. II. predavanje, o predmetu: „Današnja draginja, nje vzroki in sredstva za odstranitev iste", predava g. Andrej Munih; vstop svoboden. Tovariši! vdeležite se tega predavanja v ainogobrojnem številu 1 Program velikemu {dobrodelnemu koncertu, ki ga priredi „Dijašico podporno društvo" v Trstu dne 7. decembra 1911 v veliki gledaiiščni dvorani „Narodnega doma" v Trstu, je sledeči: 1. A. Dvrfrfk: Sinfonija št. 4 v g duru (angleška). 1. Ailegro con brio. II. Adagio. III. Allegretto grazioso. IV. Ailegro ma non troppo. Svira vojaški orkester pod vodstvom kapelnika g P. Pep'y-ja. 2. a) Z. Prelovec: „Tvoje oči o dekle...": b) A. Nedved: „Pogled v nedolžno oko". Poje g. Ljubiš-i Iličtć. Na klavirju sprtnlja g. Avgust Waschte. 3. FR. Chopin: „Nokturno« op. 62. 2: „Scherzo" op. 39 cis mol. Igra na klavir g. Anton Trost. 4. Narodne pesmi: a) „Ach nenf tu aenl..."; b) „Musikanti, co delate?"; c) „MdjKa Maru"; d) „Neuka nije poštrkuša"; e) „Bom šel na planin* ce" ; f) „Kdor če pa vedit.; Poje gospa Mira Costeperaria. Na klavirju spremlja g. Avgust Waschte. 5. Fr, Lizst: Prvi klavirski koncert s spremljevanjem orkestra v es duru. Igra g. Alton Trost. Spremlja vojaški orkester. 6. V. Parma: „Posledna noč-. Poje gosp. Ljubiš a lličič. Na klavirju spremlja g. Avgust Wa IHftifioi Trsl- K""1 ¥ sestro Antonijo Gabrovec, kateri 7 _ Vv lflu;cJ 5 Trgovina j nredlofr le sodišče sorelelo. Ta nriča ie no- kol°&'L » ^č. mila in fistila v pr predlog Je sodišče sprejelo. Ta priča je po vedala, da je bil obtoženec krvav na nosu, ko je prišel domov. Ob 2. uri popoludne je predsednik prekinil razpravo do 5. ure zvečer. A v večernem nadaljevanju razprave je sodišče stavilo porotnikom pet vprašanj, In sicer: I. glavno vprašanje: da-li je obtoženec kriv zločina ubojstva ; I. dopolnilno vprašanje: da-li'je obtoženec izvršil zločin ubojstva v silobranu; II. dopolnilno vprašanje, da-li je pri tem prekoračil meje silobrana; III. dopolnilno vprašanje: da-li je prekoračil meje silobrana vsled strahu ali razburjenja itd.; in sv. Orila is Metcds. Priporoča m reeteresro jeatvin in prid drufbi Ivan Bidovc Tobakarna sprejme takoj v službo praktično prodajalko. — Prednost ima, ki položi kavcijo. Ponudbe na inser. oddelek Edinosti pod „prodajalka". 2147 Vinotoč. Ivan Furlani iz Vogerskega pri Gorici ima osmico, prodaja črno in belo vipavsko vino, izborno kapljico lastnega pridelka, t ulici deli' Istria St. 65 pri pošti Priporočam se Vam fclovencem znanim Že iz minule dobe io tudi Vam Se neznanim odjemalcem. Na svideoje! 2149 Slovanske igralne karte knjigarna J. Gorenjec, ul. Oaserma IS., Gregor Zidar & O., Rocol 263, tobakarna Segolin, olica Indostria